Najem orodja Zbornice VZD za ocenjevanje tveganja po metodi MKK

Datum: 27. 5. 2024

Zbornica varnosti in zdravja pri delu, https://zbornica-vzd.si/

PONUDBA ORODJA V NAJEM:

Zbornica VZD si prizadeva za neprestan razvoj stroke. Zavedamo se, da je nov pravilnik o premeščanju bremen stroki postavil kar nekaj izzivov. Pri ocenjevanju je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanje sledljivosti vhodnih podatkov ter ustrezna uporaba vhodnih podatkov. Zato smo na podlagi Praktičnih smernic za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov razvili enostavno orodje za poenostavitev administrativnega procesa pri samem ocenjevanju.

Z uporabo razvitega orodja boste pridobili:

  • enostavno in stabilno orodje za ocenjevanje po vseh 6 podmetodah ključnih kazalnikov;
  • avtomatsko označevanje obrazcev na podlagi vhodnih podatkov;
  • avtomatsko preračunavanje vseh uteži skladno s praktičnimi smernicami;
  • zagotovljeno sledljivost vhodnih podatkov na podlagi enostavnega vnosnega obrazca;
  • zmanjšali možnosti za administrativne napake pri oblikovanju končnih ocen.

Orodje vam bo na voljo s 1.6.2024 skladno s cenikom in splošnimi pogoji uporabe.

Vljudno vabljeni!


Glej:

  1. cenik na tej povezavi,
  2. naročilnico za orodje za ocenjevanje tveganj po metodi ključnih kazalnikov na tej povezavi

 

Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 19

E-novica ZSSS št. 16/2024 (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

Na 8. marec, mednarodni dan žensk praznujmo dosežke, ki vodijo v ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk!

Ob 8. marcu 2024, mednarodnem dnevu žensk je ZSSS znova pozvala Vlado RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k ratifikaciji Konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela že junija 2019 na svojem 108. zasedanju. Konvencija je namreč prvi mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v povezavi z delom. ZSSS že od leta 2020 poziva k njeni ratifikaciji .

Slovenska vlada pa je čakala na sklep Sveta EU, da je ratifikacija v interesu EU. Tak sklep je bil končno sprejet leta 2023 in konvencijo ILO št. 190 so doslej v EU ratificirale že Italija, Grčija, Irska, Španija, Portugalska, Nemčija, Belgija in Francija. Čas je, da jo tudi Slovenija.

ZSSS opozarja na ugotovitve svoje ankete iz novembra 2022, ki je pokazala da, čeprav je trpinčenje, spolno in drugo nadlegovanje na slovenskih delovnih mestih kar pogosto, ima le 45 % delodajalcev sprejete preprečevalne ukrepe. Slovenija naj ratificira ILO konvencijo št. 190 in s tem pokaže ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Poziv ZSSS k ratifikaciji na tej povezavi

Konvencija št. 190 v slovenščini na tej povezavi.


Dodatno:

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

E-novica ZSSS št. 15/2024 (7. 3. 2024): Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

Obveščamo vas, da bo 21. marca 2024 izšla nova tematska številka Delavske enotnosti (DE) z naslovom Izgorelost. Kot vedno jo je mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete tudi na spletni strani ZSSS, pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 15. marca 2024. Cena je 2,30 evra.

Uredništvo DE prihodnjo tematsko številko napoveduje s temi besedami: “Zakaj sploh pisati o izgorelosti? Gre za stanje, katerim se v današnjem v svetu hitrega tempa, dolgih delavnikov in visoke delovne intenzivnosti lahko sreča praktično kdorkoli od nas, ne glede na to, v kateri dejavnosti ali poklicu dela. V tematski številki bomo pod drobnogled vzeli različne vidike izgorelosti – od opredelitve pojava do dejavnikov tveganja, poglobili se bomo v ukrepe za njeno preprečevanje, pregledali aktualne podatke, se vprašali, zakaj je izgorelost vseprisotna bolezen našega časa, predvsem pa jo bomo obravnavali kritično kot družbeni problem in ne kot individualno težavo posameznika oziroma posameznice.”

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pa dodaja, da obvladovanje izgorelosti sodi med obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Zato vabljeni, da se naročite na napovedano tematsko številko DE!


Dodatno:

19/2024 e-novica ZSSS (26. 3. 2024): Izšla je tematska številka Delavske enotnosti o izgorelosti

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

Glej tudi kampanjo Odpravimo poklicnega raka

Trajanje zavezništva od 25. 5. 2016 do 12. in 13. 6. 2024

25. 5. 2016 je bila na konferenci o preprečevanju poklicnega raka v času nizozemskega predsedovanja EU ustanovljeno zavezništvo z naslovom Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes). Prvi namen zavezništva je bil ustvariti platformo, na kateri bi zainteresirani lahko na ravni EU izmenjavali dobro prakso pri nadomeščanju karcinogenov z manj nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Eden od ciljev zavezništva pa je bil sprejem obvezujočih EU mejnih vrednosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.

Ocenjuje se, da je v EU rak najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom. Za zmanjšanje števila primerov poklicnega raka je nedvomno mogoče storiti več. Zato je 25. maja 2016 šest evropskih organizacij podpisalo dogovor, s katerim so se zavezale k prostovoljni shemi ukrepov za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu, in izmenjavo dobrih praks.

Ti partnerji so bili:

  • avstrijsko zvezno ministrstvo za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov;
  • BUSINESSEUROPE  (konfederacija evropskih gospodarskih združenj);
  • Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA);
  • Evropska komisija;
  • Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ter
  • nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje.

Dogovor je bil obnovljen 28. novembra 2019, podpisala pa sta ga finsko ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo  in nemško zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki sta se Avstriji in Nizozemski ter štirim evropskim partnerjem (Evropski komisiji, agenciji EU-OSHA, konfederaciji ETUC in organizaciji BusinessEurope) zahvalila za njihovo predanost.

Partnerji pobude so na konferenci v okviru nemškega predsedovanja „USTAVIMO raka na delovnem mestu“, ki je potekala 9. in 10. novembra 2020 v organizaciji nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve (BMAS) in Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (BAuA), predstavili novo strategijo za obdobje 2020–2024.


Dogodek ob zaključku, 12. in 13. 6. 2024:

Zavezništvo se je uspešno zaključilo med belgijskim predsedovanjem Svetu EU (www.belgium24.eu) 12. in 13. 6. 2024 (The Roadmap on Carcinogens Closing Event).

Program zaključnega dogodka na tej povezavi

Glej: v živo na https://virtual-live-events.be/event/RoadmaponCarcinogens ali na https://www.youtube.com/@FODWerkSPFEmploi/streams.


Povezava na platformo: www.roadmaponcarcinogens.eu

Povezava na Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih


E-novice ZSSS:

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

37/2023 e-novica ZSSS (7. 9. 2023): Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

44/2021 e-novica ZSSS (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

V letu 2016: 37/2016 in 67/2016

Duševno zdravje na delovnem mestu

Duševno zdravje na delovnem mestu

EU OSHA, 2024

Duševno zdravje je dober odnos do sebe, dobri odnosi z drugimi, uspešno spoprijemanje z izzivi v vsakdanjem življenju, zmožnost uspešnega šolanja in pridobitnega dela, skrb za svoje probleme in njihovo reševanje.

Ocenjuje se, da ima 15 % odraslih delovno sposobnih oseb vsaj kdaj duševno težavo ali motnjo. Težave v duševnem zdravju so težave pri spoprijemanju s problemi, slabša samopodoba, škodljivo pitje alkohola, šolska neuspešnost, težave s spanjem.

Uspešno se zdravi duševne motnje, kot so stresne motnje, anksiozne motnje, unipolarna depresija, bipolarna motnja razpoloženja, odvisnost od psihoaktivnih snovi. Kronične duševne motnje, ki pa potrebujejo dolgotrajno zdravljenje in stalno psihosocialno pomoč, so psihotične motnje, organske duševne motnje in demence. Osebe s hudimi duševnimi motnjami so večinoma izključene iz dela, čeprav je sodelovanje v gospodarskih dejavnostih pomembno za njihovo okrevanje.

Duševno zdravje na delovnem mestu, NIJZ, 2015, v slovenščini

Preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti (alkohol, tobak, prepovedane droge), Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje

Smernice za duševno zdravje na delovnem mestu (Guidelines on mental health at work), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, 2022, v angleščini

Duševno zdravje na delovnem mestu: kratka predstavitev politike (Mental health at work: policy brief), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, v angleščini

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC 2018, v slovenščini

Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija) – ŠE NI RATIFICIRANA – JE V POSTOPOKU RATIFIKACIJE !!! in priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)

Celovit pristop k duševnemu zdravju, Evropska komisija

Psihosocialna tveganja za dobro počutje delavcev: izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, EUROFOUND

Izpostavljenost psihosocialnim tveganjem in posledice za duševno zdravje evropskih delavcev z nizkim socialno-ekonomskim statusom, v angleščini, EU OSHA 2023

Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB), 11. revizija (ICD-11 for Mortality and Morbidity Statistics)


Mira, nacionalni program duševnega zdravja:

Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev  duševnega zdravja ter preprečevanje in celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.

Povezava na spletno stran Mira: https://www.zadusevnozdravje.si/

Duševno zdravje v Sloveniji

Breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj. Zdravstvena statistika kaže porast števila zunajbolnišničnih obravnav in izdanih psihotropnih zdravil med otroci in mladostniki. Obenem se ljudje s težavami v duševnem zdravju srečujejo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami. Dodatno vrzel med tistimi, ki pomoč potrebujejo in tistimi, ki jo prejmejo, pa povzročata stigmatizacija duševnih motenj in nizka pismenost o duševnem zdravju.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, ki ga je državni zbor sprejel leta 2018, celovito naslavlja področje duševnega zdravja in opisane izzive 20 letne vrzeli. Program želi povezati vse že obstoječe, dodaja pa tudi nujno potrebne nove strukture v celostno, interdisciplinarno in medsektorsko organizacijo promocije, preventive, zdravljenja težav v duševnem zdravju in rehabilitacije. Temelji na vključevanju, povezovanju in sodelovanju vseh služb in vseh deležnikov v skrbi za duševno zdravje posameznika in skupin prebivalcev v lokalni skupnosti ter na vseh ravneh obravnave.

 


Predpisi:

Zakon o duševnem zdravju

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ18–28)

Intenzivnost dela kot stresor

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Glej tudi Izgorelost

 

Kot primer dobre prakse v EU za preprečevanje nezdrave delovne preobremenitve na delovnem mestu vam posredujemo pravila švedskega državnega organa za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS) o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo. Gre za pravila, katerih izvajanje nadzoruje švedska inšpekcija dela.

Pravila so zavezujoč švedski predpis. Splošna priporočila pa imajo drugačen pravni status kot pravila. Niso zavezujoča, vsebujejo pa priporočila o uporabi pravil, ki navajajo, kako lahko nekdo ravna ali bi moral ravnati. Omogočajo seznanitev z ustreznimi načini izpolnjevanja zahtev in prikazom praktičnih rešitev.

 

Iz priporočil: Do nezdrave delovne obremenitve pride, kadar delovne zahteve pogosteje presegajo razpoložljiva sredstva za delo. To neravnovesje postane nezdravo, če je dolgotrajno in če so možnosti za okrevanje nezadostne.

  • Delovne zahteve so tisti vidiki dela, ki zahtevajo napore, ki se ponavljajo. Zahteve lahko vključujejo količino dela, stopnjo težavnosti,
    časovne roke, fizične in socialne razmere. Napori so lahko kognitivne, čustvene ali fizične narave.
  • Sredstva za delo so lahko: delovne metode in oprema, veščine in kadri, razumni in jasni cilji, povratne informacije o opravljenem delu, možnosti nadzora pri delu, socialna podpora vodij in sodelavcev ter možnosti za okrevanje.

 

Organizacijsko in delovno okolje, Pravila švedskega organa za delovno okolje o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), neuraden ZSSS prevod iz angleščine v slovenščino, november 2023

Organisational and social work environment, The Swedish Work Environment Authority regulations and general recommendations on organisational and social work environment, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), v angleščini

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

EU predpisi:

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica)

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

 

Slovenski predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Nevarna zdravila v zdravstvu

Nevarna zdravila v zdravstvu:

Glej tudi Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Od leta 2022 dalje je varstvo pred nevarnimi zdravili (zlasti zaposlenih v zdravstvu, ki so jim izpostavljeni daljša obdobja kot njihovi pacienti) regulirano v DIREKTIVI 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica). Izbor določil:

  • Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o področju uporabe Direktive 2004/37/ES: Evropski parlament in Svet se strinjata, da nevarna zdravila, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje (kategorija 1A ali 1B), v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Za nevarna zdravila se zato uporabljajo vse zahteve iz Direktive 2004/37/ES.
  • Člen 18.a: Komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje. Komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah.

Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili, april 2023

Ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, so bile na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje objavljene nove “Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili“:

Evropska komisija je smernice pospremila z naslednjimi besedami:

“Deležniki v zdravstvenem sektorju pogosto poudarjajo potrebo po boljši zaščiti osebja, ki je izpostavljeno nevarnim zdravilom. Uporabljajo se za zdravljenje številnih zdravstvenih stanj, vključno z rakom, vendar lahko povzročijo neželene učinke pri ljudeh, ki sami niso bolniki, na primer pri delavcih, ki so jim izpostavljeni.

Komisija zelo resno obravnava zaščito delavcev, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom. Da bi se odzvala na njihove pomisleke, je v Strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021-2027 predlagala konkreten ukrep – pripravo smernic za varno upravljanje nevarnih zdravil.

Ta projekt, ki ga je vodil Ralf Kleinschmidt, vodja razvoja v moji enoti, in izvajal pogodbenik RPA, je zahteval intenzivno delo in je pripeljal do zelo dobrega in kakovostnega rezultata. V zvezi s tem bi se rada zahvalila tudi predstavnikom Delovne skupine ACSH za kemikalije, ki so aktivno podpirali naše delo v usmerjevalnem odboru tega projekta.

V različnih državah članicah so potekale številne delavnice, osebna srečanja in obiski na kraju samem, da bi pridobili mnenja in povratne informacije deležnikov ter tako zagotovili praktične in dragocene prispevke za smernice.

Smernice ponujajo širok nabor praktičnih nasvetov o uporabi nevarnih zdravil, predstavljenih na preprost in bralcu prijazen način z uporabo grafik, fotografij in posebnih dokumentov za usposabljanje. Gre za nezavezujoč dokument, namenjen delavcem, delodajalcem in javnim organom, ki ga uporabljajo v skladu z našim tristranskim pristopom.

Vsem udeležencem projekta se zahvaljujem za dragoceno sodelovanje in upam, da bodo nove smernice v veliko pomoč pri varnem ravnanju z nevarnimi zdravili.

Poleg tega vas vabim, da smernice čim bolj razširite, distribuirate in promovirate v svoji mreži in zunaj nje.

Če imate kakršnakoli vprašanja, se obrnite na osebo, odgovorno za ta projekt: ralf.kleinschmidt@ec.europa.eu  .

Sekretariat ACSH

V imenu Charlotte Grevfors Ernoult

Evropska komisija

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

EMPL.C.2 – Zdravje in varnost pri delu, EU-OSHA”


ETUI seznam nevarnih zdravil, 2022:

Evropski sindikalni inštitut (ETUI) je leta 2022 pripravil svoj predlog seznama nevarnih medicinskih izdelkov, v angleščini na tej povezavi.

Seznam ETUI je ena od podlag za pripravo seznama nevarnih zdravil v skladu z direktivo 2004/37/ES.

 

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Temeljne človekove pravice določajo mednarodni pravni akti. Po drugi svetovni vojni so 10. decembra 1948 v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) najprej definirali predvsem državljanske temeljne pravice in svoboščine v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Pravica do varnosti in zdravja pri delu je bila vključena v mednarodne pravne akte šele kasneje.

Z ratifikacijo ti mednarodni pravni akti postanejo del slovenskega pravnega reda in se lahko nanje sklicujemo pri terjanju svojih pravic.

Seznam mednarodno pravnih aktov o človekovih pravicah, na tej povezavi


Ustava Republike Slovenije:

66. člen Ustave RS
(varstvo dela)
Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
.
Tolmačenje Ustavnega sodišča RS za 66. člen Ustave RS (glej Odločba Ustavnega sodišča Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024):
.
“Člen 66 Ustave določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Pravica do varstva dela ima dva dela. Prvi določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo, kar pomeni zlasti obveznosti države, usmerjene v doseganje čim višje stopnje zaposlenosti, zagotavljanje brezplačnih služb za zaposlovanje, poklicno usmerjanje in rehabilitacijo. Drugi del 66. člena Ustave se nanaša na obveznost države, da zagotovi zakonsko varstvo zaposlovanja in dela. Bistvo te določbe je, da se to varstvo v temelju ureja z zakonom. Po naravi stvari se ta ustavna določba nanaša le na zagotavljanje oziroma varstvo tistega dela, ki se opravlja v zdravem in za delavce varnem okolju. Ker gre za varstvo dela, to pomeni zlasti predpisovanje varovalnih norm in minimalnih pravic delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev. Varstvo zaposlovanja in dela se zagotavlja zlasti s predpisi delovnega in socialnega prava.
.
Čeprav pravica do varstva dela iz 66. člena Ustave velja za programsko normo, ki zavezuje državo, da sprejema ustrezne ukrepe, pa v drugem delu, v katerem zahteva zagotavljanje zakonskega varstva zaposlovanja in dela, hkrati pomeni človekovo pravico, ki državo zavezuje k varovanju tistih človekovih pravic, ki so povezane z opravljanjem dela in zaposlovanjem. Posamezniku (običajno delavcu) zagotavlja, da bo država to zavezo izpolnila ter mu zagotovila delo v varnem in zdravem delovnem okolju. Pravica do zagotavljanja dela v varnem delovnem okolju je vključena tudi v več mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic. Točka b) 7. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPESKP) določa, da države pogodbenice priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zagotavljajo zdrave in varne delovne pogoje. Enako 3. člen Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – v nadaljevanju MESL) zavezuje države, da bodo zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice do varnih in zdravih delovnih pogojev. Pravico vsakega delavca do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, določa tudi prvi odstavek 31. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – v nadaljevanju Listina). Takšna obveznost države ne zavezuje le zakonodajalca, ki mora sprejemati zakone, s katerimi določa varovalne norme in minimalne pravice delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev, temveč tudi sodišča, ko v konkretnih primerih te norme razlagajo. Četudi je po dikciji 66. člena Ustave nosilka obveznosti za uresničevanje pravice do varstva dela država, pravica zagotavljati zdravo in varno delo že po svoji naravi predpostavlja tudi vzpostavitev obveznosti delodajalcev (in odgovornosti samih delavcev) za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v zvezi z delom.”

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:

Sprejela ga je Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92).

7. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zlasti zagotavljajo:
a) nagrado, s katero sta vsem delavcem zagotovljena vsaj:
i) pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka; zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški;
ii) človeka vredno življenje zanje in za njihove družine v skladu z določbami tega Pakta;
b) zdrave in varne delovne pogoje;
c) za vse enako možnost napredovanja pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti;
d) počitek, prosti čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.

10. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo:
1. da mora biti družina, ki je naravni in temeljni sestavni del družbe, deležna čim širšega varstva in pomoči, zlasti pri njeni ustanovitvi in dokler je odgovorna za preživljanje in vzgojo otrok, za katere skrbi. V sklenitev zakonske zveze morata bodoča zakonca svobodno privoliti;
2. da morajo biti matere primeren čas pred rojstvom in po rojstvu otroka deležne posebnega varstva. Zaposlenim materam mora biti v tem času zagotovljen plačan dopust ali dopust z ustreznimi prejemki iz socialnega zavarovanja;
3. da so za varstvo in pomoč otrokom in mladini potrebni posebni ukrepi brez kakršnekoli diskriminacije iz rodbinskih ali drugih razlogov. Otroci in mladina morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Zaposlovanje otrok pri delih, ki škodijo njihovi morali ali zdravju ali so življenjsko nevarna, ali ki bi lahko zavirala njihov normalni razvoj, naj bo obravnavano kot kaznivo dejanje. Prav tako morajo države določiti starostno mejo, pod katero je plačano delo otroške delovne sile po zakonu prepovedano in kaznivo.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 


Evropska socialna lista:

Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Je dokument Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

O Svetu Evrope na tej povezavi

Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine

22. člen – Pravica do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja
Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice delavcev do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja v podjetju, se pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele ali spodbujale ukrepe, ki bodo omogočali delavcem ali njihovim predstavnikom, da v skladu z državno zakonodajo in prakso prispevajo k:
a) določanju in izboljševanju delovnih pogojev, organizacije dela in delovnega okolja;
b) varstvu zdravja in varnosti v podjetju;
c) organiziranju socialnih in socialno-kulturnih služb in dejavnosti v podjetju;
d) nadzoru nad upoštevanjem predpisov v teh zadevah.

Evropski kodeks o socialni varnosti:

Slovenija ga je ratificirala leta 2003. Je akt Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Dne 27. februarja 2005 pa je začel za Republiko Slovenijo veljati Evropski kodeks o socialni varnosti, sestavljen 16. aprila 1964 v Strasbourgu in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 26/03 (Uradni list Republike Slovenije, št. 126/03).

Zakon o ratifikaciji Evropskega kodeksa o socialni varnosti

31. člen
Vsaka pogodbenica, za katero velja ta del kodeksa, zagotovi zavarovanim osebam dajatev za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen v skladu s členi tega dela.
32. člen
Zavarovalni primer, ki je posledica nesreče pri delu ali določenih poklicnih bolezni, zajema:
a. bolezen;
b. nezmožnost za delo, ki je posledica take bolezni in vključuje začasno izgubo zaslužka, kot je opredeljeno v notranji zakonodaji;
c. popolno ali delno izgubo pridobitne zmožnosti, ki presega predpisano stopnjo, če je verjetno, da bo ta izguba trajna, ali ustrezno izgubo fizične zmožnosti in
d. izgubo sredstev za preživljanje vdove in otrok zaradi smrti hranilca družine; če je to vdova, je pravica do dajatve po notranji zakonodaji lahko pogojena z domnevo, da je nesposobna, da se sama vzdržuje.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah:

Je akt EU. Sprejeta je bila leta 2010.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Člen 31 – Pošteni in pravični delovni pogoji
1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

Člen 32 – Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu
Delo otrok je prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.


Evropski socialni steber:

Je akt EU, sprejet leta 2017.

Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:

Poglavje II: Pošteni delovni pogoji

Načelo 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov

Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.
Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.
Delavci imajo pravico do varovanja svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.


Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela, ILO:

Je akt Mednarodne organizacije dela – ILO. Slovenija je članica ILO od 1999. V letu 2022 je ILO sprejela dopolnitev Deklaracije o temeljnih načelih in pravicah iz leta 1998, da je temeljna delavska pravica tudi pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:

    1. Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
    2. Odprava prisilnega ali obveznega dela.
    3. Odprava dela otrok.
    4. Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.
    5. Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Neuradni prevod ključnega dela deklaracije,  na tej povezavi

Deklaracija v angleščini

Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, v angleščini na tej povezavi


 

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Glej tudi

Kemijske obremenitve pri delu

Ocena tveganja

Izvajalec medicine dela

Preventivni zdravstveni pregledi

____________________________________________________

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) med drugim določa:

 

      1. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

(1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

(2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

(3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.

(4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

 

      1. člen (prekrški delodajalca)

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki:

48. ne odstrani z dela, z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 51. člena (četrti odstavek 51. člena);

 

      1. člen (prekrški delavca)

Z globo od 100 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek delavec, ki:

4. dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc (prvi odstavek 51. člena);

____________________________________________________

Alkohol na delovnem mestu:

Delavci z alkoholnimi problemi 16-krat pogosteje izostajajo z dela, 2,5-krat pogosteje zbolevajo in so 3,5-krat pogosteje udeleženi v nezgodah pri delu. Delovna storilnost delavca se zaradi problemov z alkoholom zmanjša za četrtino. Poveča se tveganje za poškodbe tudi zunaj dela (npr. promet). Torej gre za kompleksen zdravstveni in gospodarski problem. Na delovnem mestu ne smemo biti pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na kvaliteto dela in varnost.

Delodajalec sprejme interni akt, s katerim določa, kako ravnati, ko se sumi, da je delavec opit ali omamljen. V takem primeru se praviloma določi vsebnost alkohola v izdihanem zraku, lahko pa izvajalec medicine dela opravi pregled z ugotavljanjem kliničnih znakov vpliva alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc ter pošlje kri oz. urin na določanje teh snovi v pristojni laboratorij. Če je tako določeno v zdravstveni oceni, se opravi testiranje na presnovke nedovoljenih psihoaktivnih snovi tudi ob preventivnem (največkrat predhodnem) zdravstvenem pregledu, vendar pa mora biti delavec s tem seznanjen in dati pisni pristanek. Za testiranje mora obstajati pravna podlaga, saj gre za poseg v telo. Testira se lahko izdihan zrak, urin, slino, znoj, kri in krvne pripravke ter lasje.

NASVET: Delodajalec se mora v skladu s 46. členom ZVZD-1 o predlogu akta posvetovati z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Ta naj pri tem zahteva, da je upoštevano dostojanstvo zaposlenih (npr. pri preventivnem testiranju oseb, ki ne kažejo znakov omamljenosti) in da morebitne teste zasvojenosti izvajajo izključno usposobljene osebe s strokovno licenco za testiranje. Le licencirani strokovnjaki namreč pravilno tolmačijo rezultat testiranja. Določene rezultate testa namreč lahko nestrokovnjak pripiše alkoholni opitosti namesto učinkom zdravil. Napačno tolmačenje testa pa seveda lahko posamezniku ustvari škodo.

Psihični in telesni znaki niso vedno zanesljiv dokaz uporabe psihoaktivne snovi (glede na odmerek, individualne razlike, toleranco, atipične znake). Testiranje ni vedno preprosto in enoznačno, ker:

      • so presnovne poti posameznih psihoaktivnih snovi zelo različne,
      • so presnovne razlike med osebami (na nivoju encimov), 
      • v biološkem materialu dokazujemo osnovno snov, njen vmesni ali končni metabolit (presnovek),
      • so posamezne presnovne poti skupne različnim snovem (tudi hrani), prav tako vmesni presnovni produkti,
      • se posamezne psihoaktivne se v telesu zadržujejo različno dolgo.

Opitega/omamljenega delavca (za takega se šteje tudi tisti, ki je odklonil ustrezne preskuse) delodajalec odstrani iz proizvodnje in odloči o njegovi disciplinski (celo odškodninski) odgovornosti. Če se posumi, da gre za osebo, ki je zasvojena s katero od teh substanc, jo delodajalec napoti na t. i. drugi preventivni zdravstveni pregled.

Obstajajo štirje nivoji pitja alkohola:

  • manj tvegano pitje (kriteriji: ne več kot 2 merici (2 dl vina ali ena steklenica piva ali 2 šilci žgane pijače), ob eni priložnosti ne več kot 5 meric, vendar v enem tednu ne več kot 1,5 l vina ali 7 steklenic piva ali 4 dl žgane pijače; dan ali dva v tednu brez alkohola),
  • tvegano pitje (vse, kar je več od manj tveganega),
  • škodljivo uživanje alkohola (kažejo se posledice oz. težave zaradi uporabe alkohola na zdravju, v družini, na delovnem mestu, ni pa še zasvojenosti),
  • zasvojenost z alkoholom je bolezen z znaki (potrebni sočasno vsaj trije kriteriji): hlepenje po alkoholu, oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola, za enak učinek je potreben večji odmerek, odtegnitveni znaki po prenehanju pitja (motnja zavesti, delirij …), nadaljevanje pitja kljub zavedanju o njegovi škodljivosti, pomembnejše od običajnih življenjskih obveznosti postane pitje alkohola in dejavnosti, potrebne za nabavo alkohola ali iskanje pivske družbe.

____________________________________________________

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti:

Ta zdravila morajo biti ustrezno označena. Oznake, trigoniki, morajo biti natisnjene v najmanj polovični velikosti imena zdravila in morajo biti na vidnem mestu. Za zdravila, opremljena z izpolnjenim rdečim trikotnikom (▲), velja popolna prepoved vožnje motornega vozila v času uporabe, za zdravila s praznim trikotnikom (Δ) pa relativna prepoved vožnje. Delavec, ki mu je zdravnik predpisal tovrstno zdravilo in dela na delovnem mestu, za katerega je v oceni tveganja prepovedano delo pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, mora o tem obvestiti delodajalca. Ta pa mora o prepovedi pred tem delavca poučiti na usposabljanju za varno delo. Med taka zdravila sodijo npr. zdravila proti senenemu nahodu in drugim alergijam.

NASVET: Delavski zaupnik naj v posvetovanju z delodajalcem zahteva, da so v delodajalčevi oceni tveganja jasno določena delovna mesta, kjer je prepovedano delo, če delavec jemlje zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti in da so delavci o tem pravočasno informirani in usposobljeni.

Glej seznam teh zdravil na Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

____________________________________________________

Več o prepovedanih substancah na delovnem mestu:

Alkohol, droge in druge prepovedane substance, portal VZD, MDDSZ, EU OSHA kampanja o stresu na delovnem mestu 2014-2015

____________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

____________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016