Razsvetljava

Glej tudi

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Predhodno varstvo

____________________________________________________________

Razsvetljava na delovnem mestu mora biti načrtovana tako, da zagotovi zadostno in enakomerno osvetljenost, pravilno usmerjenost in barvo svetlobe, omogočati mora zadostne kontraste in sence. V prostor je treba spustiti dovolj naravne svetlobe in hkrati po potrebi zagotoviti primerno zasenčenost. Preprečiti je treba škodljivo bleščanje in utripanje.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da mora razsvetljava z naravno, umetno in mešano svetlobo ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu.

Osvetljenost je ključen parameter razsvetljave, ki pove, koliko svetlobnega toka pade na neko ploskev. Osvetljenost prostorov se meri v vodoravni ravnini 0,85 m nad tlemi, pri osvetljenosti delovnih mest pa v ravnini delovne ploskve. Enota za osvetljenost je lx (luks). Enoto luks izpeljemo z uporabo kandele (enota za merjenje svetilnosti) – 1 lx = 1 lumen na kvadratni meter (1 lm/m²), kar lahko povemo tudi na ta način: luks je osvetljenost 1 m² površine, na katero pada svetlobni tok 1 lm.

Tip aktivnosti	Območja osvetlitve (lx)
Javni prostori, temno okolje	30
Javni prostori, občasni prehodi	50
Skladišča, stanovanja, kinematografi, arhivi, kotlarne, glavni in frekventni hodniki, stopnišča, toaletni prostori, umivalnice, garderobe	80-150
Delovna območja velikih obsegov (delovne hale)	300-500
Delovna območja malih obsegov (delo za računalnikom, učenje, knjižnice, laboratorijska dela, odčitavanje instrumentov, prodajalne živil, sejne sobe, predenja, fino likanje, tkanje svetlega blaga, čipkanje, pletenje, preciznejša dela na vseh vrstah strojev za obdelavo kovin, fina montaža, poliranje, spajkanje)	500
Supermarketi, mehanične delavnice, delovne površine v pisarnah	750
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (enostavna risarska dela, finomehanične delavnice, gledališče, tkanje temnega blaga, lovljenje zank, preizkušanje barv, barvno lakiranje, rezbarjenje, umetniški okras, urarstvo)	1000
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (natančna risarska dela, natančna vizualna opravila, npr. zobotehnični laboratorij, graviranje, zlatarska dela, cizeliranje)	1500-2000
Delovna območja posebnih, visoko kontrastnih opravil	3000-10.000
Operacijske dvorane (mesto operacije)	nad 10.000

Prirejeno po: Ergonomska osvetlitev (Wikipedija) in Delovno okolje: Razsvetljava

Upoštevati je treba še osvetljenost neposredne okolice, kontrast, barvo svetlobe, smer vpada svetlobe, senčnost, bleščanje, utripanje svetlobe. Ostrina vida je odvisna od osvetljenosti. Nad 1000 Lx pride do bleščanja.

Akomodacija je sposobnost očesa, da vidi ostro, če gleda na blizu ali na daleč. Pri starejšem delavcu je akomodacijska širina zožena, pri petdesetletniku le na 2 dioptrji. Vidi ostro od 0,5 m do neskončnosti. Neokrnjeno vidno polje je pomembno pri določenih poklicih, kjer je znotraj vidnega polja potrebno spremljati dogajanja (npr. postavitev komand, spremljanje delovanja avtomatizirane linije na računalnikih ipd.). Oženje vidnega polja je simptom očesnih in živčnih patoloških stanj, ki sama po sebi vplivajo na delazmožnost. Kontrast je razlika med svetlostjo objekta in njegove okolice. Od kontrasta je odvisna vidljivost objekta. Dober kontrast je pomemben predvsem za slike, ki se upodabljajo na periferiji očesa. Obremenjenost delavca zaradi neustreznega ali motečega kontrasta je pogosto prezrta (npr. voznik viličarja, ki ponoči iz zelo osvetljene dvorane zavozi na neosvetljeno dvorišče, ali avtomobilist, ki iz opoldanskega sonca zavozi v mračen tunel).

________________________________________________________

Ocena tveganja glede razsvetljave:

ali je osvetljenost prilagojena zahtevam dela (npr. ko delovno mesto zahteva ločevanje kontrastov, naj bi bilo pri opisu del in nalog navedeno, da gre za visoko precizno delo v okolju osvetljenosti 3000 – 10000 lx) ;
ali je razsvetljava prilagojena delavcu (npr. delavcu, ki je kratkoviden, daljnoviden, ima astigmatizem, je barvno slep);
morebitna velika odstopanja v razsvetljavi delovne površine in okolice;
zaznavanje prevelikega oziroma premajhnega kontrasta med površinami;
opaznost senc in odsevov;
urejenost razsvetljave na prometnih območjih, hodnikih, stopnicah, v skladiščih;
morebitne prisotnosti stroboskopskega efekta;
pritožbe delavcev;
kot ranljivo skupino obravnavamo slabovidne delavce, ki se soočajo s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo, astigmatizmom, barvno slepoto in jim je treba nameniti posebno pozornost pri načrtovanju posamezniku prilagojene razsvetljave.

________________________________________________________