Duševno zdravje na delovnem mestu

EU OSHA, 2024

Duševno zdravje je dober odnos do sebe, dobri odnosi z drugimi, uspešno spoprijemanje z izzivi v vsakdanjem življenju, zmožnost uspešnega šolanja in pridobitnega dela, skrb za svoje probleme in njihovo reševanje.

Ocenjuje se, da ima 15 % odraslih delovno sposobnih oseb vsaj kdaj duševno težavo ali motnjo. Težave v duševnem zdravju so težave pri spoprijemanju s problemi, slabša samopodoba, škodljivo pitje alkohola, šolska neuspešnost, težave s spanjem.

Uspešno se zdravi duševne motnje, kot so stresne motnje, anksiozne motnje, unipolarna depresija, bipolarna motnja razpoloženja, odvisnost od psihoaktivnih snovi. Kronične duševne motnje, ki pa potrebujejo dolgotrajno zdravljenje in stalno psihosocialno pomoč, so psihotične motnje, organske duševne motnje in demence. Osebe s hudimi duševnimi motnjami so večinoma izključene iz dela, čeprav je sodelovanje v gospodarskih dejavnostih pomembno za njihovo okrevanje.

Duševno zdravje na delovnem mestu, NIJZ, 2015, v slovenščini

Preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti (alkohol, tobak, prepovedane droge), Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje

Smernice za duševno zdravje na delovnem mestu (Guidelines on mental health at work), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, 2022, v angleščini

Duševno zdravje na delovnem mestu: kratka predstavitev politike (Mental health at work: policy brief), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, v angleščini

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC 2018, v slovenščini

Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija) – ŠE NI RATIFICIRANA – JE V POSTOPOKU RATIFIKACIJE !!! in priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)

Celovit pristop k duševnemu zdravju, Evropska komisija

Psihosocialna tveganja za dobro počutje delavcev: izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, EUROFOUND

Izpostavljenost psihosocialnim tveganjem in posledice za duševno zdravje evropskih delavcev z nizkim socialno-ekonomskim statusom, v angleščini, EU OSHA 2023

Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB), 11. revizija (ICD-11 for Mortality and Morbidity Statistics)


Mira, nacionalni program duševnega zdravja:

Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev  duševnega zdravja ter preprečevanje in celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.

Povezava na spletno stran Mira: https://www.zadusevnozdravje.si/

Duševno zdravje v Sloveniji

Breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj. Zdravstvena statistika kaže porast števila zunajbolnišničnih obravnav in izdanih psihotropnih zdravil med otroci in mladostniki. Obenem se ljudje s težavami v duševnem zdravju srečujejo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami. Dodatno vrzel med tistimi, ki pomoč potrebujejo in tistimi, ki jo prejmejo, pa povzročata stigmatizacija duševnih motenj in nizka pismenost o duševnem zdravju.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, ki ga je državni zbor sprejel leta 2018, celovito naslavlja področje duševnega zdravja in opisane izzive 20 letne vrzeli. Program želi povezati vse že obstoječe, dodaja pa tudi nujno potrebne nove strukture v celostno, interdisciplinarno in medsektorsko organizacijo promocije, preventive, zdravljenja težav v duševnem zdravju in rehabilitacije. Temelji na vključevanju, povezovanju in sodelovanju vseh služb in vseh deležnikov v skrbi za duševno zdravje posameznika in skupin prebivalcev v lokalni skupnosti ter na vseh ravneh obravnave.

 


Predpisi:

Zakon o duševnem zdravju

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ18–28)