Sevanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sevanje – osebna varovalna oprema

za zaščito oči in kože

 

Glej tudi:

UV indeks in delo na prostem 

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mladi

Ženske

_______________________________________________________

Neionizirna in ionizirna sevanja

 

Sevanje se kot fizikalna obremenitev pri delu lahko pojavi v dveh oblikah – kot elektromagnetno sevanje (EMS) ali kot sevanje delcev. Človeško oko ju ne zazna.

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi prazen prostor ali plin. Valovánje pa je širjenje sinusnega nihanja v sredstvu ali v polju. Z valovanjem ni povezan prenos snovi, ampak delci snovi le nihajo okrog svoje ravnovesne lege. Vir: Wikipedija

Pri nizkofrekvenčnem elektromagnetnem sevanju so frekvence nižje od 100 kHz. So posledica izmeničnega toka in napetosti. Statična magnetna polja pa nimajo frekvence (0 Hz) in nastanejo, ko se elektrika uporablja v obliki enosmernega toka. Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja obsegajo frekvence od 100 kHz do 300 GHz.

Hertz (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco. En hertz ustreza »enemu (dogodku) na sekundo«, izraženo v osnovnih enotah je to s−1. Vir: Wikipedija

Glede na učinek, ki ga ima sevanje na snov, pa elektromagnetna sevanja delimo na ionizirno (sevanje radioaktivnih snovi – alfa, beta in gama, nevtronsko sevanje in kozmično sevanje ter delno ultravijolično sevanje) in neionizirno (enosmerna električna in magnetna polja, sevanja nizkih in visokih frekvenc, infrardeča svetloba, vidna svetloba in del ultravijolične svetlobe) ter rentgensko sevanje.

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov. Je električno nabiti atom ali molekula. Razlog za nabitost je razlika v številu protonov in elektronov. Če je elektronov manj kot protonov, je naboj pozitiven (kation), v primeru, da je protonov manj kot elektronov, pa je negativen (anion). Vir: Wikipedija

 

Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul. Ionizacija je proces, pri katerem nastajajo ioni s pridobitvijo ali izgubo elektrona iz atoma ali molekule. Atom ali molekula pridobi negativni ali pozitivni naboj s pridobivanjem ali izgubljanjem elektronov. V primeru, da delec oz. valovanje nima dovolj visoke energije za ionizacijo, govorimo o neionizirajočem sevanju

Pri radioaktivnem razpadu izgubi jedro energijo tako, da se nevtron spremeni v proton in odda elektron. Sevanje elektronov imenujemo sevanje beta. Preostanek energije po tej spremembi pa se izseva v obliki žarkov gama. Sevanje žarkov gama je elektromagnetno valovanje z energijo, ki je večja od energije rentgenskega sevanja. Težja jedra, kot je npr. uran in plutonij, sevajo večje delce, ki so sestavljeni iz dveh protonov in nevtronov, ter jih imenujemo sevanje alfa. (Vir: www.nek.si/)

Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov). Žarki so nevarni in lahko s svojim sevanjem povzročajo raka ali druge bolezni. Uporabljajo se predvsem v medicini, za radiodiagnostiko, ter v fiziki, za kristalografijo. So ionizirajoče sevanje in  je pri delu z njimi potrebna posebna zaščita.

Neionizirna optična sevanja (UV-sevanje, IR-sevanje in vidna svetloba) lahko sevajo kot koherentno sevanje (delci sevanja, v tem primeru svetloba, potuje vzporedno z isto frekvenco v ozkem snopu v določeno smer – primer takšnega sevanja je laser) in kot nekoherentno sevanje (sevanje je razpršeno, potuje v različne smeri z različnimi frekvencami – npr. lovilec insektov, fluorescenčne luči ipd.).

Infrardeče sevanje (kratica IR) označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

 

 

 

 

___________________________________________________________

Radon:

Radon je radioaktivni plin, ki se tudi ponekod pri nas sprošča v naravnem okolju in največ prispeva k izpostavljenosti ljudi ionizirajočemu sevanju. Po oceni Mednarodne agencije za raziskave raka (IRAC) je vsak deseti rak na pljučih posledica izpostavljenosti radonu. Ta je v skupino rakotvornih snovi uvrščen od leta 1988. V Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli več kot 1400 ljudi, umre pa jih 1200. To pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu umre več kot 100 ljudi letno.

Izpostavljenosti radonu lahko  zmanjšamo doma in na delovnem mestu. Pravilnik predpisuje protiradonsko varno gradnjo za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. V skladu z uredbo vlade iz leta 2018 je območje Slovenije razdeljeno na radonsko območje in na zeleno območje. Območja z več radona so po meritvah ozemlja naslednjih občin: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk.

Novi pravilnik glede na območje predpisuje ukrepe za projektiranje in gradnjo novih stavb, izvedbo protiradonske sanacije obstoječih stavb, zahteve za protiradonske ukrepe pri posegih na obstoječih stavbah ter označevanje in dokumentiranje protiradonskega prezračevalnega sistema.

Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacija obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona najdete na tej povezavi

Uredba o nacionalnem radonskem programu na tej povezavi

Uprava RS za varstvo pred sevanji je organ v sestavi Ministrstva za zdravje zadolžen za sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajočih sevanj (radon). V letu 2022 načrtuje:

  • posodabljanje in nadgradnjo radonskega programa.
  • vpeljavo nadzora izpostavljenosti radonu na delovnih mestih.

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

_______________________________________________________

Ukrepi za obvladovanje škodljivosti ionizirnega in neionizirnega sevanja:

Škodljivost nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja ni dokazana, čeprav zbuja pozornost znanstvenikov (npr. mobilni telefoni). Kadar na delovnem mestu ni tveganj zaradi sevanj oziroma so le-ta zanemarljiva, lahko delodajalec v oceni tveganja poda utemeljitev, da na določenem področju niso potrebna nadaljnja podrobnejša ocenjevanja.

 

 

Radiodermatitis, Glej

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

 

 

Dokazana pa je nevarnost ionizirnega in višjih razredov neionizirnega sevanja. Še posebej je treba upoštevati v najzgodnejši nosečnosti. Delavke v rodni dobi je treba o tem obvestiti, še preden zanosijo. Okvare ploda so najbolj nevarne  prav v  zgodnjem obdobju nosečnosti. Pripravi naj se načrt, kako se izogniti tveganjem na delovnih mestih, če na njih delajo ženske v rodni dobi.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih s sevanjem priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev sevanja pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se med drugim ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

Velikemu tveganju se torej  najprej skušamo izogniti in šele, če to ni mogoče, določamo preventivne ukrepe. Najprej kolektivne ukrepe in šele na koncu individualne, kakršna je osebna varovalna oprema.

Zaščito pred ionizirnimi sevanji določa tudi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim  snovem ter zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Pri delu z viri ionizirnih sevanj se izpostavljenosti ne moremo popolnoma izogniti, zato je v prvi vrsti potrebno upoštevati štiri tehnične parametre, s katerimi lahko zmanjšamo obsevanost: čas izpostavljenosti, oddaljenost od vira, usmerjenost snopa sevanja, različni ščiti med virom in delavcem glede na sevanje gama, beta, alfa in nevtrone.

_______________________________________________________

Optično sevanje

Optično sevanje je vsako elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 1 mm. Spekter optičnega sevanja je razdeljen na ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje.

Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Del spektra, od približno 380 nm do približno 750 nm, ki ga zazna človeško oko, se imenuje vidna svetloba. Vir: Wikipedija

Krajša, ko je valovna dolžina, močnejša je energija ter s tem vpliv
na telo.

Zelena svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor rdeča.

Modra svetloba deluje na telo z večjo energijo kakor zelena.

Sevanje UV ima večjo energijo od vidne svetlobe. Izpostavljenost žarkom UV je zato nevarna!

_____________________________________________________

Škodljivost optičnega sevanja

 

 

 

Keratokonjuktivitis – Izpostavljenost ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbo roženice in veznice oči.

 

 

 

 

 

Zgradba očesa

Pomni:

    • Potrebna je pravilna izbira/nabava zaščitne opreme v skladu z oceno tveganja (npr. zaščitna očala), na kateri je jasno razvidno, za kateri spekter valovnih dolžin in kateri ravni zaščite so namenjena.
    • Potrebna so dodatna individualna usmerjena usposabljanja pri nastopu ali spremembi delovnega mest in preizkus usposobljenosti za samostojno delo.
    • Potrebna so usposabljanja o specifičnih tveganjih ranljivih skupin zaposlenih, kot so začetniki, starejši delavci, nosečnice.
    • Nadzor nad viri sevanj v državi opravljata Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zdravje. Upravna organa, ki izvajata nadzor, sta Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). Za nadzor in urejanje prevoza radioaktivnih snovi in fizičnega varovanja jedrskih in sevalnih objektov je pristojno tudi Ministrstvo za notranje zadeve.

 

 

___________________________________________________________

Publikacije:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA, ZSSS

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZSSS

Umetna optična sevanja, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi umetnih optičnih sevanj. (Po tem priročniku smo povzeli slike.)

Več informacij na Inštitutu za neionizirana sevanja (INIS) 

___________________________________________________________

E-novice ZSSS:

5/2022 e-novica ZSSS (9. 2. 2022): Varovanje zdravja pred škodljivimi učinki radona na delovnem mestu

___________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem