Biološke obremenitve pri delu

Klopni meningoencefalitis Migrirajoči eritem – simptom Lymske borelioze

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

___________________________________________________

Biološki dejavnik pomeni mikroorganizme, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, celične kulture in človeške endoparazite, ki lahko povzročijo okužbo, alergijo ali zastrupitev. Ne spadajo pa med te dejavnike poškodbe z rastlinami in živalmi, razen če gre za toksične ali infektivne učinke. Npr. večje tveganje za ugriz podgane pri delavcu v kanalizaciji ni biološki dejavnik, pač pa možnost okužbe, ki bi se s takim ugrizom prenesla.

Kadar gre za dejavnosti, kjer upravljajo biološki material oziroma je to glavno opravilo, je podatkov za oceno dovolj. Zavedajo se jih tako zaposleni kot delodajalec in praviloma že izvajajo preventivne ukrepe. Več težav je tedaj, kadar je izpostavljenost biološkim dejavnikom nenamerna in zato pogosto neprepoznana, saj se jih deležniki pogosto ne zavedajo: npr. pri ločevanju odpadkov ali pri kmetijskih dejavnostih.

Biološki dejavniki se prenašajo bodisi s stikom med ljudmi ali ljudmi in živalmi, z živalskimi produkti ali prek prenašalcev (npr. insekti). Vstopna mesta so bodisi dihala ali koža (praviloma poškodovana) in sluznice. Od tega in vsebnosti mikroorganizmov v biološkem materialu je največkrat odvisno, ali bo okuženi zbolel ali ne.

Na kaj smo pozorni med ogledom delovnega mesta:

ali je dejavnost taka, da obstaja večja verjetnost za izpostavljenost biološkim dejavnikom;
katerim biološkim dejavnikom so lahko delavci izpostavljeni in kakšna je njihova razvrstitev oziroma katere bolezni lahko pričakujemo;
ali imajo biološki dejavniki poleg infekcijskih tudi alergene, karcinogene ter učinke na razvijajoči se plod; ali obstaja večje tveganje za poškodbe, pri katerih bi se lahko vnesli povzročitelji bolezni;
kakšna je skupina zaposlenih (npr. ljudje s spremenjenim imunskim odzivom npr. zaradi zdravil, starejši, nosečnice, mladi delavci, ki so bolj dovzetni za bolezni, povzročene z biološkimi dejavniki).

Na kaj naj bo pozoren delavski zaupnik pri ocenjevanju tveganja zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom:

ali so bila tovrstna tveganja sploh ocenjena,
ali so predvideni posebni preprečevalni ukrepi, kot so cepljenja, preverjanje cepljenj in stanja protiteles ob zdravstvenih pregledih,
ali so predvideni ukrepi ob poškodbah, ko se lahko vnese okužba: prva pomoč, protokoli za ukrepanje.

V času pandemije covid-19 (2020-2021) so delodajalci dopolnili svojo oceno tveganja z ukrepi preprečevanja širjenja okužbe med zaposlenimi s koronavirusom SARS-Cov-2.

______________________________________________________

Poklicne bolezni:

4. Nalezljive in parazitske bolezni
401 Nalezljive ali parazitske bolezni, ki se na človeka prenašajo z živali ali ostanki živali
402 Tetanus
403 Bruceloza
404 Virusni hepatitis
405 Tuberkuloza
406 Amebiaza
407 Druge nalezljive bolezni, ki jih povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu, pri pomoči
doma ali v drugih primerljivih dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe
408 COVID-19, ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri
pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je
bilo dokazano tveganje okužbe

______________________________________________________

Nekaj primerov, kjer lahko pričakujemo biološke dejavnike:

proizvodnja hrane: plesni, kvasovke, bakterije, pršice, alergeni živil, toksini,
zdravstvo: virusi, bakterije, infekcije kot posledice poškodb z ostrimi instrumenti,
laboratoriji: okužbe in alergije pri ravnanju z mikroorganizmi, celičnimi kulturami, tkivi, okužbe po poškodbah z instrumenti,
kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in proizvodnja hrane: virusi, bakterije in paraziti, ki se prenašajo z živali na človeka, insekti kot prenašalci (npr. klopi), alergeni v hrani, rastlinah in živalih (dlaka, insekti), plesni in kvasovke, živalski toksini,
veterina: virusne in bakterijske bolezni, ki se prenašajo z živali (zoonoze),
zaposleni, aktivni v tropskih in subtropskih krajih, pomorci: paraziti (npr. malarija), virusi in povzročitelji drugih tropskih bolezni,
kovinska in lesnopredelovalna dejavnost, papirna in tekstilna industrija: bakterije v hladilnih emulzijah, plesni, kvasovke,
izpostavljenost klimatiziranim prostorom (tekstilna in papirna industrija): plesni, kvasovke, legionela,
arhivi, muzeji, knjižnice: pršice, plesni, bakterije,
gradbeništvo: plesni,
pedagoški delavci: otroške nalezljive bolezni: ošpice, rdečke,
policisti, vojaki, cariniki, pazniki: hepatitisi, HIV, tuberkuloza,
zaposleni v komunalni dejavnosti in pri ravnanju z odpadki: plesni, alergeni, virusi hepatitisov, bakterije,
delavci v bazenih: legionela, kvasovke.

______________________________________________________

Informativno gradivo v slovenščini:

Biološki dejavniki – uvod, EU OSHA

Legionarska bolezen, EU OSHA

Povzročitelji kožne preobčutljivosti, EU OSHA

Povzročitelji občutljivosti dihal, EU OSHA

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Izpostavljenost biološkim sredstvom in povezane zdravstvene težave zdravstvenih delavcev, EU OSHA 2019

V okviru velikega projekta, ki se izvaja za izboljšanje vedenja o bioloških sredstvih na delovnem mestu, je agencija EU-OSHA proučila tveganja, ki so posledica izpostavljenosti tem sredstvom, za delavce v zdravstvenem sektorju. Stanje, predstavljeno v tem dokumentu za razpravo, je rezultat teoretičnega proučevanja in zbiranja podatkov ter informacij, zbranih z intervjuji in v ciljnih skupinah s strokovnjaki in zdravstvenimi delavci.

Dokument za razpravo poudarja vrste izpostavljenosti, učinke na zdravje, načine izpostavljenosti in nastajajoča tveganja, ki so pomembna za ta sektor. V proučevanje so vključene skupine delavcev, za katere še izrecno velja, da so izpostavljene tveganju, ob tem pa se ugotavlja, kateri ukrepi politike bi lahko bili v pomoč pri prehodu na bolj sistematični pristop k obvladovanju tveganj.

Nezavezujoče smernice o bioloških dejavnikih, Priročnik za podporo inšpektorjem za delo pri ocenjevanju strokovnosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem izpostavljenosti SARS-CoV-2, Vloga inšpektorjev za delo na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravja, SLIC, 2022

______________________________________________________

Smernice ILO o bioloških nevarnostih na delovnem mestu

Strokovnjaki vlad ter organizacij delodajalcev in delavcev, ki so se junija 2022 sestali pri Mednarodni organizaciji dela (ILO), so sprejeli smernice za ravnanje z biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju.

Sprejete tristranske smernice so prve za to vrsto tveganja. Zagotavljajo posebne nasvete, usklajene z mednarodnimi delovnimi standardi, o preprečevanju in nadzoru poškodb, bolezni in smrti pri delu, povezanih z izpostavljenostjo biološkim tveganjem v delovnem okolju. Vključujejo vprašanja, povezana z odgovornostmi in pravicami pristojnih organov, delodajalcev, služb medicine dela in delavcev, upravljanjem tveganj na delovnem mestu, zdravstvenim nadzorom delavcev ter pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere. Razpravljali so o posledicah izpostavljenosti biološkim nevarnostim na delovnih mestih ter o tem, kako najbolje oblikovati nacionalne politike in ukrepe za preprečevanje in ublažitev povezanih zdravstvenih težav.

Smernice opredeljujejo biološko nevarnost kot vsak mikroorganizem, celico ali drug organski material, ki je lahko rastlinskega, živalskega ali človeškega izvora, vključno z gensko spremenjenimi, in ki lahko škoduje zdravju ljudi. To lahko med drugim vključuje bakterije, viruse, parazite, glivice, prione, materiale DNK, telesne tekočine in druge mikroorganizme ter z njimi povezane alergene in toksine. Tako nalezljiva kot nenalezljiva biološka tveganja lahko predstavljajo veliko grožnjo zdravju v številnih sektorjih in na delovnih mestih po vsem svetu. Na primer, samo zaradi nalezljivih bolezni naj bi leta 2021 po vsem svetu umrlo 310.000 ljudi, povezanih z delom, od tega 120.000 zaradi COVID-19.

POMEMBNO: Na 112. in 113. zasedanju Mednarodne konference dela leta 2024 in 2025 naj bi v okviru pregleda normativnega okvira ILO za varnost in zdravje pri delu razpravljali o novem standardu (to je konvenciji) za biološka tveganja.

Uradna informacija ILO na tej povezavi

Osnutek smernic v angleščini na tej povezavi

______________________________________________________

Svetovna zdravstvena organizacija WHO predlaga novo mednarodno konvencijo o preprečevanju pandemij, o pripravljenosti in o odzivu nanjo:

Na 76 zasednaju skupščine WHO od 21. do 30. maja 2023 bo na dnevnem redu prva verzija nove konvencije o preprečevanju pandemij, o pripravljenosti in o odzivu nanjo, ki pa še ne prepozna ključnega pomena varnosti in zdravja pri delu tako glede pripravljenosti na kot glede odziva na pandemijo.

V angleščini do predloga prve verzije konvencije na tej povezavi