Varnostni znaki

On 30. junija, 2022   /   varnostni znaki  

Varnostni znaki

 

   

Primeri oblik in vsebin varnostnih znakov: okrogla pomeni prepoved ali obveznost (v modri barvi), trikotnik je opozorilo in štirikotnik obvestilo.

__________________________________________________

Glej tudi

Ocena tveganja

Osebna varovalna oprema

Oznaka CE

Biološke obremenitve pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

Fizikalne obremenitve pri delu

Piktogrami za nevarnost

_____________________________________________________

37. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

Pravilnik o varnostnih znakih določa obliko, barvo in velikost varnostnih znakov ter obveznosti delodajalcev v zvezi z uporabo varnostnih znakov.

_____________________________________________________

Definicije:

Varnostni znak je znak, ki se nanaša na določen objekt, dejavnost ali stanje, in daje informacijo ali navodilo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Znak je lahko napis, barva, svetlobni znak, zvočni signal, govorna ali ročna komunikacija;

Znak za prepoved je znak, ki prepoveduje določeno dejanje, ki lahko povzroči tveganje za varnost in zdravje;

Opozorilni znak je znak, ki opozarja na tveganje ali nevarnost;

Znak za obvezno ravnanje je znak, ki predpisuje obvezno ravnanje v določenem primeru;

Znak za izhod v sili ali prvo pomoč je znak, ki daje informacije o zasilnih izhodih, pripomočkih za prvo pomoč in reševanje;

Informacijski znak je znak, ki daje določene informacije, ki so drugačne kot v točkah od (b) do (e) tega člena;

Napis je znak, ki daje specifične informacije v obliki geometrijskih likov, barv, simbolov ali piktogramov, in je viden le, če se ga osveti s svetlobo primerne jakosti;

Dopolnilni napis je napis, ki se uporablja skupaj z enim od znakov, opisanih pod (g), in daje dopolnilne informacije;

Varnostna barva je barva, ki ima točno določen pomen;

Simbol ali piktogram je lik, ki opisuje stanje ali predpisuje specifično ravnanje, uporablja pa se na napisu ali osvetljeni površini;

Svetlobni znak je znak, ki ga daje naprava, narejena iz delno ali popolnoma prosojnega materiala, ki se osvetli z notranje strani ali od zadaj, tako da daje videz osvetljene površine;

Zvočni signal je kodiran signal, ki ga oddaja naprava, ki je izdelana za ta namen, brez uporabe človeškega ali umetnega glasu;

Govorna komunikacija je vnaprej dogovorjeno ustno sporočilo s človeškim ali umetnim glasom;

Ročni signal je premikanje in položaj rok v kodirani obliki za vodenje oseb, ki izvajajo manevre, ki pomenijo tveganje za delavce.

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varnostnih znakih

Priloga I: Splošne zahteve za varnostne znake

Priloga II: Splošne zahteve za znake na tablah

Priloga III: Zahteve za označevanje posod in cevi

Priloga IV: Zahteve za označevanje požarne opreme in njene namestitve

Priloga V: Zahteve za znake za označevanje ovir, nevarnih področij in prometnih poti

Priloga VI: Zahteve za svetlobne znake

Priloga VII: Zahteve za zvočne znake

Priloga VIII: Zahteve za govorno komuniciranje

Priloga IX: Zahteve za ročne signale

Back to Top

ILO /MOD – Mednarodna organizacija dela

On 30. junija, 2022   /   ILO / MOD Mednarodna organizacija dela  

ILO / MOD – Mednarodna organizacija dela

 

Mednarodna organizacija dela (ILO) je edina tristranska agencija Združenih narodov, ki že od leta 1919 združuje vlade, delodajalce in delavce 187 držav članic, da bi določila delovne standarde, oblikovala politike in programe za spodbujanje dostojnega dela za vse ženske in moške.

Ključni dokumenti ILO na tej povezavi

Seznam temeljnih konvencij ILO na tej povezavi

Deklaracija za prihodnost dela ob stoletnici ILO, 2019 (slovenska verzija)

 

 

 

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 določa (izbor):

MEDNARODNA KONFERENCA DELA 1998

      1. opozarja,
        (a) da so vse države članice s prostovoljno včlanitvijo v Mednarodno organizacijo dela (ILO) potrdile načela in pravice, določene v ustavi ILO in Filadelfijski deklaraciji, ter se zavezale, da si bodo po svojih najboljših močeh in v skladu s svojimi posebnimi okoliščinami prizadevale za doseganje splošnih ciljev ILO;
        (b) da so bila ta načela in pravice izražene in razvite v obliki posebnih pravic in obveznosti v konvencijah, ki so priznane kot temeljne v ILO in zunaj nje.
      2. izjavlja, da imajo vse članice, tudi če niso ratificirale temeljnih konvencij, obveznost, ki izhaja iz samega članstva v ILO, da v dobri veri in v skladu z Ustavo ILO spoštujejo, spodbujajo in uresničujejo načela, ki se tičejo temeljnih pravic, ki so  predmet teh konvencij, in sicer
        • svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;
        • odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;
        • učinkovito odpravo dela otrok; odpravo diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica in
        • pravico do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

 

Konferenca ILO zaseda, 2023

OPOMBA: Leta 2022 je 110. konferenca ILO na spisek temeljnih konvencij uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

___________________________________________________________

Vloga socialnih partnerjev v ILO

Edinstvena tristranska struktura ILO daje enakopraven glas delavcem, delodajalcem in vladam, kar zagotavlja, da se stališča socialnih partnerjev natančno odražajo v delovnih standardih ter pri oblikovanju politik in programov. Glavni cilji ILO so spodbujanje pravic pri delu, spodbujanje dostojnih zaposlitvenih možnosti, izboljšanje socialne zaščite in krepitev dialoga o vprašanjih, povezanih z delom.

___________________________________________________________

Slovenija v ILO

Slovenija je bila v ILO sprejeta leta 1992 in se redno udeležuje vsakoletnih  zasedanj Mednarodne (ministrske) konference dela ter trikrat letno zasedanj Administrativnega sveta ILO. Junija 2021 je bila Slovenija drugič v svoji zgodovini izvoljena za delegatsko članico Administrativnega sveta Mednarodnega urada za delo. Vsak junij pa zaseda Mednarodna konferenca dela kot najvišji organ ILO, ki se je udeležijo poleg delegata slovenske vlade tudi delegata slovenskih sindikatov in delodajalskih organizacij. Vlada določi delegata slovenskih socialnih partnerjev na predlog Ekonomsko-socialnega sveta. Delegata socialnih partnerjev sta pri svojem glasovanju na konferenci ILO avtonomna oziroma neodvisna od stališč vladnih delegatov svoje države.

___________________________________________________________

ILO o varnosti in zdravju pri delu

ILO je sprejela več kot 40 standardov, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, ter več kot 40 kodeksov ravnanja. Skoraj polovica instrumentov MOD neposredno ali posredno obravnava vprašanja varnosti in zdravja pri delu.

Mednarodni ILO standardi na področju varnosti in zdravja pri delu na tej povezavi

Podatkovna baza ILO o varnosti in zdravju pri delu na tej povezavi

Varno in zdravo delovno okolje je temeljno načelo in pravica pri delu, publikacija ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Seznam konvencij ILO, ki jih je ratificirala Slovenija

 

 

 

 

 

 

___________________________________________________________

Konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO) s področja varnosti in zdravja pri delu, ki jih je ratificirala Slovenija

Konvencije ILO, ki jih je Slovenija ratificirala, so del slovenskega pravnega sistema.

Seznam konvencij ILO, ki jih je ratificirala Slovenija na tej povezavi

Seznam predpisov, s katerimi je Slovenija v svojo zakonodajo prenesla ratificirane konvencije ILO na tej povezavi

  1. Konvencija št. 13 o uporabi svinčenega belila pri barvanju, 1921 (angleška vrzija), (slovenska verzija)
  2. Konvencija št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, 1947 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  3. Konvencija št. 119 o zavarovanju strojev, 1963 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  4. Konvencija št. 129 o inšpekciji dela v kmetijstvu, 1969 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  5. Konvencija št. 136 o varstvu pred nevarnostjo zastrupitve z benzolom, 1971 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  6. Konvencija št. 139 o preprečevanju in kontroli poklicnih nevarnosti, ki jih povzročajo kancerogene substance in agensi, 1974 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  7. Konvencija št. 148 o varstvu delavcev pred profesionalnimi riziki zaradi onesnaženosti zraka, hrupa in vibracij v delovnem okolju, 1977 (slovenska verzija)
  8. Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, 1981 (angleška verzija), (slovenska verzija) – temeljna konvencija
  9. Konvencija št. 161 o službah medicine dela, 1985 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  10. Konvencija št. 162 o varnosti pri uporabi azbesta, 1986 (angleška verzija), (slovenska verzija)
  11. Konvencija št. 174 o preprečevanju večjih industrijskih nesreč, 1993 (slovenska verzija)
  12. Konvencija št. 171 o nočnem delu (slovenska in angleška verzija)
  13. Konvencija št. 187 o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu (slovenska verzija)  – temeljna konvencija 
  14. Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)
    1. Priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija

___________________________________________________________

28. april, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

ILO od leta 2003 dalje obeležuje 28. april, Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu (World Day for Safety and Health at Work) z namenom, da bi po vsem svetu spodbudila preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Gre za kampanjo ozaveščanja, katere namen je usmeriti mednarodno pozornost na nove trende na področju varnosti in zdravja pri delu ter na obseg poškodb pri delu, bolezni in smrtnih žrtev po vsem svetu. ZSSS se je kampanji pridružila leta 2006.

Glej več o vsakoletnih sporočilih ZSSS, ETUC in ILO na tej povezavi!

 

 

___________________________________________________________

Pritožba ZSSS na ILO zoper Republiko Slovenijo zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

ZSSS je 17. 11. 2021 kot interesno združenje delavcev v skladu s 24. členom Ustave Mednarodne organizacije dela – ILO na ILO naslovila pritožbo proti Republiki Sloveniji zaradi kršitve 11. člena Konvencije  št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju iz leta 1981.  Kršenje ratificirane konvencije ILO škoduje ugledu Slovenije v mednarodni skupnosti.

Gre za to, da od leta 1992, ko je bila ratificirana Konvencija št. 155, Slovenija ni imela v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje poklicnih bolezni. Edina izjema je od leta 1997 dalje postopek za prijavljanje azbestnih poklicnih bolezni. Ker ni določenega postopka za prijavljanje oziroma ugotavljanje večine poklicnih bolezni, je njihovo preprečevanje neučinkovito in nesistematično.

ZSSS je v pritožbi pozvalo, naj Administrativni svet ILO  v skladu z Ustavo ILO imenuje Preiskovalno komisijo, ki bo preučila pritožbo in v nadaljevanju poročala. Ta Preiskovalna komisija naj  priporoči korake, potrebne v zvezi s pritožbo ter zanje določi časovni okvir. Generalni direktor MOD/ILO naj objavi in posreduje poročilo Preiskovalne komisije Administrativnemu svetu MOD/ILO in Vladi Republike Slovenije. Generalni direktor MOD/ILO naj pritožbo posreduje na Meddržavno sodišče v Haagu (International court of justice – ICJ) v primeru, da Vlada Republike Slovenije ne bo najkasneje v treh mesecih sprejela priporočil iz poročila Raziskovalne komisije.

Julija 2022 je ILO obvestila ZSSS, da se postopek ugotavljanja, ali Slovenija krši konvencijo št. 155, začasno ustavi, ker je slovenska vlada izbrala postopek pomirjanja, ki se naj izvede na nacionalni ravni. Glej obvestilo ILO na tej povezavi.

Glej e-novici ZSSS z vsemi dokumenti:

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

___________________________________________________________

E-novice ZSSS v zvezi z ILO:

15/2023 e-novica ZSSS (19. 4. 2023): ILO ob 28. aprilu 2023 sporoča: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”

9/2023 e-novica ZSSS (27. 2. 20023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

2/2023 e-novica ZSSS (18. 1. 2023): Pritožbeni postopek ZSSS na ILO se bliža koncu

63/2022 e-novica ZSSS (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

54/2022 e-novica ZSSS (24. 10. 2022): Rdeči karton državam v EU, ki niso ratificirale konvencij ILO št. 155 in 187

28/2022 e-novica ZSSS (15. 6. 2022): Vloga Slovenije pri določitvi pravice do zdravega in varnega delovnega okolja za temeljno načelo v ILO

27/2022 e-novica ZSSS (12. 6. 2022): ILO konvencija 2022: Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna

16/2022 e-novica ZSSS (21. 4. 2022): ILO ob 28. aprilu 2022: Medsebojno zaupanje in socialni dialog za kulturo varnosti in zdravja pri delu

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

3/2020 e-novica ZSSS (23.1.2020): Slovenski prevod konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

18/2019 e-novica ZSSS (18.4.2019): Sporočila MOD-ILO ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Back to Top

Evropska unija

On 27. junija, 2022   /   Evropska Unija  

Evropska unija

Slovenija je morala v postopku včlanitve v Evropsko unijo uskladiti svojo zakonodajo z evropsko. Prav na področju varnosti in zdravja pri delu pa ima EU številne direktive, s katerimi so sedaj usklajeni slovenski predpisi (zakon in pravilniki ter uredbe). Slovenija je dolžna sproti vnašati v svoje predpise vse posodobitve evropskih direktiv. Zato je pomembno, da smo slovenski socialni partnerji preko evropskih socialnih partnerjev vključeni v postopke snovanja in sprejemanja direktiv EU.

EU pa ima na področju varnosti in zdravja pri delu posvetovalne organe in agencije z organi upravljanja, v katere so vključeni predstavniki nacionalnih vlad in socialnih partnerjev. Slovenska vlada v te organe imenuje vladne predstavnike in na podlagi predlogov Ekonomsko- socialnega sveta tudi predstavnike slovenskih delodajalskih združenj in sindikalnih central.

Glej: Portal do Evropske unije na tej povezavi

Glej tudi Oznaka CE

_______________________________________________________________________

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), Bilbao:

 

 

 

 

 

Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije za obveščanje o varnosti in zdravju pri delu.

Glej: Informacijska točka EU OSHA v Sloveniji

Glej:

_______________________________________________________________________

Svetovalni odbor Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH), Luksemburg:

Odbor ima nalogo pomagati Evropski komisiji pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju dejavnosti na področju varnosti in zdravja pri delu. Odbor ima tri polnopravne člane za vsako državo članico, od katerih je en predstavnik vlade, en predstavnik sindikatov in en predstavnik organizacij delodajalcev.

Glej:

_______________________________________________________________________

Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND), Dublin:

Cilj Eurofound je zagotavljati podporo Evropski komisiji, drugim institucijam, organom in agencijam Unije, državam
članicam ter socialnim partnerjem za namen oblikovanja in izvajanja politik v zvezi z izboljšanjem življenjskih in
delovnih razmer, oblikovanja politik zaposlovanja in spodbujanja socialnega dialoga. V ta namen Eurofound pridobiva in razširja znanje, zagotavlja dokaze in storitve za namen oblikovanja politik, vključno z ugotovitvami na podlagi raziskav, in omogoča lažjo izmenjavo znanja med Unijo in nacionalnimi akterji.

Glej:

_______________________________________________________________________

Seznam EU direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu in njihov prenos v slovenske predpise

 

Št. TIP DIREKTIVE SLOVENSKA VERZIJA DIREKTIVA PRENEŠENA V SLOVENSKI PREDPIS
1 splošna Direktiva Sveta  (89/391/EGS) z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

 
2 splošna Direktiva Sveta (89/654/EGS) z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

 
3 splošna DIREKTIVA 2009/104/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme 

 
4 splošna Direktiva Sveta (89/656/EGS) z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o osebni varovalni opremi
5 splošna Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnostnih znakih

 
6 po tipu delavca Direktiva Sveta (91/383/EGS) z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem

 

 Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

 
7 po tipu delavca Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

 
8 po tipu delavca Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

 
9 po sektorju Direktiva Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

 
10 po sektorju Direktiva Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo

 
11 po sektorju Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem

 
12 po sektorju Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah

 

 Pravilnik o minimalnih zahtevah pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe posadke na ladjah

 
13 po sektorju Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu na ribiških ladjah

 
14 po nevarnosti Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (šestnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu

 
15 po nevarnosti Direktiva 2003/10/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
16 po nevarnosti Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem
17 po nevarnosti DIREKTIVA 2006/25/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem

 
18 po nevarnosti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/92/ES z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o protieksplozijski zaščiti
19 po nevarnosti DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica) Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem
20 po nevarnosti Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
21 po nevarnosti DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

 
22 po nevarnosti Direktiva Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

 
23 po nevarnosti Direktiva Sveta (90/269/EGS) z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen

 
24 po nevarnosti Direktiva Sveta (90/270/EGS) z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

 

 Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom 

 

 

Back to Top

Ocena tveganja

On 26. junija, 2022   /   Ocena tveganja  

Ocena tveganja

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

______________________________________________

Bistveni element sistema za preprečevanje

Ocena tveganja je bistveni element sistema varnosti in zdravja pri delu. Velja namreč načelo, da je vsako nevarnost in tveganje pri delu mogoče predvideti in zato tudi preprečiti. Ocenjevanje tveganja naj bi bilo pisno in s tem pregledno.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci sodijo, da bi bilo potrebno oceno tveganja revidirati ali dopolniti.

OPOZORILO: 17. člen ZVZD-1 določa, da  mora delodajalec v izjavi o varnosti k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Posvetovanje je priložnost, ko lahko delavski zaupnik po morebitnem posvetovanju tudi z zunanjimi svetovalci (npr. s strokovno službo ZSSS) delodajalcu posreduje predloge za izboljšavo ocene tveganja. A delavski zaupnik sme delodajalcu kadarkoli posredovati predlog za dopolnitev ocene tveganje, kadar delavci ocenjujejo, da je to potrebno.

___________________________________________________________

Temeljna načela:

Temeljna načela, po katerih mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu, so:

  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj;
  • obvladovanje nevarnosti pri viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

___________________________________________________________

Delodajalčeva listina “Izjava o varnosti z oceno tveganja”

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat (revizija):

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

Tolmačenje MDDSZ, kaj je običajen način na tej povezavi

Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Tolmačenje MDDSZ: 18. člen ZVZD-1: posredovanje ocene tveganja delavcem, 8. 10. 2014

Tolmačenje IRSD: V oceni tveganja mora biti določeno, kdaj se mora izdati nova osebna varovalna oprema, 24. 7. 2023

___________________________________________________________

Podatki iz ankete ESENER 2019:

Ali se v vaši poslovni enoti redno izvajajo ocene tveganja na delovnem mestu?

___________________________________________________________

Vloga strokovnih služb:

  1. Strokovni delavec za varnost pri delu (notranja ali zunanja služba) izdela strokovne podlage za izjavo o varnosti; (DOBRA PRAKSA: ocena tveganja vključuje posvet z delavci, ki delajo na ocenjevanih delovnih mestih.)
  2. Izvajalec medicine dela sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti (zlasti določi posebne zdravstvene zahteve za posamična delovna mesta v razvidu;
  3. Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.
  4. Delodajalec pa je tisti, ki predlog ocene tveganja dokončno sprejme in pri tem ni dolžan slediti vsakemu predlogu strokovnih služb, vendar pa s tem prevzema odgovornost za posledice.

 

OPOMBA: ZSSS je ministrstvu leta 2021 predlagala dopolnitev ZVZD-1, naj se znova podeljuje tudi dovoljenji za strokovno nalogo priprava strokovnih podlag za oceno tveganja. Glej na tej povezavi!

___________________________________________________________

Vloga delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu:

  1. Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.
    1. Dobra praksa: delavski zaupnik se posvetuje s sodelavci in pridobi strokovno pomoč sindikata.
  2. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
  3. V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
  4. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

ZSDU: 

  1. Delodajalec mora pred sprejemom obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu. Potrebne informacije mora delodajalec posredovati svetu delavcev najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitev.

  2. Skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem predstavlja dolžnost delodajalca, da seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, se z njim posvetuje in si prizadeva za uskladitev stališč.

___________________________________________________________

Naroči publikacije ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

___________________________________________________________

Usposabljanja za vlogo delavskega zaupnika pri ocenjevanju tveganja

Glej Sindikalna akademija ZSSS

___________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

__________________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Referenčni priročnik za ocenjevanje, Izvedba ocene odbora SLIC, 2019

__________________________________________________________

Orodja ocenjevanja tveganja:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

 

Spletna aplikacija je interaktivno orodje, namenjeno ocenjevanju tveganja v 21 gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malim podjetjem. Glej na tej povezavi

 

 

 

 

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

 

 

Varnost pri vzdrževalnih delih, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji pri vzdrževalnih delih. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje pri vzdrževalnih delih.

Smernice za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja za kmete, vsebujejo osnovne napotke za pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja, v kateri je potrebno opredeliti nevarnosti in oceniti tveganja na kmetijah ter opredeliti ukrepe in vire za zagotavljanje varnosti in zdravja oseb na kmetijah.

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

__________________________________________________________

E-novice ZSSS:

11/2023 e-novica ZSSS (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

 

Back to Top

Promocija zdravja na delovnem mestu

On 26. junija, 2022   /   Promocija zdravja na delovnem mestu  

Promocija zdravja na delovnem mestu

_____________________________________________________

Definicija:

ZVZD-1: Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalcu in odgovorni osebi je zagrožena globa, če v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev, pa tudi načina spremljanja njenega izvajanja

Ministrstvo za zdravje: Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo tako za posameznika kot za organizacijo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti organizaciji oz. delodajalcu. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kvalitetnejši kader in pridobi na javnem ugledu.

Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec na osnovi zakona izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. To dosežemo s sinergijo:

  • izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja,
  • spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja,
  • omogočanja izbire zdravega načina življenja in
  • spodbujanja osebnostnega razvoja.

POMNI: Direktni in indirektni stroški zdravljenja:

      • absentizem = odsotnost z dela zaradi bolezenskega stanja
      • prezentizem = prisotnost na delu kljub bolezni zaposlenega

_____________________________________________________

Obveznost delodajalca:

Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.

_____________________________________________________

Smernice za promocijo zdravja:

Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu iz prejšnjega odstavka tega člena najkasneje do uveljavitve tega zakona. Smernice se po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

Smernice promocije zdravja na delovnem mestu

Nacionalna spletna platforma za zdravje delavcev

Spremljajoči dokumenti, v pomoč pri pripravi načrta promocije zdravja na delovnem mestu

Zdrava prehrana na delovnem mestu in jedilniki

_____________________________________________________

Indeks delovne zmožnosti – dobra praksa:

Indeks delovne zmožnosti je rezultat raziskovalnega dela finskega inštituta za VZD. Je pripomoček za ohranjanje delovne zmožnosti.

 

_____________________________________________________

Dodatna priporočila Ministrstva za zdravje v pomoč pri pripravi načrta promocije zdravja na delovnem mestu:

Razlogi za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu

Obrazca za pomoč pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu priloga 2

Programi promocije zdravja na delovnem mestu in preventivni programi 

Pripomoček za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu za mikro podjetja

Seznam zdravstvenovzgojnih centrov po območnih enotah ZZZS

Zdrava prehrana na delovnem mestu in jedilniki

Smernice zdravega prehranjevanja delavcev

Praktikum jedilnikov za delavce

_____________________________________________________

Glej tudi:

KIMPDŠ: Program Čili za delo, ki želi osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati na tej povezavi

 

 

NIJZ: Promocija zdravja – izziv za vsako podjetje, na tej povezavi

Ergonomija v teoriji in praksi, znanstvena monografija – povzetek, skupina avtorjev, NIJZ, 2016

_____________________________________________________

Orodje za promocijo zdravja:

 

 

 

 

 

Kaldoz, kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja na delovnem mestu 

_____________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

_____________________________________________________

E-novice ZSSS:

36/2023 e-novica ZSSS (30. 8. 2023): Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu 2023

Back to Top

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

On 26. junija, 2022   /   Nezgode pri delu / poškodbe pri delu  

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

   Nevarnost povleka

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Strokovni delavec za varnost pri delu

Ocena tveganja

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Mladi

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

______________________________________________

Delavci so obvezno zavarovani:

  • pokojninsko-invalidsko zavarovani za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
  • zdravstveno zavarovani za primer poškodbe pri delu ali poklicno bolezen.

__________________________________________

Definicije:

Poškodba pri delu je (definicija v ZPIZ-2): 

  • poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
  • poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
  • obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Tolmačenje MDDSZ: Poškodba v času odmora med delom, 17. 2. 2015

Hujša poškodba pri delu: kadar pride do take poškodbe zdravja, da je v nevarnosti življenje, ali je trajno oslabljen del telesa, iznakažen, nezmožen za delo.

Nezgoda pri delu (definicija je v ZVZD-1): Je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. OPOMBA: Izločene so torej poškodbe na poti na in z dela.

Kolektivna nezgoda: V isti nezgodi se poškodujeta najmanj dva delavca.

Nevarni pojav: To je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo. Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsak nevarni pojav.

Glej na spletni strani IRSD: Prijava nevarnega pojava

Poškodovanec (Definicija je v pravilniku.): Je delavec, kakor je opredeljen v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, in oseba, ki je na dan nastanka poškodbe pri delu obvezno zdravstveno zavarovana za poškodbo pri delu v skladu s predpisi o obveznem zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
  

Zgodovinski plakat NUK, po 1960

___________________________________________________________________

Prijava nezgode pri delu:

ZVZD-1 določa: Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

Prijave po 1. 9. 2022: SPOT – Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike (gov.si)

Navodilo ZZZS za izpolnjevanje obrazca Prijave nezgode in poškodbe pri delu

Obrazci za prijavo na IRSD do 1. 9. 2022 na tej povezavi

 

Prijava po 1. 9. 2022: glej 25/2022 e-novica ZSSS: Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu

___________________________________________________________________

Statistika o nezgodah pri delu:

Statistika o nezgodah pri delu je eden glavnih kazalnikov stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej Evropska statistika nezgod pri delu: Accidents at work statistics (ESAW)

Glej statistiko zbrano v kampanji ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na tej povezavi

Glej tudi kampanjo: Nič smrti pri delu

 

Glej: 21/2022 e-novica ZSSS: Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

 

______________________________________________

Odškodnina za škodo zaradi nezgode pri delu

Škoda je lahko premoženjska (materialna škoda) in nepremoženjska (npr. pretrpljene bolečine, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost, pretrpljen strah).

Odškodnina je nadomestilo ali povrnitev utrpljene škode, do katere smo upravičeni, če so izpolnjeni vsi pogoji, opredeljeni z zakonom:

  • Škoda mora biti resnična in dokazljiva.
  • Škoda je nastala zaradi protipravnega ravnanja povzročitelja.
  • Obstaja vzročna zveza med ravnanjem povzročitelja škode in nastalo škodo.
  • Povzročitelj škodo povzroči naklepno oziroma malomarno (krivdna odgovornost).
  • Kadar tako določa zakon, je povzročitelj odgovoren tudi na podlagi objektivne odgovornosti (npr. odgovornost za škodo povzročeno med opravljanjem nevarne dejavnosti in odgovornost za škodo, ki izvira od nevarne stvari). 

POMNI: Poleg pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja lahko delavec od delodajalca zahteva odškodnino za škodo na zdravju, ki je posledica delodajalčevega ravnanja (npr. neupoštevanje predpisov o varnem delu). To pa mora dokazati na sodišču.

___________________________________________________

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o poškodbah/nezgodah pri delu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

E-vodnik EU po tveganjih za varnost pri delu v cestnem prometu (VeSafe) – e-priročnik za varnost vozil pri delu, , EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

___________________________________________________________________

E-novice o nezgodah pri delu:

8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

7/2023 e-novica ZSSS (18. 2. 2023): Kolektivna poškodba pri delu s smrtnim izidom v Hamex Stara Vrhnika

49/2022 e-novica ZSSS (7. 10. 2022): Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela

46/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje

21/2022 e-novica ZSSS (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

___________________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (pisrs.si)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Obligacijski zakonik

Back to Top

Obvezna zavarovanja

On 26. junija, 2022   /   Obvezno zavarovanje  

Obvezna zavarovanja

Glej tudi:

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Poklicno zavarovanje

Socialna država

__________________________________________________

Vsi zaposleni in samozaposleni v Sloveniji so obvezno socialno zavarovani v:

  • pokojninsko-invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (enotna prispevna stopnja za obe zavarovanji),
  • zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevno stopnjo 0,52 % plačujejo zgolj delodajalci na bruto plačo).

__________________________________________________

Izvajalca obeh zavarovanj sta:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)

 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

 

 

__________________________________________________

Višja raven pravic:

V skladu z mednarodnimi konvencijami je za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni delavcem zagotovljena višja (praviloma stoodstotna) odmera pravic:

  • invalidsko zavarovanje: invalidska pokojnina, nadomestila delovnim invalidom II. in III. kategorije, pravica do poklicne rehabilitacije
  • zdravstveno zavarovanje: nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela, zdravila, zdravstvene storitve in medicinski pripomočki

__________________________________________________

Pravice iz invalidskega zavarovanja

Poznate svoje pokojninske pravice (moje delo – moja pokojnina)? na tej povezavi

E-storitve ZPIZ na tej povezavi

Postopek uveljavljanja pravic opisan na tej povezavi

Postopek ugotavljanja delovne invalidnosti na tej povezavi

Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Priloga: Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 22. členu Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je treba podati na predpisanem obrazcu (Obrazec IZ-1) in priložiti:

__________________________________________________

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

 

 

 

Informacije  ZZZS v lahkem branju na tej povezavi

Informacije in e-storitve ZZZS za zavarovance na tej povezavi

Portal ZZZS s predstavitvijo pravic za zavarovance na tej povezavi

Elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) na tej povezavi

 

 

__________________________________________________

Regresni zahtevki

Edina ekonomska spodbuda delodajalcem za vlaganje v varnost in zdravje pri delu v Sloveniji so regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ od delodajalcem, za katere je sodišče ugotovilo, da je njihova malomarnost ali neizvajanje predpisov o varnem delu vzrok za nezgodo pri delu in s tem za nujnost zdravljenja poškodovanega delavca oziroma delovna invalidnost.

Regresni postopki ZZZS za povračilo sredstev v 2021

Na podlagi ZZVZZ ima ZZZS pravico zahtevati odškodnino od odgovornega povzročitelja. Odškodnina obsega stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje ZZZS. S tem se želi na področju OZZ doseči polna uveljavitev temeljnega načela odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil jo namenoma ali iz malomarnosti. Ob uveljavljanju odškodnine od odgovornega delodajalca se s tem posredno delodajalci spodbujajo tudi k višji stopnji varnosti in varovanja zdravja pri delu. Iz povračila škod zaradi poškodb pri delu, poškodb v pretepih, zastrupitev s hrano in drugih razlogov je ZZZS v letu 2021 izterjal 1.774.107 evrov, kar je 40 % več kot preteklo leto in 18 % več od načrtovanega.

Vir: Letno poročilo ZZZS za 2021

Regresni zahtevki ZPIZ v 2021

V primerih, ko ZPIZ zaradi nastanka zavarovalnega primera, za katerega je odgovorna tretja oseba – npr. delodajalec ali zavarovalnica v primeru prometnih nezgod – svojim zavarovancem prizna določene pravice, zavod z vložitvijo regresnih zahtevkov zahteva povrnitev škode. Po določbi drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 ima zavod pravico zahtevati odškodnino v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena ZPIZ-2, ki obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu (ZOZP).  V letu 2021 je zavod na novo evidentiral 312 regresnih zadev (69,6 odstotka več kot leta 2020), 320 je bilo zaključenih, od tega 156 iz preteklih let in 164 iz leta 2021. Vloženih in razširjenih je bilo 53 tožb (72,8 odstotka več kot leta 2020) v višini 909.034,13 evra.

Vir: Letno poročilo ZPIZ za 2021

__________________________________________________

Diferencirana prispevna stopnja

Slovenija za razliko od razvitih držav EU nima diferencirane prispevne stopnje, ki bi z ekonomskimi spodbudami nagrajevala/kaznovala delodajalce glede na stopnjo poklicnega obolevanja zaposlenih. V Nemčiji, Avstriji itd. obstajajo od splošnih socialnih zavarovanj ločena obvezna zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki izvajajo diferencirane prispevne stopnje. Ker ta element sistema varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji manjka, ni mogoče neposredno prenašati rešitev v predpisih teh držav v Slovenijo.

Edina oblika ekonomskih spodbud delodajalcu za vlaganje v varnost in zdravje pri delu so regresni zahtevki ZPIZ in ZZZS v primerih, ko je sodno ugotovljeno, da je prišlo do poškodbe pri delu, ker je delodajalec opustil predpisane ukrepe varnosti in zdravja pri delu.

ZSSS se zavzema za vpeljavo diferenciranih prispevnih stopenj tudi v slovenski sistem varnosti in zdravja pri delu.

Glej:

Inšpektorat RS za delo o diferencirani prispevni stopnji, na tej povezavi

Arhiv stališč ZSSS na tej povezavi

O gospodarskih spodbudah v EU na spletni strani EU OSHA

Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu – vrednost varnosti in zdravja pri delu za družbo, infografika EU OSHA

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)

Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, 1981 (slovenska verzija)

 

Back to Top

Socialni dialog

On 26. junija, 2022   /   Socialni dialog  

Socialni dialog

 

 

Glej tudi

Vloga delodajalca

Sindikat

___________________________________________________

Socialni dialog so vse vrste pogajanj, posvetovanj ali preprosto izmenjava informacij med predstavniki vlad, delodajalcev in delojemalcev glede vprašanj splošnega interesa, ki so povezana z gospodarsko in s socialno politiko. Lahko je tristranski, v katerega je vlada uradno vključena, ali pa dvostranski, torej poteka samo med delavci in vodstvom podjetja/zavoda (ali na panožni ravni sindikati in združenji delodajalcev).

Kadar ni socialnega dialoga in dogovora, pride do socialnega konflikta in stavke kot oblik pritiska delavcev na delodajalca.

Na ravni posamičnega delodajalca

Na ravni posamičnega delodajalca ZVZD-1 določa vlogo delodajalca in sindikata v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Obveznosti in vlogo delodajalca glej na tej povezavi. ZVZD-1 določa delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu pravico do posvetovanja/sodelovanja delavca pri upravljanju, ne pa sindikatu. ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, o čem je dolžan obvestiti sindikat. Pooblastila sindikata so namreč že zapisana v Zakonu o reprezentativnosti sindikatov in v Zakonu o stavki.

Pravice sindikata na ravni delodajalca:

  1. Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.
  2. Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
  3. Določene so globe za delodajalca in odgovorno osebo, ki ne upoštevata zgornjih določb.
  4. V skladu z ZRSin sme sindikat za razliko od sveta delavcev organizirati stavko in druge ukrepe socialnega konflikta za dosego interesov delavcev.

_____________________________________________________

Socialni dialog na nacionalni ravni

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije, s prostovoljnim pristankom vseh treh partnerjev ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Ekonomsko-socialni svet spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju, ga obravnava ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri partnerje.

V skladu s svojimi pravili delovanja ESS spremlja in obravnava stanje na ekonomskih in socialnih področjih, sodeluje pri pripravi dokumentov/predlogov predpisov in oblikuje mnenja, stališča in predloge v zvezi z dokumenti in področji, ki so pomembni za vse tri partnerje. Med temeljnimi področji, ki jih obravnava ESS, je tudi  sistemska zakonodaja varnosti in zdravja pri delu.

Predloge predpisov obravnavajo strokovni odbori ESS in pogajalske skupine ESS, ki sprejemajo mnenja, priporočila in stališča o obravnavanih gradivih za dokončne odločitve na sejah ESS.

_____________________________________________________

Socialni dialog je del evropskega socialnega modela:

Evropska komisija predstavila konkretne ukrepe za večjo vključenost socialnih partnerjev na nacionalni ravni in ravni EU, 25. 1. 2023, v slovenščini

Predlog Evropske komisije za priporočilo Evropskega sveta za jačanje socialnega dialoga v EU, 25. 1. 2023, v angleščini

Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:

Načelo 8. Socialni dialog in udeležba delavcev

Potrebno je posvetovanje s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik v skladu z nacionalnimi praksami. Spodbujati jih je treba k pogajanjem in sklenitvi kolektivnih pogodb v zadevah, ki jih zadevajo, ter spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov. Če je primerno, se sporazumi med socialnimi partnerji izvajajo na ravni Unije in njenih držav članic.

Delavcem oziroma njihovim predstavnikom je treba omogočiti pravočasno obveščanje in posvetovanje o zadevah, ki jih zadevajo, zlasti v primeru prenosa, prestrukturiranja in združitve podjetij ter kolektivnega odpuščanja.

Spodbuja se podpora za večjo zmogljivost socialnih partnerjev pri krepitvi socialnega dialoga.

_____________________________________________________

Pravne podlage:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin)

Pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta

Back to Top

Vloga ministrstev

On 26. junija, 2022   /   Vloga ministrstev  

Vloga ministrstev

Na področju varnosti in zdravja pri delu sta pristojni dve ministrstvi, saj se področji njunih pristojnosti delno prekrivata. Eno je pristojno za varnost pri delu in drugo za zdravje pri delu. Predpisi zato določajo, da nekatere podzakonske akte sprejme minister za zdravje v soglasju z ministrom za delo.

__________________________________________________________________

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) opravljajo med številnimi drugimi tudi naloge iz pristojnosti, ki se nanašajo na položaj, pravice in obveznosti delavcev pri delu in iz dela, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kolektivne pogodbe ter varnost pri delu.

V okviru Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela je tudi njegova organizacijska enota Sektor za varnost in zdravje pri delu. Sektor pripravlja zakone in druge predpise ter jih usklajuje s predpisi EU, pripravlja strokovna mnenja, analize, poročila, informacije ter druga gradiva s področja varnosti in zdravja pri delu ter inšpekcije dela, rešuje pritožbe na drugi stopnji zoper odločbe inšpekcije dela, izdaja dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, potrjuje programe usposabljanja strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu ter sodeluje na mednarodnem področju. Sektor opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na strokovne podlage za izdajo izvršilnih predpisov, na ozaveščanje delavcev in delodajalcev ter informacijsko dejavnost področja varnosti in zdravja pri delu.

Ministrstvo pripravlja predloge predpisov in strateških dokumentov s področja varnosti pri delu, ki jih pred obravnavo v Državnem zboru RS oziroma predhodno javno obravnavo v skladu s poslovnikom v socialnem dialogu na nacionalni ravni obravnava Ekonomsko-socialni svet (ESS). V ESS so zastopani na državni ravni reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije.

Na MDDSZ  je tudi sedež Sveta za varnost in zdravje pri delu, ki je v skladu z ZVZD-1 posvetovalno telo ministra. Sestavljajo ga strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov, pa tudi predstavnik Ministrstva za zdravje. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta. Svet obravnava ter sprejema stališča in priporočila o stanju, strategiji in izvajanju enotne politike ter prednostnih nalogah varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorat RS za delo je organ v sestavi MDDSZ.

Na MDDSZ je sedež slovenske Informativne točke Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA).

__________________________________________________________________

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo pripravlja predloge predpisov in strateških dokumentov s področja zdravja pri delu (in področje medicine dela), ki jih v skladu s poslovnikom v socialnem dialogu na nacionalni ravni pred obravnavo na Državnem zboru RS oziroma predhodno javno obravnavo obravnava Ekonomsko-socialni svet (ESS). V ESS so zastopani na državni ravni reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije.

Ministrstvo za zdravje in njegov Direktorat za javno zdravje je pristojno za zdravje pri delu oziroma za strokovno področje medicine dela. V Direktoratu za javno zdravje opravljajo naloge, ki se nanašajo na področje javnega zdravja. Sodelujejo pri pripravi predlogov zakonov, strateških in drugih dokumentov iz pristojnosti drugih direktoratov, ministrstev in agencij, vključno s presojo učinkov teh predlogov na zdravje. Načrtujejo in izvajajo postopke za izvrševanje proračuna. V okviru direktorata deluje tudi Sektor za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti. V Sektorju opravljajo naloge, ki se nanašajo na področje krepitve zdravja in zmanjševanje neenakosti glede zdravja v vseh starostnih obdobjih in okoljih. Urejajo področja preprečevanja tvegane in škodljive rabe alkohola, nadzora nad tobakom in izdaje dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov ter področje krepitve duševnega zdravja. Delujejo tudi na področju preprečevanja kemičnih in nekemičnih odvisnosti. V sektorju spodbujajo promocijo zdravja na delovnem mestu ter pripravljajo vsebinske podlage za pripravo predpisov s področja dela.

V sestavi ministrstva so še Urad Republike Slovenije za kemikalije, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

Predstavitev strukture in delovanja Ministrstva za zdravje, 13. 12. 2022

__________________________________________________________________

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za obrambo opravlja upravne in strokovne naloge na področjih obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Organa v sestavi ministrstva sta tudi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zadolžena sta za varstvo pred požari in za izvajanje Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic  – Izvedba direktive Seveso III.

.

 

__________________________________________________________________

Več o ministrstvih:

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

MDDSZ – področje varnosti in zdravja pri delu

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za obrambo

Back to Top

Letna poročila Inšpektorata RS za delo

On 26. junija, 2022   /   Inšpekcija dela  

Letna poročila inšpektorata RS za delo

Povezava na seznam letnih poročil IRSD

Pregled poročil

Inšpektorat za delo v skladu s 7. členom Zakona o inšpekciji dela predloži resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto. Poročilo obravnava Vlada in ga predloži Državnemu zboru, po obravnavi poročilo posreduje tudi generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Vlada poročilo predloži tudi Ekonomsko-socialnemu svetu. Poročilo obravnava tudi Svet inšpekcije dela.
Poročila | Inšpektorat Republike Slovenije za delo
Back to Top