Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Temeljne človekove pravice določajo mednarodni pravni akti. Po drugi svetovni vojni so 10. decembra 1948 v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) najprej definirali predvsem državljanske temeljne pravice in svoboščine v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Pravica do varnosti in zdravja pri delu je bila vključena v mednarodne pravne akte šele kasneje.

Z ratifikacijo ti mednarodni pravni akti postanejo del slovenskega pravnega reda in se lahko nanje sklicujemo pri terjanju svojih pravic.

Seznam mednarodno pravnih aktov o človekovih pravicah, na tej povezavi

__________________________________________________

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:

Sprejela ga je Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92).

7. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zlasti zagotavljajo:
a) nagrado, s katero sta vsem delavcem zagotovljena vsaj:
i) pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka; zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški;
ii) človeka vredno življenje zanje in za njihove družine v skladu z določbami tega Pakta;
b) zdrave in varne delovne pogoje;
c) za vse enako možnost napredovanja pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti;
d) počitek, prosti čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.

10. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo:
1. da mora biti družina, ki je naravni in temeljni sestavni del družbe, deležna čim širšega varstva in pomoči, zlasti pri njeni ustanovitvi in dokler je odgovorna za preživljanje in vzgojo otrok, za katere skrbi. V sklenitev zakonske zveze morata bodoča zakonca svobodno privoliti;
2. da morajo biti matere primeren čas pred rojstvom in po rojstvu otroka deležne posebnega varstva. Zaposlenim materam mora biti v tem času zagotovljen plačan dopust ali dopust z ustreznimi prejemki iz socialnega zavarovanja;
3. da so za varstvo in pomoč otrokom in mladini potrebni posebni ukrepi brez kakršnekoli diskriminacije iz rodbinskih ali drugih razlogov. Otroci in mladina morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Zaposlovanje otrok pri delih, ki škodijo njihovi morali ali zdravju ali so življenjsko nevarna, ali ki bi lahko zavirala njihov normalni razvoj, naj bo obravnavano kot kaznivo dejanje. Prav tako morajo države določiti starostno mejo, pod katero je plačano delo otroške delovne sile po zakonu prepovedano in kaznivo.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 

__________________________________________________

Evropska socialna lista:

Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Je dokument Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

O Svetu Evrope na tej povezavi

Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine

22. člen – Pravica do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja
Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice delavcev do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja v podjetju, se pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele ali spodbujale ukrepe, ki bodo omogočali delavcem ali njihovim predstavnikom, da v skladu z državno zakonodajo in prakso prispevajo k:
a) določanju in izboljševanju delovnih pogojev, organizacije dela in delovnega okolja;
b) varstvu zdravja in varnosti v podjetju;
c) organiziranju socialnih in socialno-kulturnih služb in dejavnosti v podjetju;
d) nadzoru nad upoštevanjem predpisov v teh zadevah.

__________________________________________________

Evropski kodeks o socialni varnosti:

Slovenija ga je ratificirala leta 2003. Je akt Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Dne 27. februarja 2005 pa je začel za Republiko Slovenijo veljati Evropski kodeks o socialni varnosti, sestavljen 16. aprila 1964 v Strasbourgu in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 26/03 (Uradni list Republike Slovenije, št. 126/03).

Zakon o ratifikaciji Evropskega kodeksa o socialni varnosti

31. člen
Vsaka pogodbenica, za katero velja ta del kodeksa, zagotovi zavarovanim osebam dajatev za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen v skladu s členi tega dela.
32. člen
Zavarovalni primer, ki je posledica nesreče pri delu ali določenih poklicnih bolezni, zajema:
a. bolezen;
b. nezmožnost za delo, ki je posledica take bolezni in vključuje začasno izgubo zaslužka, kot je opredeljeno v notranji zakonodaji;
c. popolno ali delno izgubo pridobitne zmožnosti, ki presega predpisano stopnjo, če je verjetno, da bo ta izguba trajna, ali ustrezno izgubo fizične zmožnosti in
d. izgubo sredstev za preživljanje vdove in otrok zaradi smrti hranilca družine; če je to vdova, je pravica do dajatve po notranji zakonodaji lahko pogojena z domnevo, da je nesposobna, da se sama vzdržuje.

__________________________________________________

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah:

Je akt EU. Sprejeta je bila leta 2010.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Člen 31 – Pošteni in pravični delovni pogoji
1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

Člen 32 – Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu
Delo otrok je prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.

__________________________________________________

Evropski socialni steber:

Je akt EU, sprejet leta 2017.

Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:

Poglavje II: Pošteni delovni pogoji

Načelo 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov

Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.
Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.
Delavci imajo pravico do varovanja svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.

__________________________________________________

Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela, ILO:

Je akt Mednarodne organizacije dela – ILO. Slovenija je članica ILO od 1999. V letu 2022 je ILO sprejela dopolnitev Deklaracije o temeljnih načelih in pravicah iz leta 1998, da je temeljna delavska pravica tudi pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:

    1. Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
    2. Odprava prisilnega ali obveznega dela.
    3. Odprava dela otrok.
    4. Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.
    5. Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Neuradni prevod ključnega dela deklaracije,  na tej povezavi

Deklaracija v angleščini

Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, v angleščini na tej povezavi

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Glej tudi

Kemijske obremenitve pri delu

Ocena tveganja

Izvajalec medicine dela

Preventivni zdravstveni pregledi

____________________________________________________

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) med drugim določa:

 

      1. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

(1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

(2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

(3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.

(4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

 

      1. člen (prekrški delodajalca)

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki:

48. ne odstrani z dela, z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 51. člena (četrti odstavek 51. člena);

 

      1. člen (prekrški delavca)

Z globo od 100 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek delavec, ki:

4. dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc (prvi odstavek 51. člena);

____________________________________________________

Alkohol na delovnem mestu:

Delavci z alkoholnimi problemi 16-krat pogosteje izostajajo z dela, 2,5-krat pogosteje zbolevajo in so 3,5-krat pogosteje udeleženi v nezgodah pri delu. Delovna storilnost delavca se zaradi problemov z alkoholom zmanjša za četrtino. Poveča se tveganje za poškodbe tudi zunaj dela (npr. promet). Torej gre za kompleksen zdravstveni in gospodarski problem. Na delovnem mestu ne smemo biti pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na kvaliteto dela in varnost.

Delodajalec sprejme interni akt, s katerim določa, kako ravnati, ko se sumi, da je delavec opit ali omamljen. V takem primeru se praviloma določi vsebnost alkohola v izdihanem zraku, lahko pa izvajalec medicine dela opravi pregled z ugotavljanjem kliničnih znakov vpliva alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc ter pošlje kri oz. urin na določanje teh snovi v pristojni laboratorij. Če je tako določeno v zdravstveni oceni, se opravi testiranje na presnovke nedovoljenih psihoaktivnih snovi tudi ob preventivnem (največkrat predhodnem) zdravstvenem pregledu, vendar pa mora biti delavec s tem seznanjen in dati pisni pristanek. Za testiranje mora obstajati pravna podlaga, saj gre za poseg v telo. Testira se lahko izdihan zrak, urin, slino, znoj, kri in krvne pripravke ter lasje.

NASVET: Delodajalec se mora v skladu s 46. členom ZVZD-1 o predlogu akta posvetovati z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Ta naj pri tem zahteva, da je upoštevano dostojanstvo zaposlenih (npr. pri preventivnem testiranju oseb, ki ne kažejo znakov omamljenosti) in da morebitne teste zasvojenosti izvajajo izključno usposobljene osebe s strokovno licenco za testiranje. Le licencirani strokovnjaki namreč pravilno tolmačijo rezultat testiranja. Določene rezultate testa namreč lahko nestrokovnjak pripiše alkoholni opitosti namesto učinkom zdravil. Napačno tolmačenje testa pa seveda lahko posamezniku ustvari škodo.

Psihični in telesni znaki niso vedno zanesljiv dokaz uporabe psihoaktivne snovi (glede na odmerek, individualne razlike, toleranco, atipične znake). Testiranje ni vedno preprosto in enoznačno, ker:

      • so presnovne poti posameznih psihoaktivnih snovi zelo različne,
      • so presnovne razlike med osebami (na nivoju encimov), 
      • v biološkem materialu dokazujemo osnovno snov, njen vmesni ali končni metabolit (presnovek),
      • so posamezne presnovne poti skupne različnim snovem (tudi hrani), prav tako vmesni presnovni produkti,
      • se posamezne psihoaktivne se v telesu zadržujejo različno dolgo.

Opitega/omamljenega delavca (za takega se šteje tudi tisti, ki je odklonil ustrezne preskuse) delodajalec odstrani iz proizvodnje in odloči o njegovi disciplinski (celo odškodninski) odgovornosti. Če se posumi, da gre za osebo, ki je zasvojena s katero od teh substanc, jo delodajalec napoti na t. i. drugi preventivni zdravstveni pregled.

Obstajajo štirje nivoji pitja alkohola:

  • manj tvegano pitje (kriteriji: ne več kot 2 merici (2 dl vina ali ena steklenica piva ali 2 šilci žgane pijače), ob eni priložnosti ne več kot 5 meric, vendar v enem tednu ne več kot 1,5 l vina ali 7 steklenic piva ali 4 dl žgane pijače; dan ali dva v tednu brez alkohola),
  • tvegano pitje (vse, kar je več od manj tveganega),
  • škodljivo uživanje alkohola (kažejo se posledice oz. težave zaradi uporabe alkohola na zdravju, v družini, na delovnem mestu, ni pa še zasvojenosti),
  • zasvojenost z alkoholom je bolezen z znaki (potrebni sočasno vsaj trije kriteriji): hlepenje po alkoholu, oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola, za enak učinek je potreben večji odmerek, odtegnitveni znaki po prenehanju pitja (motnja zavesti, delirij …), nadaljevanje pitja kljub zavedanju o njegovi škodljivosti, pomembnejše od običajnih življenjskih obveznosti postane pitje alkohola in dejavnosti, potrebne za nabavo alkohola ali iskanje pivske družbe.

____________________________________________________

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti:

Ta zdravila morajo biti ustrezno označena. Oznake, trigoniki, morajo biti natisnjene v najmanj polovični velikosti imena zdravila in morajo biti na vidnem mestu. Za zdravila, opremljena z izpolnjenim rdečim trikotnikom (▲), velja popolna prepoved vožnje motornega vozila v času uporabe, za zdravila s praznim trikotnikom (Δ) pa relativna prepoved vožnje. Delavec, ki mu je zdravnik predpisal tovrstno zdravilo in dela na delovnem mestu, za katerega je v oceni tveganja prepovedano delo pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, mora o tem obvestiti delodajalca. Ta pa mora o prepovedi pred tem delavca poučiti na usposabljanju za varno delo. Med taka zdravila sodijo npr. zdravila proti senenemu nahodu in drugim alergijam.

NASVET: Delavski zaupnik naj v posvetovanju z delodajalcem zahteva, da so v delodajalčevi oceni tveganja jasno določena delovna mesta, kjer je prepovedano delo, če delavec jemlje zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti in da so delavci o tem pravočasno informirani in usposobljeni.

Glej seznam teh zdravil na Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

____________________________________________________

Več o prepovedanih substancah na delovnem mestu:

Alkohol, droge in druge prepovedane substance, portal VZD, MDDSZ, EU OSHA kampanja o stresu na delovnem mestu 2014-2015

____________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

Digitalizacija dela

Digitalizacija dela:

Glej tudi

Platformno delo

Delo na daljavo oziroma delo od doma in pravica do odklopa

Humanizacija dela in ergonomija

 

Digitalna tehnologija spreminja svet dela. Omogoča delo na daljavo. Spreminja vsebino dela, delovne odnose, delovne razmere in organizacijo dela. Priča smo koreniti preobrazbi podjetij in ostalih delovnih organizacij. Njihovo preživetje v prihodnosti bo odvisno od digitalne pismenosti zaposlenih. Koristi  niso samodejne, zato je treba prilagoditi trge dela, izobraževanje in usposabljanje ter sisteme socialne varnosti, da bo prehod v obojestransko korist delodajalcev in delavcev. Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev, povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter pripomorejo k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.

Statistika: Internet je v 1. četrtletju 2022 v Sloveniji uporabljalo 89 % oseb, starih 16–74 let(v EU-27: 90 %), 86 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 84 %). V starostni skupini 16–24 let jih je internet uporabljalo 99 % (v EU-27: 98 %), 98 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 97 %) .

Digitalno delo pa ljudem poleg koristi prinaša tudi nova tveganja pri delu – možnost tveganja nezgod pri delu po algoritmih, psihosocialne obremenitve, dehumanizacija dela…

 

Podatki, ki ilustrirajo digitalizacijo v Sloveniji:

Število posameznikov po namenu uporabe interneta pri uporabnikih interneta, tabelarna predstavitev podatkov, SURS

7. februar, dan varne uporabe interneta, novica SURS, 2. 2. 2023; 

Spletne strani ali mobilne aplikacije javnih ustanov uporabljalo skoraj tri četrtine prebivalcev, novica SURS, 15. 12. 2022

Najmanj en dan v tednu je delala od doma približno desetina zaposlenihSURS novica 13. 12. 2022

Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, novica SURS, 18. 11. 2022

Glavna motiva za spletno nakupovanje časovni in finančni prihranek, novica SURS, 3. 11. 2022

Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, evropska anketa, oktober 2022

Delež uporabnikov interneta največji v osrednjeslovenski, najmanjši pa v pomurski statistični regiji, novica SURS, 6. 10. 2022

Uporaba IKT med 65–74-letniki večinoma pod povprečjem EU-27, novica SURS, 12. 5. 2022

Polovica 16–74-letnikov ima najmanj osnovne digitalne veščine, novica SURS, 6. 4. 2022

Zaščita osebnih podatkov in neresnične informacije na internetu med mladimi v Sloveniji, novica SURS, 2. 2. 2022

Razvitost slovenske digitalne družbe: nameni uporabe interneta in s tem povezane težave, novica SURS, 8. 10. 2019

Internet v 1. četrtletju 2016 uporabljalo 75 % oseb (16–74 let), 55 % prek mobilnega ali pametnega telefona, novica SURS, 6. 10. 2016

E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004-2008, publikacija SURS, 2010

Zgodovina interneta v Sloveniji, Wikipedija

________________________________________

Definicije:

Digitizacija je opisovanje objekta, slike, zvoka, dokumenta ali signala (navadno analognega signala) z binarno kodo z namenom, da bi ga shranili oziroma elektronsko obdelali na računalniku ali drugih elektronskih napravah. Binarni ali dvojiški sistem je način zapisovanja z uporabo dveh številk – običajno številki 1 in 0. Je torej proces pretvorbe analognega signala v digitalno obliko. Možno je digitalizirati vse vrste gradiv – besedila, avdio in video zapise, tridimenzionalne objekte… Ocenjuje se, da je bilo leta 2007 v digitalni obliki že 94% tehnoloških informacijskih zmogljivosti v svetovnem merilu (v letu 1993 pa le 3%), leta 2002 pa so digitalne informacije presegle prag 50-ih odstotkov nad analognimi informacijami. S tem naj bi bil postavljen mejnik t. i. »digitalni dobi«. Vir: Wikipedija in DigitalSchool

Digitalizacija pa je uporaba digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav, itd., kar prestrukturira družbeno življenje. Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naprave, so vir informacij za načrtovanje praviloma bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja in delovanja.

Digitalna pismenost je zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij informacijske družbe pri delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Vir: Andragoški center Slovenije (ACS)

Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT): Gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi je neposredno povezan z razvojem visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta. Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja ter ustvarjanja. Za to pa so potrebne vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve.

Internet je globalni sistem medsebojno povezanih računalniških omrežij, ki za komunikacijo med omrežji in napravami uporablja nabor internetnih protokolov. Je omrežje omrežij, ki ga sestavljajo zasebna, javna, akademska, poslovna in vladna omrežja od lokalnega do globalnega obsega, povezana s široko paleto elektronskih, brezžičnih in optičnih omrežnih tehnologij. Internet prenaša širok nabor informacijskih virov in storitev, kot so med seboj povezani hipertekstni dokumenti in aplikacije svetovnega spleta (WWW), elektronska pošta, telefonija in izmenjava datotek. Vir: Wikipedia

Elektronsko poslovanje: Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami.

Umetna inteligenca je inteligenca strojev. Računalniška znanost opredeljuje raziskovanje umetne inteligence kot študij »inteligentnih naprav”, ki zaznavajo svoje okolje in ravnajo na način, ki povečuje verjetnost, da svoj cilj uspešno dosežejo. Gre za učeče se stroje, ki delujejo po algoritmih.

Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna. Če algoritem izvaja računalnik, potem se govori o računalniškem programu. Algoritmi so vedno nedvoumni in se uporabljajo kot specifikacije za izvajanje izračunov, obdelave podatkov, avtomatiziranega sklepanja in drugih nalog.

Delo po algoritmih je, kadar delodajalec delo organizira tako, da delavcu delo odreja stroj. Če programerji ne zasnujejo algoritmov  upoštevajoč načelo, da odloča človek in ne stroj, je tveganje za dehumanizacijo dela in povečano tveganje za poškodbe pri delu. Načelo, da naj odloča človek, je definirano v Okvirnem sporazumu evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

Glej 32/2021 e-novica ZSSS (9. 6. 2021): Telesna in duševna izgorelost delavca zaradi algoritmov digitalizacije

________________________________________

Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, anketa EU, maj 2022:

Delež Slovencev, ki tako poročajo o digitalizaciji na delovnem mestu:

90 % – pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo

33 %- uporaba digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov)

25 % – naprave se uporabljajo za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja

19 % – digitalne naprave se uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov

18 % – delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen

9 % – digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka

Vir: Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji

________________________________________

Za humanizacijo dela v digitalni družbi:

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (prevod v slovenščino), junij 2020, na tej povezavi

33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

________________________________________

EU o digitalnem delu:

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, 9. 12. 2021

DIREKTIVA 2006/42/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES 

Sporočilo za javnost 15 december 2022 – Svet in Evropski parlament sta se dogovorila o novih varnostnih zahtevah za strojne izdelke oziroma za dopolnitev in spremembe Direktive o strojih iz 2006 – Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so dosegli začasni dogovor o uredbi o strojnih izdelkih. S predlagano zakonodajo se direktiva o strojih iz leta 2006 spreminja v uredbo. Uredba bo urejala tudi nova tveganja, povezana z nastajajočimi tehnologijami. OPOMBA: To je med drugim umetna inteligenca.

________________________________________

EU OSHA o razvoju na področju IKT in digitalizacije dela

Evropska agencija za varnost pri delu EU OSHA proučuje učinek hitrega razvoja digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco in robotiko, na delo ter morebitni posledični učinek na varnost in zdravje pri delu. Cilj tega projekta je nosilcem odločanja, vladam držav članic, sindikatom in delodajalcem v EU zagotoviti potrebne informacije o spremembah digitalnih tehnologij, njihovem učinku na naravo in organizacijo dela ter o nastajajočih izzivih za varnost in zdravje pri delu, ki jih lahko prinašajo.

Glej na tej povezavi

Z uvedbo digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu, kot so aplikacije, kamere in nosljive naprave, so lahko delovna mesta varnejša. Ne glede na to, ali je njihov namen proaktiven (preprečevanje) ali reaktiven (blažitev), je njihov uspeh pogosto odvisen od točnosti informacij, ki jih zbirajo in analizirajo. Prav tako je pomembno, da so delodajalci in delavci opremljeni z informacijami, ki jih potrebujejo za tehtanje prednosti in slabosti ter za spodbujanje dobrega izvajanja.

V dveh novih poročilih so obravnavani izzivi in priložnosti pametnih digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu. Eno poročilo se ukvarja z vrstami, nameni in uporabami digitalnih nadzornih sistemov. V drugem so predstavljeni primeri dobre prakse za uspešno integracijo novih sistemov spremljanja na delovnem mestu.

Pametni digitalni sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu: njihove uporabe in izzivi, v angleščini

Pametni digitalni nadzorni sistemi za varnost in zdravje pri delu: viri delovnega mesta za načrtovanje, izvajanje in uporaboEU OSHA publikacija v angleščini, 2022

Več o tem v razdelku Digitalizacija dela

________________________________________

Služba vlade za digitalno preobrazbo:

Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja, usklajuje in izvaja državne ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Usklajuje, določa in spremlja delovanje ministrstev, vladnih služb ter drugih organov in služb na področju digitalne preobrazbe in informacijske družbe.

Sektor za pospeševanje digitalne preobrazbe spremlja in analizira aktualno stanje informacijske družbe na državni ravni, hkrati pa dela na usmerjenem razvoju področja. Zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih organizacijah na področju informacijske družbe in pripravljamo stališča v postopkih sprejemanja politik in drugih aktov mednarodnih institucij.

Strategija digitalne transformacije gospodarstva zajema obdobje od leta 2021 do leta 2030. Pripravljena je bila vzporedno z že začetimi procesi digitalizacije, informatizacije in enotnega digitalnega trga EU. Strategija poudarja trenutne napredne digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologije za obdelavo velepodatkov, tehnologije veriženja podatkov, visokozmogljivo računalništvo, kvantno računalništvo in 5G tehnologije, ki bodo motor ekonomske rasti in konkurenčnosti. Temelji na obstoječih digitalnih tehnologijah in pobudah, ugotovitvah, ki izhajajo iz priporočil Evropske komisije in doseženih kazalcih na področju digitalizacije, ki jih spremljajo evropske in globalne (OECD) statistike. Strategija naslavlja tri glavna oziroma prednostna področja. Prvo predstavlja napredne digitalne tehnologije, ki sploh omogočajo digitalno transformacijo gospodarstva, drugo se osredotoča na učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo, tretje pa se usmerja v odprto in trajnostno družbo kot osnovo za rast digitalne ekonomije.

Strategija digitalne transformacije gospodarstva 

Nacrt za izvedbo orodja za povezljivost v Republiki Sloveniji 

________________________________________

E-novice ZSSS o digitalizaciji dela:

51/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji

33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

25/2022 e-novica ZSSS (4. 6. 2022): Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu

32/2021 e-novica ZSSS (9. 6. 2021): Telesna in duševna izgorelost delavca zaradi algoritmov digitalizacije

________________________________________

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Glej tudi

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Raziskave

_______________________________________

Statistični urad Republike Slovenije (SURS):

SURS  je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike: na tej povezavi.

Med drugim zbira temeljne podatke o trgu dela.

_______________________________________

Nacionalni inštitut za zdravje, NIJZ:

Podatkovni portal NIJZ: med drugimi tudi podatki o

_______________________________________

Inšpektorat RS za delo:

Letna poročila IRSD na tej povezavi

_______________________________________

Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

Barometer je orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu v 27 državah Evropske unije. Gostuje na spletni strani EU OSHA.

Glej na tej povezavi

Glej: 1/2023 e-novica ZSSS (16. 1. 2023): Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

_______________________________________

EUROSTAT:

EUROSTAT je statistični urad Evropske unije: na tej povezavi

Evropska statistika o poškodbah pri delu: Accidents at work statistics (ESAW)

Evropska statistika o poklicnih boleznih: na tej povezavi

European Occupational Diseases Statistics (EODS)

_______________________________________

EUROFOUND:

EUROFOUND je Evropska agencija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer. Izvaja raziskave, ki so podlaga za vodenje politike EU.

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS): Evropska telefonska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) od leta 1990, ko je bila prvič izvedena, zagotavlja pregled delovnih razmer v Evropi. Izvaja se vsakih pet let. Zadnja je bila leta 2021, naslednja je načrtovana za leto 2024.

Glavni cilji raziskave so:

  • na usklajeni podlagi oceniti in količinsko opredeliti delovne razmere zaposlenih in samozaposlenih v Evropi;
  • analizirati razmerja med različnimi vidiki delovnih razmer;
  • opredeliti ogrožene skupine ter zaskrbljujoča vprašanja in vprašanja napredka;
  • spremljati gibanja z zagotavljanjem homogenih kazalnikov za ta vprašanja;
  • prispevati k razvoju evropskih politik o vprašanjih kakovosti dela in zaposlovanja.

Področja, ki jih obravnava anketni vprašalnik, so se od prve raziskave močno razširila z namenom, da se zagotovi celovita slika vsakdanje realnosti moških in žensk na delovnem mestu. Pri nedavnih revizijah vprašalnika je bila pomembna tema integracija načela enakosti spolov.

Obravnavana vprašanja zajemajo zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, izobraževanje in usposabljanje, fizične in psihosocialne dejavnike tveganja, zdravje in varnost, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, sodelovanje delavcev, dohodke in finančno varnost ter delo in zdravje.

____________________________________

EU OSHA:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) razvija, zbira in zagotavlja zanesljive in ustrezne informacije, analize ter orodja za izboljšanje znanja, ozaveščanje in izmenjavo informacij in dobrih praks o varnosti in zdravju pri delu, ki bodo zadostile potrebam tistih, ki jih to področje zadeva.

Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER), je obsežna anketa agencije EU-OSHA, ki proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih obvladujejo tveganja za varnost in zdravje. Izvaja se vsakih pet let. Zadnja izvedena anketa je bila leta 2019. Glej podatke za Slovenijo v slovenščini na orodju na tej povezavi.

Na tisoče podjetij in organizacij po Evropi je pozvanih, da odgovorijo na vprašalnik, ki se osredotoča na:
  • splošna tveganja na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu in kako jih obvladati;
  • psihosocialna tveganja, kot so stres, ustrahovanje in nadlegovanje;
  • motive in ovire pri upravljanja varnosti in zdravja pri delu;
  • sodelovanje delavcev pri praksah na področju varnosti in zdravja pri delu.

Rezultati iz teh vprašalnikov so dopolnjeni s sekundarnimi analizami, ki vključujejo vrsto poglobljenih študij, osredotočenih na posamezne teme. Zaradi boljšega razumevanja glavnih ugotovitev raziskave so v teh študijah uporabljene kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metodologije.

40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

____________________________________

WHO in ILO:

WHO je Svetovna zdravstvena organizacija.

ILO je Mednarodna organizacija dela.

Skupna ocena WHO/ILO o bremenu z delom povezanih bolezni in poškodb, 2000-2016: globalno poročilo o spremljanju.

DALY = En DALY pomeni izgubo enega leta polnega zdravja v življenju povprečnega posameznika. Lahko se izračuna, koliko DALY-jev oziroma koliko let polnega zdravja izgubi povprečni posameznik zaradi vsake posamezne bolezni ali zdravstvenega stanja. Sešteje se na primer izgubljena leta zdravega življenja zaradi let z invalidnostjo in prezgodnje umrljivosti, ki jih v povprečju povzroča posamezna bolezen.

_______________________________________

Kampanja ZSSS ob 28. aprilu, mednarodni delavski dan spomina na umrle na delovnem mestu

ZSSS ob 28. aprilu objavlja statistiko in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej arhiv na tej povezavi 

_______________________________________

Pobude ZSSS:

Večina podatkov o varnosti in zdravju pri delu je v Sloveniji zgolj na ravni posameznega delodajalca in izvajalca medicine dela, zaradi česar je težko voditi informirano politiko na nacionalni ravni.

ZSSS je ministrstvu za delo večkrat dala pobudo za vzpostavitev digitalizirane baze podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni.

Glej na povezavi arhiv stališč ZSSS: na tej povezavi, na tej povezavi, na tej povezavi.

Evropska agencije za kemikalije (ECHA)

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Kemikalije omogočajo sodobno življenje – vse je narejeno iz njih. Boljše poznavanje in pravna ureditev nevarnih kemikalij ščiti delavce, potrošnike in okolje, olajša recikliranje ter industrijo spodbuja k razvoju varnejših alternativ.

Samopredstavitev ECHA: Skupaj s partnerji si prizadevamo za varno uporabo kemikalij. Smo Evropska agencija za kemikalije, agencija EU. Izvajamo zakonodajo EU o kemikalijah, da bi zaščitili vaše zdravje in okolje. Naše delo prispeva tudi k dobro delujočemu notranjemu trgu, inovativnosti in konkurenčnosti evropske kemijske industrije.

https://echa.europa.eu/sl/about-us

Glej tudi:

Uredba REACH

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Evropska unija

 

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je gonilna sila med regulatornimi organi pri izvajanju zakonodaje EU o kemikalijah. Podjetjem pomaga pri izpolnjevanju zakonodaje, povečuje varno rabo kemikalij, zagotavlja informacije o njih in obravnava tiste, ki vzbujajo zaskrbljenost. Zbira tudi informacije o kemikalijah, ki jih je dolžna predložiti industrija. Na svojem spletišču objavlja podatke o registriranih kemikalijah ter o njihovi razvrstitvi in označevanju. Podatke o varnosti kemikalij oceni in, na primer, preveri, katere se široko uporabljajo na takšen način, da bi jim bili lahko potrošniki ali delavci izpostavljeni. Z državami članicami in Evropsko komisijo sodeluje pri obvladovanju tveganj zaradi nevarnih kemikalij.

 

Urad RS za kemikalije

Urad RS za kemikalije

 

Urad Republike Slovenije za kemikalije je organ v sestavi Ministrstva za zdravjeAjdovščina 4, 1000 Ljubljana

Slovenska zakonodaja izvira oziroma se navezuje na zahteve in pravila, ki nastajajo na treh mednarodnih ravneh – na ravni EUna ravni OECD in na najvišji mednarodni ravni (konvencije, mednarodne pogodbe in priporočila, ki jih sprejemajo ZN, IFCS in druga mednarodna telesa oziroma so sprejeti v okviru dvo- ali večstranskih sporazumov med državami). Ti so pogosto ozko usmerjeni in se nanašajo na specifična področja, zato je bil kot povezava in izpopolnitev zahtev mednarodnih pravnih aktov na najširši mednarodni ravni leta 2006 v Dubaju sprejet nov vseobsegajoči krovni mehanizem, imenovan Mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami SAICM.

Za varnost so odgovorna tudi podjetja: Poleg organov oblasti so za varnost na področju kemikalij odgovorna podjetja sama. V EU morajo podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo kemikalije, zagotoviti, da je uporaba njihovih kemikalij varna. Če jih želijo prodajati v EU, jih morajo najprej registrirati pri ECHA ter zagotoviti informacije o nevarnih lastnostih kemikalij in napotke za njihovo varno uporabo. Potrošnike v dobavni verigi morajo poučiti o nevarnih lastnostih svojih proizvodov in o tem, kako varno ravnati z njimi. Če kemikalije ni mogoče varno uporabljati, lahko organi omejijo ali prepovejo njeno uporabo. To podjetja prisili, da najnevarnejše kemikalije nadomestijo z varnejšimi.

Področja delovanja Urada RS za kemikalije: 

  • Skrb za zdravje in okolje in varno uporabo kemikalij v RS in EU
  • Del sistema raziskovanja kemikalij,
  • Ugotavljanja njihovih lastnosti
  • Ocenjevanj tveganj za zdravje ljudi in okolje

Področja ukrepanja urada:

  • Kemikalije kot take in kemikalije, prisotne v proizvodih
  • Posebne skupine kemikalij in proizvodov
  • Industrijske kemikalije in kemikalije v splošni uporabi
  • Biocidni proizvodi (razkužila, insekticidi, rodenticidi, repelenti…)
  • Čistila in detergenti
  • Kozmetični proizvodi
  • Predhodne sestavine za droge eksplozive…

______________________________________________________________________

Aplikacija ISK za sporočanje podatkov o kemikalijah na trgu Republike Slovenije

Povezava: https://www.gov.si/zbirke/storitve/sporocanje-podatkov-o-kemikalijah-za-zavezance-za-porocanje-2/

Urad za kemikalije v okviru nadzora nad proizvodnjo, prometom, skladiščenjem in uporabo nevarnih kemikalij vodi seznam kemikalij na trgu RS. Seznam kemikalij vsebuje podatke o kemikalijah (snoveh in zmeseh) na trgu Republike Slovenije, ki so razvrščene kot nevarne in sicer podatke iz varnostnega lista, podatke o vrsti in uporabi kemikalij ter letne količine. Pravni podlagi za sporočanje podatkov sta 35. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 09/2011) in Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 35/2011).

Podatke o nevarnih kemikalijah mora sporočati pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki proizvaja kemikalijo v RS ali vnaša kemikalijo v RS za poklicno uporabo vključno z vnosom za neposredno uporabo v lastni proizvodnji.

Vprašanja v zvezi z uporabo in delovanjem aplikacije ISK se pošlje na e-naslov isk-ursk.mz@gov.si.

Tolmačenje Ministrstva za zdravje – Urada RS za kemikalije, glede uporabe podatkov iz seznama kemikalij, ki se zbirajo in vodijo v aplikaciji ISK, si preberite s klikom tukaj.

Delo na mrazu

Delo na mrazu

Glej tudi

Mikroklima 

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Standardi

Osebna varovalna oprema

 

Predstavljamo določila predpisov, ki urejajo delo pri nizkih temperaturah. Posebej predstavljamo ureditev za delo v prostorih in posebej za delo na prostem.

_________________________________________

Mraz v delovnih prostorih:

V letu 2022 bo zaradi višjih cen energentov morda pri nekaterih delodajalcih ogrevanje prostorov na nekoliko nižje temperature kot v preteklosti. Seznanjeni smo z obvestili nekaterih delodajalcev o nižjih načrtovanih temperaturah v delovnih prostorih in o obljubah, da bodo delavcem zagotovljena toplejša delovna oblačila.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa najnižje dovoljene temperature za delo v prostorih. V 25. členu določa zgolj, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Pravilnik v 37. členu pa le določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C. Priloga III pravilnika tudi določa, da sme biti temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone: garderoba 21 °C, kopalnica 24 °C, umivalnica 21 °C, stranišče 18 °C, soba za počitek 21 °C, soba za dežurstvo 21 °C, prostor za prvo pomoč 21 °C, prostor za noseče in doječe matere 24 °C, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 °C in prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 °C.

_________________________________________

Mraz pri delu na prostem:

Že omenjeni pravilnik v 94. členu določa, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi. To seveda vključuje tudi varovanje pred mrazom. V istem členu pravilnik določa tudi, da mora delodajalec  delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Priloga III Pravilnika določa, da mora biti temperatura prostora za občasno ogrevanje delavcev najmanj 21 °C.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa v Prilogi 4 določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti takih prostorov.

_________________________________________

Osebna varovalna oprema:

 

Vir: Zavas.si

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti osebna varovalna oprema ES-certifikat o skladnosti. Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov, ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti. Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe, za katere se oprema trži. Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in položaje. V predvidljivih okoliščinah uporabe mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči med  nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah povzročil bolečino ali  poslabšanje zdravstvenega stanja. Osebna varovalna oprema mora čim bolj preprečevati vdor takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb, ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom. Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno varovalno funkcijo. Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak tip osebne varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko temperaturo, morajo navajati vse ustrezne podatke v zvezi z največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo prenaša oprema.

_________________________________________

Slovenski standard:

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom: Ta dokument določa zahteve in preskusne metode za učinkovitost kompletov oblačil (tj. dvodelna obleka ali kombinezon) in kosov oblačil za zaščito proti vplivom mrzlih okolij. Ti vplivi vključujejo nizke temperature zraka, vlažnost in hitrost vetra. Prodor vode ni obravnavan v tem standardu, vendar lahko prisotnost vode močno vpliva na izolacijo oblačila. V primerih, ko se lahko vpliv vode predvidi, morajo biti oblačila ocenjena skladno s standardom EN 343. Zaščitni vplivi in zahteve za obutev, rokavice in ločena pokrivala ne spadajo na področje uporabe tega standarda. Za te vplive se uporabljajo standardi za posamezne izdelke.

_________________________________________

V Sloveniji povzročajo zdravstvene težave zlasti huda vročina poleti in hud mraz pozimi. Vremenskim vplivom so še posebej izpostavljene nekatere skupine prebivalstva. Več glej na tej povezavi

 

PRVA POMOČ, če takojšnja zdravstvena oskrba ni na voljo:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • počasno ogrevanje prizadetih delov telesa  v mlačni vodi

 

Zgodnji simptomi hipotermije vključujejo drhtenje, utrujenost, nerodnost in zmedenost. Ko telo izgublja vse več toplote, se lahko drhtenje ustavi, koža se obarva modro, očesne zenice se razširijo, utrip in dihanje se upočasni in lahko pride do izgube zavest. V primeru katerega koli od teh znakov in telesne temperature pod 35 °C, je stanje nujno in je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

PRVA POMOČ:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • segrejte sredine telesa – prsni koš, vrat, glavo in dimlje – z električno odejo, če je na voljo; pomaga tudi gretje preko stika kože na kožo pod ohlapnimi, suhimi plastmi odej, oblačil, brisač ali rjuh.
  • pitje brezalkoholnih toplih; topli napitki lahko pomagajo zvišati telesno temperaturo, nikakor pa ne smemo piti alkoholnih pijač.

Druge zdravstvene težave, povezane z mrazom, prizadenejo najpogosteje distalne dele našega telesa. Te lahko razdelimo na ozebline in omrzline.

 

Zelo pomembno je ozebline  preprečiti, saj so pri hujših stopnjah ozeblin poškodbe nepovratne. Omrzline delimo podobno kot opekline. Čeprav se končna slika posamezne stopnje ozebline razvije šele po 24 do 48 urah od nastanka, je ločevanje med posameznimi stopnjami pomembno. Od stopnje je odvisno, kakšne bodo posledice. Ločimo 4 stopnje. Stopnji 1 in 2 imenujemo povrhnje omrzline, ki jih uspemo navadno pozdraviti brez posledic. Stopnji 3 in 4 pa imenujemo globoke omrzline, ker prizadenejo tudi globlja tkiva in se navadno končajo z amputacijami.

  • Stopnja 1: Začetni odrevenelosti prstov sledijo bolečine in mravljinčenje. Koža je bleda, tu in tam pomodri. Ob ogrevanju prizadeti del dobi prvotno barvo. Ne pušča trajnih posledic.
  • Stopnja 2: Modrikasta koža je ponekod bleda. Na bledih mestih se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Prisotna je močna bolečina. Ko se mehurji odluščijo, nastane nova koža, ki je za mraz lahko občutljivejša. Včasih se lahko pojavijo motnje znojenja.
  • Stopnja 3: Začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Modrikasta koža posivi in v 12 urah nastanejo mehurji s krvavkasto vsebino. Kljub zdravljenju težko preprečimo izgubo tkiva.
  • Stopnja 4: Bolečin ni. Temno siva barva kože napoveduje v obsežen propad tkiva.

PRVA POMOČ: Na prvo pomoč delitev v stopnje nima vpliva, saj je pri vseh stopnjah enaka.

Če smo še vedno izpostavljeni vetru in mrazu je potrebno

  • sprostiti tesna mesta obleke,
  • zavarovati prizadete dele pred mrazom (rokavice, kapa) in preprečiti nadaljnje ohlajanje,
  • zavestnega spodbujati h gibanju, da preprečujemo podhladitev,
  • pije naj topel sladkan čaj,
  • začeti gretje omrznjenih rok pod pazduhami.

V zavetju

  • aspirin (1 tableto – 500 mg, prej preverimo morebitno alergijo, če nismo prepričani, ne damo ničesar),
  • s prizadetega dela najprej odstraniti ovire za krvni obtok (prstan, zapestnica, ura …),
  • hitro ogrevati prizadeti del telesa z namakanjem v vroči (topli) vodi  temperature 38–42 °C (v vodo lahko dodamo antiseptik, medicinsko milo, kamilice), 30 do 40 min in z dolivanjem tople vode ohranjamo stalno temperaturo take kopeli,
  • če se je prizadeto tkivo ogrelo po naravni poti ( v 24 urah na sobni temperaturi), se za hitro ogrevanje ne odločimo, saj bi s tem propad tkiva le pospešili,
  • če med transportom do zdravstvene ustanove ali zavetja (navadno v manj obljudenih predelih sveta) pričakujemo možnost vnovične izpostavljenosti mrazu ali celo vnovičnega omrznjenja, se za ogrevanje ne odločimo,
  • omrzline je potrebno sterilno oskrbeti (mehurjev ne prediramo zaradi možnosti dodatne okužba),
  • po mehkem prevezu poskrbeti za ustrezno imobilizacijo,
  • izjemno pomembne je poskrbeti za hiter transport v zdravstveno ustanovo.

 

_________________________________________

Pobude ZSSS za dopolnitev predpisov:

Dopolnitev pobude ZSSS o najvišji in najnižji temperaturi pri delu z dne 7. 7. 2022 in obvestilo o pobudi ETUC za direktivo EU o najvišji temperaturi na tej povezavi

_________________________________________

E-novice ZSSS:

61/2022 e-novica ZSSS (7. 12. 2022): Delo na mrazu

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) je svaril pred kemofobijo (nepotrebnim strahom pred kemikalijami) in poudaril, da je kemijska varnost ustrezno ravnanje s snovmi, ki so lahko potencialno nevarne, da bi bilo tveganje za naše zdravje in okolje čim manjše.

Tudi narava je nevarna, saj v njej najdemo številne naravne strupe. Pri ravnanju s kemikalijami se naj uporablja enaka previdnost kot pred strupi v naravi.

Posvet so organizirali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urad RS za kemikalije ter Zavod RS za šolstvo. Sofinancira pa ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.  Posvet je potekal pod okriljem Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu ter evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta.

Program in prispevki s posveta na Portalu VZD (MDDSZ) na tej povezavi

_________________________________________________

E-učila:

Moj kemijski vodnik – e-orodje z nasveti za varno upravljanje z nevarnimi kemičnimi snovmi

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Glej tudi 

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

 

Značilnost večjih industrijskih nesreč je, da je prizadeto tudi okoliško prebivalstvo obrata in življenjsko okolje.

Iz spletne strani Evropske komisije: Večje industrijske nesreče z nevarnimi kemikalijami predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in okolje. Povzročajo smrtne žrtve in velike gospodarske izgube ter ovirajo trajnostno rast. Vendar pa je uporaba velikih količin nevarnih kemikalij neizogibna v nekaterih industrijskih sektorjih, ki so ključnega pomena za sodobno industrializirano družbo. Za zmanjšanje teh tveganj so potrebni ukrepi za preprečevanje večjih nesreč ter za zagotavljanje ustrezne pripravljenosti in odzivanja, če se nesreče vseeno zgodijo.

V Evropi je katastrofalna nesreča v italijanskem mestu Seveso leta 1976 spodbudila sprejetje zakonodaje o preprečevanju in nadzoru takšnih nesreč. Tako imenovana direktiva Seveso (Direktiva 82/501/EGS) je bila pozneje spremenjena glede na izkušnje, pridobljene v poznejših nesrečah, kot so Bhopal, Toulouse ali Enschede, kar je privedlo do direktive Seveso II (Direktiva 96/82/ES). Leta 2012 je bila sprejeta direktiva Seveso-III (Direktiva 2012/18/EU), ki je med drugim upoštevala spremembe zakonodaje Unije o razvrščanju kemikalij in večje pravice državljanov do dostopa do informacij in sodnega varstva.

_________________________________________

Primeri “Seveso” nesreč:

Nesreča v kemijski tovarni v Seveso, Italija, leta 1976, pri 447 ljudeh kožne bolezni, zaradi tveganja prirojenih napak se je 26 nosečnic po posvetovanju odločilo za splav, 3.300 mrtvih živali, predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Nesreča v tovarni pesticidov v Bhopalu, Indija – Madja Pradeš,  leta 1984, ocene od 3.800 do 15.000 smrtnih žrtev, 558.125 poškodb, vključno z 38.478 začasnimi in delnimi ter 3.900 s hudimi in trajnimi poškodbami; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Nesreča v nuklearki Černobil, leta 1986, Ukrajina (in Belorusija, kjer se je odložilo 60 % radioaktivnega prahu), 100 neposrednih žrtev, več kot 1000 ljudi je pozneje umrlo zaradi sevanja, evakuacija in preselitev približno 300.000 ljudi. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 pa je naštelo 212 mrtvih izmed 72.000 “likvidatorjev” (od približno 600.000).  Toda poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti (47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z rakom ščitnice), ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo.; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Eksplozija v skladišču ognjemetov v mestu Enschede, Overijssel, Nizozemska, leta 2000, umrlo 23 ljudi – vključno s štirimi gasilci, skoraj 1000 ranjenih, uničenih 400 domov in poškodovanih 1500 zgradb; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Eksplozija kemične tovarne v Toulouse, Francija, leta 2001, 29 smrtnih žrtev, 2500 huje ranjenih in 8000 lažje ranjenih, predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Požar zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in industrije v podjetju Kemis Vrhnika, Slovenija, 15. 5. 2017, enajst oseb so evakuirali in jih začasno namestili pri sorodnikih, dva gasilca sta potrebovala zdravniško pomoč, potok Tojnica je bil po navedbah ribičev mrtev (Kemis je v nadaljevanju izvedel sanacijo 500 metrov struge), dim se je širil na avtocesto, a v prometu ni bilo večjih težav. Prebivalce na širšem območju se je pozivalo, naj ostanejo doma in zaprejo okna in vrata. NIJZ je ljudem priporočil naj zavržejo s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke. Organizirala se je civilna iniciativa za preselitev Kemisa iz naselja. Na intervenciji sodelovalo 256 gasilcev, na zdravstveni primarni triaži 27 oseb, 24 policistov ter 5 oseb službe za podporo. Aktiviran je bil tudi celoten štab Civilne zaščite Vrhnika. Glej: Poročilo o analizah stanja voda, tal in zraka po požaru v podjetju Kemis na Vrhniki, Agencija RS za okolje na tej povezavi

Eksplozija v pretakališču kemikalij Melamin Kočevje, Slovenija, 12. 5. 2022, umrlo 7 ljudi, poškodovanih več kot 20 ljudi, gasilci preprečili dodatno eksplozijo rezervoarja z metanolom, ki bi baje zravnala pol Kočevja. Evakuacija bližnje ulice, o kateri se je odločalo, ni bila izvedena. Prekinitev proizvodnje v Melaminu – po ocenah potrebno 1,5 leta do ponovnega zagona v celoti. V Kočevju se je organizirala civilna iniciativa za preselitev Melamina iz Kočevja. Začasno odsvetovana uporaba vode iz nekaterih vodovodnih sistemov zaradi možnosti zatekanja onesnaževal iz tovarne Melamin prek rek Rinža oziroma Bilpa v vire pitne vode. Na intervenciji je sodelovalo približno 150 gasilcev, aktiviranih pa je bilo več kot 15 gasilskih društev. Pri intervenciji so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so nudili logistično podporo s termovizijo na dronih.; Glej: E-novica ZSSS št. 21/2022 (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje, in pobuda ZSSS za dopolnitev predpisov 22. 11. 2022

Izpust kromovega trioksida v okolje iz galvane Unior Zreče, Slovenija, 26. 10. 2022, prijavljene poškodbe na 460 avtomobilih, parkiranih v okolici, zdravstvenih posledic zaenkrat baje niso zabeležili. Krom VI je genotoksična kancerogena snov, ki povzroča poškodbe genskega zapisa, in pri katerem varen prag ne obstaja in ima torej lahko učinke na zdravje pri kateri koli koncentraciji. Okoliško prebivalstvo je bilo o izpustu obveščeno šele po 20 dneh, ker vodstvo obrata na telefonsko številko 112 ni takoj obvestilo Centra za obveščanje RS – CORS, ki je zadolžen za obveščanje javnosti. (Unior se je javnosti zaradi tega opravičil in obžaloval.) Obvestili so zgolj IRSOP, ki pa je nadzor izvedel šele 17. 11. 2022.; Glej: Iz Uniorja ušla manjša koncentracija kromovega trioksida, obveščen le okoljski inšpektorat, objave v medijih oktober/november 2022 in odgovor IRSOP o inšpekcijskem nadzoru z dne 22. 11. 2022, pobuda ZSSS za dopolnitev predpisov 22. 11. 2022

_________________________________________

Inšpekcijski nadzor:

Inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP) je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Nadzira izvrševanje predpisov s področja urejanja prostora in naselij, graditve objektov in izvedbe gradbenih konstrukcij, izpolnjevanja bistvenih zahtev za objekte. V sestavi je 10 območnih enot in tri organizacijske enote.

Inšpekcija za okolje in naravo (ION) je organizacijska enota v sestavi IRSOP. Nadzira izvajanje več kot 450 predpisov, ki urejajo področje varstva okolja, izvajanja dimnikarskih storitev, ohranjanja narave, urejanja voda, vodnega režima in gospodarjenja z vodami, varstvo in rabo podzemnih jam ter ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi.

Zakon o varstvu okolja določa, da je treba za obrate večjega tveganja za okolje (SEVESO), za zavezance za ravnanje z odpadki ter za naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega (zavezanci IED), zagotavljati redni nadzor. Vsako leto izdelajo načrt dela s seznamom inšpekcijskih zavezancev, ki so predmet inšpekcijskega nadzora v tekočem letu.

Nadzori v obratih SEVESO: V skupino ‘SEVESO’ obratov se šteje obrate, ki imajo v svoje obratovanje vključene nevarne snovi, zaradi katerih se na podlagi meril, določenih v predpisih, uvrstijo med obrate manjšega tveganja za okolje ali obrate večjega tveganja za okolje. Zakon o varstvu okolja določa, da se redni inšpekcijski nadzor v obratih večjega tveganja za okolje izvaja enkrat na leto, nadzor obratov manjšega tveganja za okolje pa enkrat na tri leta. Pri pregledu lahko po potrebi sodelujejo tudi inšpektorji, ki nadzirajo obrate tveganja po drugih predpisih (iz Inšpektorata RS za delo, Urada RS za kemikalije, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali Inšpektorata RS za infrastrukturo). Za nadzor teh obratov na inšpektoratu vsako leto pripravijo načrt nadzorov v skladu s katerim izvajamo redne nadzore ‘SEVESO’ obratov. Vir: spletna stran IRSOP

Letna poročila o izvedenih nadzorih v obratih večjega ali manjšega tveganja za okolje – SEVESO poročila

_________________________________________

Slovenski register obratov SEVESO (obrati manjšega in večjega tveganja za okolje):

Na tej povezavi

_________________________________________

Predpisi:

Direktiva Seveso III: DIREKTIVA 2012/18/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES

Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic  – Izvedba direktive Seveso III

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

 

Azbest

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Glej tudi: 

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

 

Azbest je še vedno ne le po vsem svetu ampak tudi pri nas najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, čeprav je Slovenija proizvodnjo z azbestom prepovedala 20. 12. 1996. Uporaba azbesta na ravni EU je prepovedana od 1. 1. 2005. Zaradi dolgotrajne latentne dobe danes umirajo delavci, ki so bili azbestu izpostavljeni pred njegovo prepovedjo. Toda azbest je še vedno vgrajen v številnih stavbah in izdelkih. Sprošča se v primeru sanacije dotrajanega materiala in prenov. Zato je še vedno vzrok za nova obolevanja in smrti, ki bi se jim lahko izognili. Kar 78 % poklicnih rakov, ki so priznani v državah članicah EU, je povezanih z azbestom. V letu 2019 je zaradi azbesta v EU umrlo 90.730 ljudi. Število umrlih celo narašča. Glede na ocene ugledne znanstvene revije The Lancet in raziskav Evropskega parlamenta naj bi jih bilo do leta 2029 že 120.000 letno (raziskava, na katero se sklicuje ta podatek).

Statistika MDDSZ o pojavnosti azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2021

Azbest je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Zdravje je ogroženo, ko se pri posegih v materiale, ki vsebujejo azbest, sproščajo in vdihavajo azbestna vlakna, na primer med obnovo stavb. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči kronične pljučne bolezni, kot so pljučni rak, mezoteliom in rak prebavil ter azbestozo (hudo brazgotinjenje pljuč), pri čemer med izpostavljenostjo in prvimi znaki bolezni v povprečju preteče 30 let. Raziskava v Belgiji je leta 2015 pokazala, da je življenje delavcev, ki so delali z azbestom, v povprečju za 21 let krajše v primerjavi z dolžino življenja ostalega prebivalstva.

 

OPOMBA: To so podatki o verificiranih azbestnih poklicnih boleznih do leta 2022 in ne podatek o posledičnem številu umrlih. Uradnega podatka o umrlih zaradi azbestnih poklicnih bolezni namreč ni.

Vir: MDDSZ, 20. 10. 2022

_________________________________________

O nevarnostih azbesta:

Glej Informativni list o dejstvih v zvezi z azbestom, Roadmap on carcinogenes

_________________________________________

Veljavna slovenska mejna vrednost:

Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vlakna na cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejne vrednosti.

Slovenska mejna vrednost je enaka trenutni EU mejni vrednosti. Posamezne države članice EU imajo različne nacionalne mejne vrednosti, ki pa ne smejo biti višje od EU mejne vrednosti, lahko pa so nižje. Nižjo od evropske imajo v EU zgolj Danska, Nizozemska (0,002 vl/ cm3 na 8 ur), Nemčija in Francija (0.1 vl/cm3 na 1 uro). Zunaj EU pa imata nižjo mejno vrednost zgolj Švica (0,01 vl) in Japonska (0,03 vl).

OPOMBA: V času Jugoslavije je bila predpisana mejna vrednost 172 vlaken na cm3. (Baje se je pri objavi v Uradnem listu za eno mesto zamaknila decimalna vejica, vendar napake niso nikoli popravili.)

_________________________________________

Aktualno – predlogi za ostrejšo mejno vrednost v EU in Sloveniji:

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2021 s priporočili Komisiji o varstvu delavcev pred azbestom, v slovenščini

 

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta: evropski pristop k obravnavi zdravstvenih tveganj azbesta; v angleščini; Brussels, 28.9.2022; COM(2022) 488 final

Originalni naslov v angleščini: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on working towards an asbestos-free future: a European approach to addressing the health risks of asbestos

    • sporočilo o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta, ki celovito obravnava azbest, od izboljšanja diagnosticiranja in zdravljenja bolezni, ki jih povzroča azbest, do prepoznavanja in varnega odstranjevanja azbesta ter ravnanja z njegovimi odpadki;
    • predlog sprememb direktive o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, katerega cilj je izboljšanje zaščite delavcev z znatnim znižanjem mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestu.

 

MDDSZ je na svojem spletnem seminarju 20. 10. 2022 napovedalo sprejem nove nacionalne mejne vrednosti za azbest 0,01 vlakna na cm3, kot jo je 28. 9. 2022 za novo EU vrednost predlagala Evropska komisija!

Spletni seminar MDDSZ Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022, program na tej povezavi

OPOMBA: ETUC se zavzema za mejno vrednost 0,001 vl/cm3.

PPT drsnice in posnetek seminarja bodo po napovedih objavljene na portalu Varnost in zdravje pri delu: http://www.osha.mddsz.gov.si/

 

MDDSZ 20. 10. 2022: Odločili so se predlagati mejno vrednost 0,01 vlakna na cm3 na 8 ur kot eno od 3 predlaganih opcij v EU zaradi najugodnejšega razmerja med stroški in koristmi (70).

 

 

 

 

 

MDDSZ 20. 10. 2022: Izračun dolgoročne koristi zaradi ostrejše mejne vrednosti za azbest

 

 

_________________________________________

Stališča ZSSS o azbestu:

ZSSS povzema stališča Evropske konfederacije sindikatov ETUC glede mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v EU in posledično v Sloveniji.

Evropska komisija predlaga novo evropsko mejno vrednost za azbest ena stotinka (0,01) vlakna na cm3. ETUC, delavska interesna skupina v Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in Evropski parlament pa se zavzemajo za evropsko mejno vrednost za azbest v višini ene tisočinke (0,001) vlakna azbesta na 1 cm3, glej na tej povezavi. ETUC namreč meni, da ni varne mejne vrednosti za azbest in da si je treba postavljati ambiciozne cilje, ki nas prisilijo, da iščemo odgovarjajoče tehnologije, ki omogočajo dejansko izvedbo. Sindikati na splošno zavračamo socialno-ekonomske kriterije pri določanju EU mejnih vrednosti – sprejemanje mejne vrednosti, ki naj bi bila ekonomsko sprejemljiva in ne bi bila neproporcionalno breme za gospodarstvo.

To bi dejansko bila tehnološko težko dosegljiva mejna vrednost. Toda tehnologija napreduje, zato je danes tehnološko možno, kar pred leti še ni bilo. Pa tudi spoznanja znanosti o škodljivosti azbesta napredujejo. Zato je potrebna posodobitev. Potrebno je natančno določiti metodologijo za merjenje prisotnosti azbestnih vlaken in učinkovit inšpekcijski nadzor, dovolj pogost, da se ga delodajalci bojijo. Če je nekaj napisano v Uradnem listu RS, še namreč ne pomeni, da se v praksi izvaja.

 

 

Vir slike: MDDSZ 20. 10. 2022

Stališče stroke medicine dela v Sloveniji je, da je bolje, da se vgrajeni azbest ne odstranjuje, ker se pri tem v atmosfero sproščajo azbestna vlakna. Stališče ETUC pa je, da se naj vgrajeni azbest načrtno odstranjuje, saj sicer zgolj na prihodnost prelagamo soočanje z njim. Slej ko prej se namreč vsak gradbeni material obrabi in prenova se mora izpeljati.

Azbestne bolezni pogosto izbruhnejo zaradi dolge latentne dobe šele po upokojitvi, zato se sindikati zavzemamo za sistemsko ureditev obdobnih zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce tudi po upokojitvi.

Prav tako ZSSS predlaga digitalizacijo podatkov o izpostavljenih delavcih na nacionalni ravni, da se ne izgubijo podatki v primeru prenehanja poslovanja delodajalca. Glej arhiv stališč ZSSS.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

_________________________________________

Smernice za varno delo z azbestom v slovenščini:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006, Odbor EU višjih inšpektorjev za delo (SLIC)

 

Povzetek za inšpektorje za delo

Povzetek za delodajalce

Evropska kampanja proti azbestu 2006

Dodatek o položaju v različnih državah

 

 

 

 

 

_______________________________

Nacionalne smernice za azbest, zaključno poročilo projekta od 1. 12. 1998 do 31. 10. 1999, Inštitut za varovanje zdravja RS (danes NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

 

Dodatno posamezna poglavja:

Kazalo

Cilji

Poglavje 2.1. Proizvodnja azbestnih izdelkov

2.1. Podjetja ki so uporabljala azbest

3.1. Obolevnost

Priloga 1: število uvoženih ton azbesta po letih

Priloga 4: število izpostavljenih delavcev

Število izpostavljenih delavcev

Priloga 6: kako varno delati z azbestom

Podjetja, ki so uporabljala azbest

Predpisi o azbestu

 

Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred ustavitvijo azbestne proizvodnje, MDDSZ, 20. 10. 2022

 

_________________________________________

Iz zgodovine azbestne proizvodnje v Sloveniji:

 

 

 

 

 

 

Zemljevid, ki kaže, kje v Sloveniji so ljudje obolevali zaradi mezotelioma, ki ga povzroča prav azbest, iz publikacije NIJZ Azbest, nikoli dokončana zgodba, 2015.  Kaže, da so zaradi mezotelioma ljudje umirali po vsej Sloveniji, največ primerov pa je bilo v Anhovem, Ljubljani, Mariboru in Kopru z okolicami. Azbest torej ni le problem Salonita iz Anhovega ampak vse Slovenije.

 

Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921. Ker so v cementarni Salonit Anhovo v 1970-tih letih prešli z mokre na bolj produktivno suho tehnologijo, se je izredno povečala prašnost. Posledice so se pokazale v 1990-tih letih, ko se je med zaposlenimi začelo tako množično in mučno umiranje, da ga ni bilo mogoče spregledati. Severnoprimorski poslanci so leta 1996 vložili predlog zakona za prepoved azbestne proizvodnje in za proračunsko pomoč za prestrukturiranje v neazbestno proizvodnjo. Z zakonom se je obolelim delavcem uredil tudi postopek priznavanja statusa azbestne poklicne bolezni, sistem odškodnin in možnost predčasne upokojitve.

 

 

 

 

Dve pričevanji, ki pojasnita, kako so se v Anhovem ljudje ravnodušno odzivali na azbest pred izbruhom azbestnih poklicnih bolezni v 1990-tih letih, iz publikacije Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

 

 

Leta 1999 je posebno priznanje Avgusta Kuharja prejela skupina strokovnjakov iz Salonita Anhovo za njihovo vlogo pri ukinjanju azbestne proizvodnje. Predlagatelj ga je utemeljeval z enormnostjo situacije, ki so jo reševali. Niso zapustili podjetja, ki se je potapljalo, ampak so iskali strokovne rešitve za podjetje in državo. Miran Gabrijelčič, ki je npr. vso delovno dobo delal v podjetju Salonit Anhovo, je vodil pripravo strokovnih podlag za azbestno zakonodajo. 

Iz utemeljitve podelitve priznanja iz leta 1999: Strokovni delavci službe varstva so zaslužni  zlasti za: prispevek pri tehničnih in zakonskih aktivnostih za zmanjšanje kontaminacije delovnega okolja z azbestom, pobudo za sprejetje mednarodno usklajenih državnih standardov, pobudo za izdajo zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne v neazbestno proizvodnjo in pravilnika o določitvi bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, in ker so s svojimi idejami in izkušnjami strokovno vodili in usposabljali strokovnjake za dekontaminacijo objektov in prostorov po ukinitvi azbestne proizvodnje, sedaj pa svoje znanje in izkušnje posredujejo stroki in vladni medresorski komisiji za ravnanje z nevarnimi snovmi – podkomisija za azbest.

Za zgodovinski spomin prvi zakon in pravilnik iz let 1996 in 1997 (ne veljata več) – na tej povezavi

  • Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI), Uradni list RS, št. 56-3229/1996 z dne 11.10.1996
  • Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997)

OPOMBA: Predlog ZPPPAI, ki je učinkovito ukinil in prestrukturiral slovensko azbestno proizvodnjo, je v zakonodajni postopek vložilo sedem severnoprimorskih poslancev in ne vlada. 

_________________________________________

100 let od prve potrditve smrtonosnosti azbesta do prepovedi azbestne proizvodnje:

Že leta 1899 je H. Montague Murray prvi opozoril na negativne učinke azbesta na zdravje. Prva dokumentirana smrt, povezana z azbestom, je bila leta 1906. V začetku leta 1900 so raziskovalci začeli opažati veliko število zgodnjih smrti in pljučnih težav v mestih, kjer so kopali azbest. Prvo takšno študijo je leta 1900 opravil Murray v bolnišnici Charing Cross v Londonu, kjer je pri posmrtni preiskavi odkril sledi azbesta v pljučih mladega moškega, ki je umrl zaradi pljučne fibroze, potem ko je 14 let delal v azbestni tekstilni tovarni. Adelaide Anderson, inšpektorica za tovarne v Veliki Britaniji, je leta 1902 azbest uvrstila na seznam škodljivih industrijskih snovi. Podobne preiskave so bile opravljene v Franciji leta 1906 in Italiji leta 1908. Prva diagnoza azbestoze je bila postavljena v Združenem kraljestvu leta 1924. Nellie Kershaw je bila od leta 1917 zaposlena v podjetju Turner Brothers Asbestos v Rochdaleu v Velikem Manchestru v Angliji, kjer je predla surova azbestna vlakna v prejo. Zaradi njene smrti leta 1924 so opravili uradno preiskavo. Vir: Wikipedia

OPOMBA: Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921.

_________________________________________

Azbest na svetovnem tržišču:

Čeprav je EU prepovedala azbestno proizvodnjo, pa jo še dovoljujejo številne manj o nevarnostih azbesta ozaveščene države. Doslej je azbestno proizvodnjo po svetu prepovedalo 66 držav (vključno s Slovenijo). Azbestna proizvodnja pa je še vedno legalna npr. v ZDA, Mehiki in Vietnamu. Vir: Wikipedia

Po prepovedi azbestne proizvodnje v razvitih državah, se je ta “umazana industrija” začela seliti v nerazvite države. Lučka Böhm je leta 2000 zapisala: “Spominjam se, da se je že pred letom 1986 (pojasnilo: takrat je ILO sprejela svojo konvencijo o azbestu) začel prenos »umazane« azbestne proizvodnje iz zahodne Evrope v manj osveščene države. Sindikat v enem izmed slovenskih podjetij je takrat zagrozil z organiziranjem stavke, če se bo prevzela proizvodnja pletenja azbestnih vrvi. Ti sindikalisti so pripovedovali, da je bila ta proizvodnja potem uvedena v Bosni in Hercegovini. Imeli so celo nekakšno slabo vest, ker so zavrnili delo in nova delovna mesta.”; Vloga in aktivnosti sindikatov pri varovanju zdravja delavcev, referat Lučke Böhm, ZSSS, Mednarodno strokovno srečanje »Kako zmanjšati posledice izpostavljenosti azbestu«, Nova Gorica, 9. november 2000

Pomembna svetovna izvoznika azbesta sta Kanada in Rusija. Federacija sindikatov delavcev v gradbeništvu in lesarstvu (Building and Wood Workers International – BWI) je poročala celo o zamolčanju / zanikanju nevarnosti azbesta na tržiščih držav v razvoju. Leta 2006 pa je opozorila, da tega ne delajo le izvozniki ampak celo kanadska vlada.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Črka a na embalaži opozarja, da je v izdelku azbest!

_________________________________________

Priročniki o varnem delu z azbestom:

Varno delo z azbestom, priročnik MDDSZ, 2002

Promocija zdravja za varno delo z azbestom, Glasnik KIMPDŠ, 2016

Varno odstranjevanje azbestcementne kritine, priročnik, KIMPDŠ, 2016

Video o varnem delu za krovce, KIMPDŠ, na tej povezavi

Splošno o azbestu, Janja Šešok, IVZ, 2006

Azbest v gradbeništvu, EU OSHA, Facts/Dejstva, 2004

 

 

 

_________________________________________

Predpisi o varnem delu z azbestom:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 10/2010)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo

 

 

 

 

 

 

O čem mora delodajalec usposobiti delavce, ki delajo z azbestom, IRSD, 20. 10. 2022

 

__________________________________________

Predpisi o varnem ravnanju z azbestom:

Pristojen organ: Ministrstvo za okolje in prostor

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA)

Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju industrijske odpadne vode iz naprav, v katerih se uporablja azbest

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih

Uredba o odlagališčih odpadkov

Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin

Okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta – na SPOT

Evidenca oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta 

Vir slike: IRSD 20. 10. 2022

_________________________________________

Mednarodni predpisi:

DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Konvencija ILO št. 162 o varnosti pri uporabi azbesta, 1986, ratificirana 1992, (angleška verzija), (slovenska verzija)

_________________________________________

Publikacije in raziskave:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, 2016

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, 2007

Problem azbesta kot nevarnega proizvoda, diplomsko delo, Klementina Jezeršek, 2002

Azbestna problematika v Sloveniji, diplomsko delo, Nataša Bratuž, 2008

Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

_________________________________________

Kampanje:

Kampanja 28. april, mednarodni delavski dan spomina na umrle na delovnem mestu (Glej statistiko od 2006 dalje zbrano ob 28. aprilu!)

Kampanja Nič smrti pri delu, 2022

Kampanja STOP poklicnemu raku, 2015

_________________________________________

E-novice ZSSS o azbestu:

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

48/2022 e-novica ZSSS (5. 10. 2022): Spletni seminar Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

45/2017 e-novica ZSSS (25. 10. 2017: Svarilo: abrazivni pesek podjetja podjetja Eurogrit / Sibelco je onesnažen z azbestom

2/2016 e-novica ZSSS (6. 1. 2016): Delavci v belgijski azbestno-cementni industriji umrli v povprečju 21 let prej

22/2016 e-novica ZSSS (8. 4. 2016): Verificirane azbestne poklicne bolezni v Sloveniji v letu 2015