Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti so določeni z razvrstitvijo kemikalije v določeno kategorijo nevarnosti znotraj razreda nevarnosti in so standardni in označeni s črko H in troštevilčnim številom. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 določa 28 stavkov o nevarnosti za fizikalno nevarnost, 29 stavkov za nevarnosti za zdravje ter 5 stavkov za opozarjanje na nevarnosti za okolje. Dodatne informacije o nevarnosti se podajajo v obliki stavkov EUH.

Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre stavkov o nevarnostih, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.

 

200–299 FIZIKALNE NEVARNOSTI

H200 Nestabilni eksplozivi.
H201 Eksplozivno; nevarnost eksplozije v masi.
H202 Eksplozivno, velika nevarnost za nastanek drobcev.
H203 Eksplozivno; nevarnost za nastanek požara, udarnega vala ali drobcev.
H204 Nevarnost za nastanek požara ali drobcev.
H205 Pri požaru lahko eksplodira v masi.
H220 Zelo lahko vnetljiv plin.
H221 Vnetljiv plin.
H222 Zelo lahko vnetljiv aerosol.
H223 Vnetljiv aerosol.
H224 Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H226 Vnetljiva tekočina in hlapi.
H228 Vnetljiva trdna snov.
H240 Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H241 Segrevanje lahko povzroči požar ali eksplozijo.
H242 Segrevanje lahko povzroči požar.
H250 Samodejno se vžge na zraku.
H251 Samosegrevanje: lahko povzroči požar.
H252 Samosegrevanje v velikih količinah; lahko povzroči požar.
H260 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini, ki se lahko samodejno vžgejo.
H261 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini.
H270 Lahko povzroči ali okrepi požar; oksidativna snov.
H271 Lahko povzroči požar ali eksplozijo; močna oksidativna snov.
H272 Lahko okrepi požar; oksidativna snov.
H280 Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H281 Vsebuje ohlajen utekočinjen plin; lahko povzroči ozebline ali poškodbe.
H290 Lahko je jedko za kovine.

 

300–399 NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

H300 Smrtno pri zaužitju.
H301 Strupeno pri zaužitju.
H302 Zdravju škodljivo pri zaužitju.
H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno.
H310 Smrtno v stiku s kožo.
H311 Strupeno v stiku s kožo.
H312 Zdravju škodljivo v stiku s kožo.
H314 Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.
H315 Povzroča draženje kože.
H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H318 Povzroča hude poškodbe oči.
H319 Povzroča hudo draženje oči.
H330 Smrtno pri vdihavanju.
H331 Strupeno pri vdihavanju.
H332 Zdravju škodljivo pri vdihavanju.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
H335 Lahko povzroči draženje dihalnih poti.
H336 Lahko povzroči zaspanost ali omotico.
H340 Lahko povzroči genetske okvare (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H341 Sum povzročitve genetskih okvar (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H360 Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H361 Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H362 Lahko škoduje dojenim otrokom.
H370 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H371 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H372 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H373 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

 

400–499 NEVARNOSTI ZA OKOLJE

H400 Zelo strupeno za vodne organizme.
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme.

 

Dodatne informacije o nevarnosti

Fizikalne lastnosti

EUH 001 Eksplozivno v suhem stanju.
EUH 006 Eksplozivno v stiku z zrakom ali brez stika z zrakom.
EUH 014 Burno reagira z vodo.
EUH 018 Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes hlapi-zrak.
EUH 019 Lahko tvori eksplozivne perokside.
EUH 044 Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem prostoru.

 

Lastnosti, ki vplivajo na zdravje

EUH 029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin.
EUH 031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.
EUH 032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.
EUH 066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.
EUH 070 Strupeno ob stiku z očmi.
EUH 071 Jedko za dihalne poti.

 

Lastnosti v zvezi z okoljem

EUH 059 Nevarno za ozonski plašč.

 

Dodatni elementi etikete/informacije o nekaterih snoveh ali zmeseh

EUH 201/

201A

Vsebuje svinec. Ne sme se nanašati na površine, ki bi jih lahko žvečili ali sesali otroci.

Pozor! Vsebuje svinec.

EUH 202 Cianoakrilat. Nevarno. Kožo in oči zlepi v nekaj sekundah. Hraniti zunaj dosega otrok.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 206 Pozor! Ne uporabljajte skupaj z drugimi izdelki. Lahko se sproščajo nevarni plini (klor).
EUH 207 Pozor! Vsebuje kadmij. Med uporabo nastajajo nevarni dimi. Preberite informacije proizvajalca. Upoštevajte navodila za varno uporabo.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 209/

209A

Med uporabo utegne postati lahko vnetljivo.

Med uporabo utegne postati vnetljivo.

EUH 210 Varnosti list na voljo na zahtevo.
EUH 401 Da bi se izognili tveganjem za ljudi in okolje, ravnajte v skladu z navodili za uporabo.

 

Kemijske obremenitve pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

Glej  tudi

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Storitve Ministrstva za okolje, podnebje in energijo


S klikom na spodnje povezave do informacij o nevarnih kemikalijah:

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

Center za zastrupitve v Sloveniji – kliči v primeru zastrupitve na delovnem mestu

Urad Republike Slovenije za kemikalije

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Alergeni

Hormonski motilci

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

Nanomateriali

Nevarna zdravila v zdravstvu

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Kombinirani vpliv kemikalij in drugih nevarnosti hkrati

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Uredba REACH

Varnostni listi

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Etiketa na kemikaliji

Opozorilna beseda

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki


Poklicne bolezni:

1. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji kemični dejavniki:
100 Akrilonitril
101 Arzen ali njegove spojine
102 Berilij (glucinij) ali njegove spojine
103.01 Ogljikov monoksid
103.02 Ogljikov oksiklorid
104.01 Cianovodikova kislina
104.02 Cianidi in njihove spojine
104.03 Izocianati
105 Kadmij ali njegove spojine
106 Krom ali njegove spojine
107 Živo srebro ali njegove spojine
108 Mangan ali njegove spojine
109.01 Dušikova kislina
109.02 Dušikovi oksidi
109.03 Amoniak
110 Nikelj ali njegove spojine
111 Fosfor ali njegove spojine
112 Svinec ali njegove spojine
113.01 Žveplovi oksidi
113.02 Žveplova kislina
113.03 Ogljikov disulfid
114 Vanadij ali njegove spojine
115.01 Klor
115.02 Brom
115.04 Jod
115.05 Fluor ali njegove spojine
116 Alifatski ali aliciklični ogljikovodiki iz petroletra ali bencina
117 Halogenirani derivati alifatskih ali alicikličnih ogljikovodikov
118 Butil, metil in izopropil alkohol
119 Etilen glikol, dietilen glikol, 1,4-butandiol ter nitrirani derivati glikolov in glicerola
120 Metil eter, etil eter, izopropil eter, vinil eter, dikloroizopropil eter, gvajakol, metil eter in etil eter etilen glikola
121 Aceton, kloroaceton, bromoaceton, heksafluoroaceton, metil etil keton, metil n-butil keton, metil izobutil
keton, diaceton alkohol, mezitil oksid, 2-metilcikloheksanon
122 Organofosforni estri
123 Organske kisline
124 Formaldehid
125 Alifatski nitrirani derivati
126.01 Benzen ali njegovi homologi (homologi benzena so opredeljeni s formulo CnH2n-6)
126.02 Naftalen ali njegovi homologi (homologi naftalena so opredeljeni s formulo CnH2n-12)
126.03 Vinilbenzen in divinilbenzen
127 Halogenirani derivati aromatskih ogljikovodikov
128.01 Fenoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.02 Naftoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.03 Halogenirani derivati alkilaril oksidov
128.04 Halogenirani derivati alkilaril sulfonatov
128.05 Benzokinoni
129.01 Aromatski amini ali aromatski hidrazini ali njihovi halogenirani, fenolni, nitrificirani, nitrirani ali sulfonirani
derivati
129.02 Alifatski amini in njihovi halogenirani derivati
130.01 Nitrirani derivati aromatskih ogljikovodikov
130.02 Nitrirani derivati fenolov ali njihovih homologov
131 Antimon in njegovi derivati
132 Estri dušikove kisline
133 Vodikov sulfid
135 Encefalopatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami
136 Polinevropatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami

3. Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni pod drugimi številkami
301 Bolezni dihal in raki
301.11 Silikoza
301.12 Silikoza v kombinaciji s pljučno tuberkulozo
301.21 Azbestoza
301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu
301.31 Pnevmokonioze, ki jih povzroči prah silikatov
302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka
303 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz sintranih kovin
304.01 Ekstrinzični alergijski alveolitis
304.02 Bolezni pljuč, ki jih povzroči vdihavanje prahu in vlaken iz bombaža, lanu, konoplje, jute, sisala in
sladkornega trsa
304.04 Bolezni dihal, ki jih povzroči vdihavanje kobaltovega, kositrnega, barijevega in grafitnega prahu
304.05 Sideroza
305.01 Rakova obolenja zgornjih dihal, ki jih povzroči lesni prah
304.06 Alergijske astme, ki jih povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo
alergije, in so neločljivo povezane z vrsto dela
304.07 Alergijski rinitis, ki ga povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo alergije,
in ki je neločljivo povezan z vrsto dela
306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest
307 Kronični obstruktivni bronhitis ali emfizem pri rudarjih, ki delajo v podzemnih premogovnikih
308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu
309 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah ali pare iz aluminija ali njegovih spojin
310 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz bazične žlindre


EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

Nevarnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu- Modul osnovnega usposabljanja za nacionalne inšpektorate za delo, Podporni material za izvajalce usposabljanja, 2021

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Nevarne kemične snovi na delovnem mestu

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015


Glej kampanje ZSSS:

Kampanje ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, 2006-tekoče leto

Kampanja Nič smrti pri delu, 2022-2023

Kampanja Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, 2018-2019

Odpravite poklicnega raka, 2016

Kampanja o smrtonosnosti kremenovega prahu, ki se vdihuje, 2016

Kampanja o smrtonosnosti izpušnih plinov dizel motorjev, 2016


Glej publikacije ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)

NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN

REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU

Praktične smernice MDDSZ za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi

 

Praktične smernice MDDSZ za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi podajajo poenostavljeno metodo za oceno tveganja in so namenjene predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem. Pripravljene so na podlagi praktičnih smernic, razvitih na ravni Evropske unije, kakor tudi nacionalnih praktičnih smernic in metodologij, ki so jih razvile druge države članice EU.

Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi


E-novice ZSSS:

22/2024 e-novica ZSSS (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

5/2024 e-novica ZSSS (30. 1. 2024): ECHA CHEM – nova EU javna zbirka podatkov o kemikalijah 

Hormonski motilci

Hormonski motilci

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci, ETUI

 

Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem. To so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem; kot na primer spolne žleze, jetra ali pa ščitnica. Lahko povzročijo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili (v 1980-tih so z njimi onesnažili okolje v delu Bele Krajine), DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

Hormonske motilce razdelimo v tri skupine. V prvo sodi več kot 190 snovi. Če je snov kategorizirana v to skupino, pomeni, da je na živali dokazan vpliv hormonskega motilca, zato moramo z njo ravnati previdno in naprej raziskovati njene učinke. Številne snovi iz 1. skupine so bile že prepovedane za uporabo (npr. številni biocidi), uporaba drugih pa je vezana le na omejeno specifično uporabo. V drugo skupino sodijo snovi brez zadostnih dokazov o učinkih hormonskega motilca, vendar z dokazi o bioloških učinkih, ki so vezani na endokrine motilce, v tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci. V tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili, DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

NEKATERI HORMONSKI MOTILCI IZ 1. SKUPINE:

Citirano po:  Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, 2014

________________________________________________ _______________

Čtivo:

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja priznati (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition), ETUI – publikacija je 4. oktobra 2018 v Parizu prejela nagrado Prescrire 2018

4/2019 e-novica ZSSS: Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

 

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

 


Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Kje poiskati zanesljive informacije o kemikalijah, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu? Obveščamo vas, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) 29. 1. 2024 lansirala svojo novo javno zbirko podatkov o kemikalijah ECHA CHEM, ki bo postopoma nadomestila vse njene dosedanje zbirke.

Sprva vključuje zgolj podatke, ki so jih podjetja predložila v svojih registracijah v skladu z uredbo REACH. V prihodnjih letih bo agencija ECHA podatke, ki jih bo dala na voljo javnosti, postopoma prenesla z njihove sedanje lokacije (Iskanje kemikalij) v zbirko ECHA CHEM.

Med prehodom bodo uporabniki morda morali uporabljati tako ECHA CHEM kot prejšnjo platformo. V podporo pri tem prehodu bodo na spletni strani zbirali praktične informacije o postopnem prenosu na ECHA CHEM. Tu boste našli najnovejše informacije o preteklih in prihodnjih izdajah ECHA CHEM, različne vrste podporne dokumentacije, kot so spletni seminarji in vprašanja in odgovore, pa tudi preprost priročnik, ki vam bo pomagal ugotoviti, kje lahko najdete informacije, ki jih iščete.

Glej: https://chem.echa.europa.eu/

Predstavitveni video za ECHA CHEM na tej povezavi, v angleščini

 

Iskalnik informacij o kemikalijah – do januarja 2024

Iskanje kemikalij

Iskanje informacij o vseh kemikalijah s pomočjo številk kemikalij EC ali CAS.

S klikom na ime kemikalije se odpre informacija o nevarnih lastnostih kemikalije. V zbirki podatkov je 106.213 snovi z EC številko.

 


Načrt o rakotvornih snoveh (Roadmap on Carcinogenes), 2016

Glej na tej povezavi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Spletna stran Načrta o rakotvornih snoveh je platforma za izmenjavo dobrih praks med podjetji in organizacijami in shemo prostovoljnega ukrepanja za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu in izmenjavo dobrih praks. Akcijska shema je imela štiriletno perspektivo in je dobila naslov »Načrt o rakotvornih snoveh«. Leta 2020 so partnerji ugotovili, da načrt dobro napreduje, vendar še zdaleč ni pripravljen. Zato je bila 10. novembra 2020 predstavljena nova strategija za obdobje 2020–2024  s posebnimi izzivi za pospešitev izvajanja.

Na platformi najdete rešitve in informativne liste o najpogostejših karcinogenih.

Nasveti za nadomestitev karcinogenov na delovnem mestu na tej povezavi (v angleščini)

Septembra 2023 je bil posodobljen seznam informativnih listov v slovenščini na 21 snovi in postopkov, dostop do celotnega seznama


E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh (EU OSHA), 2021

Glej na tej povezavi

E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh vam podaja pregled nevarnosti nevarnih kemičnih snovi in kemičnih izdelkov, ki jih uporabljate na delovnih mestih v svojem podjetju, za varnost in zdravje pri delu. Glede na vaše odgovore boste prejeli prilagojene nasvete za svoje podjetje o tem, kako izvajati dobre prakse in ukrepe ter upoštevati ustrezna pravila in predpise. Če boste sprejeli priporočene ukrepe, boste učinkovito zmanjšali tveganja, ki jih povzročajo nevarne snovi in kemični izdelki v vašem podjetju.

Začnete lahko z zelo kratkim vprašalnikom (hitri začetek) s sedmimi vprašanji ali pa takoj začnete z bolj podrobnim vprašalnikom, ki vsebuje 36 vprašanj. Če boste izpolnjevali daljši vprašalnik, lahko svoje odgovore shranite in nadaljujete pozneje. Ko boste izpolnili daljši vprašalnik, boste lahko natisnili poročilo „Moj kemijski priročnik“, ki bo vključeval vaše odgovore, seznam opravil ter priporočila za dobre prakse in ukrepe.

Slovenski partnerji e-orodja o nevarnih kemičnih snoveh so poskrbeli za oblikovani različici publikacij Moj kemijski vodnik – za Kontrolnik kliknite tukajza Priporočila kliknite tukaj.

 


Moj kemijski vodnik – Priporočila

Elektronska publikacija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z naslovom Moj kemijski vodnik – Priporočila, 2023.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

 


RISCTOX zbirka podatkov o nevarnih snoveh

(v angleščini in španščini)

Glej na tej povezavi

RISCTOX je zbirka podatkov o nevarnih snoveh, razvita za zagotavljanje jasnih, organiziranih in jedrnatih informacij o tveganjih za zdravje in okolje, ki jih povzročajo kemikalije v izdelkih, ki jih podjetja običajno uporabljajo ali z njimi ravnajo.

Zbirka podatkov RISCTOX nudi informacije o več kot 100.000 kemičnih snoveh v datotekah, ki vsebujejo podatke o:

  • Klasifikaciji snovi na podlagi uredbe 1272/2008 (CLP
  • Posebnih zdravstvenih tveganjih
  • Posebnih okoljskih tveganjih
  • Predpisih v zvezi z zdravjem in okoljem

Kriteriji za iskanje vključujejo ime snovi ali pa njene identifikacijske številke (CAS, EC; EINECS / ELINCS, Index No). Prav tako je mogoče iskati na podlagi različnih seznamov tveganj in predpisov.


SUBSPORTplus portal za nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Povezava: https://www.subsportplus.eu/

Portal SUBSPORTplus nudi podporo pri nadomeščanju nevarnih snovi. Nadomeščanje oziroma zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi je temeljni ukrep za zmanjševanje tveganj za okolje, delavce, potrošnike in javno zdravje. Predpisi spodbujajo, da se naj nadomešča, ta portal vam pokaže, kako to storiti.

Nadomešča se v naslednjih korakih:

  1. Definirajte problem
  2. Določite kriterije za nadomeščanje
  3. Poiščite alternative
  4. Ovrednotite in primerjajte alternative
  5. Izvedite pilotni preizkus
  6. Izvedite in izboljšajte

OECD – Zbirka orodij za oceno alternativ in zamenjavo škodljivih kemikalij

 

 

Ker zanimanje za zamenjavo škodljivih kemikalij v industriji, nevladnih organizacijah in javnem sektorju še naprej narašča, organizacije iščejo smernice za izvajanje ocene alternativ ter za izbiro ustreznih metod in orodij. OECD se na to potrebo odziva s pripravo dokumentov s smernicami, izmenjavo izkušenj na delavnicah in zbiranjem razpoložljivih virov.

Glej na tej povezavi


SAICM – program Organizacije združenih narodov za strateški pristop k mednarodnemu upravljanju s kemikalijami

Glej na tej povezavi

 


Aplikacija ISK za sporočanje podatkov o kemikalijah na trgu Republike Slovenije

(v slovenščini)

Povezava: https://www.gov.si/zbirke/storitve/sporocanje-podatkov-o-kemikalijah-za-zavezance-za-porocanje-2/

Urad za kemikalije v okviru nadzora nad proizvodnjo, prometom, skladiščenjem in uporabo nevarnih kemikalij vodi seznam kemikalij na trgu RS. Seznam kemikalij vsebuje podatke o kemikalijah (snoveh in zmeseh) na trgu Republike Slovenije, ki so razvrščene kot nevarne in sicer podatke iz varnostnega lista, podatke o vrsti in uporabi kemikalij ter letne količine. Pravni podlagi za sporočanje podatkov sta 35. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 09/2011) in Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 35/2011).

Podatke o nevarnih kemikalijah mora sporočati pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki proizvaja kemikalijo v RS ali vnaša kemikalijo v RS za poklicno uporabo vključno z vnosom za neposredno uporabo v lastni proizvodnji.

Vprašanja v zvezi z uporabo in delovanjem aplikacije ISK se pošlje na e-naslov isk-ursk.mz@gov.si.

Tolmačenje Ministrstva za zdravje – Urada RS za kemikalije, glede uporabe podatkov iz seznama kemikalij, ki se zbirajo in vodijo v aplikaciji ISK, si preberite s klikom tukaj.


Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Leta 2009 so članice Evropske unije po 40 letih dopolnjevanja in spreminjanja zakonodaje na področju razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih kemikalij med prvimi na svetu pričele uporabljati globalni oziroma po vsem svetu poenoteni sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP. Sprejeta je bila uredba GHS/CLP, ki je osnovno orodje uredbe REACH. Namen razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij po GHS/CLP, je ugotoviti, kakšne nevarne lastnosti ima neka kemikalija, te informacije posredovati uporabniku in tako omogočiti  zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba GHS/CLP določa komunikacijske elemente za sporočanje in opozarjanje na nevarne lastnosti kemikalije. 

Glej več na:

Opozorilna beseda

Etiketa na kemikaliji

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

Varnostni listi

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

 

 

 

 

 

 

 

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

 

 

 

 

 

 

 

 

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti; Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 2019

Glej tudi

Hrup

Sevanje

Ženske

_____________________________________________________

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja  moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT).  Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

____________________________________________________

Hrup in ototoksične kemične snovi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu v 8. členu med drugim določa, da mora delodajalec pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu nameniti posebno pozornost kolikor je to mogoče, vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu.

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

  • antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
  • nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
  • diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
  • analgetiki in antipiretiki,
  • topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
  • nitrili,
  • kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
  • živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

  • kadmij (kadmijev klorid),
  • arzen,
  • bromati,
  • tobačni dim,
  • halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

  • insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
  • alkilne spojine (n-heptan),
  • butil nitril,
  • 4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če  hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

____________________________________________________

Kemikalije in sevanje:

Glej tudi Sevanje

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

____________________________________________________

Več v publikaciji ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

____________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Iz seznama slovenskih mejnih vrednosti 

 

 

Glej tudi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti je eden najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov države in EU za zaščito delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Slovenija nima kapacitet, da bi sledila ugotovitvam znanstvenikov o škodljivosti nevarnih kemikalij in jih sproti prenašala v slovenski predpis o mejnih vrednostih. V preteklosti je zato navadno prevzemala kar nemške mejne vrednosti, po letu 2004 pa prevzema predvsem obvezujoče in indikativne mejne vrednosti EU, določene v EU direktivah o varovanju zdravja delavcev pred nevarnimi kemikalijami in karcinogeni.

Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh ali direktivo o kemičnih dejavnikih zagotavljajo minimalno raven zaščite za vse delavce v EU. Države članice morajo določiti ustrezno zavezujočo omejitev, ki ne presega vrednosti EU.

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so v skladu z direktivo o kemičnih dejavnikih zdravju neškodljive mejne vrednosti. Določijo se za snovi, za katere je možno določiti raven, pri kateri ni tveganja za zdravje delavcev. Države članice morajo določiti ustrezno nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ob upoštevanju vrednosti, ki velja za EU.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI) pa sta s kampanjo STOP poklicnemu raku vsaj od leta 2015 opozarjata, da je določeno premalo evropskih mejnih vrednosti in da še te ščitijo zdravje delavcev slabše kot nekatere nacionalne mejne vrednosti v državah članicah EU (zlasti Nemčija in Nizozemska). V kampanji, kateri se je aktivno pridružila tudi ZSSS, sta zahtevala določitev  evropskih mejnih vrednosti za najmanj 50 najbolj pogostih karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja je bila uspešna. Število evropskih mejnih vrednosti se je s 5 do leta 2022 dvignilo že na 38 in vsako leto se spisku doda najmanj 5 dodatnih.


Evropske mejne vrednosti:

 

 

 

 

Slovenija svoje mejne vrednosti določa praviloma na podlagi evropskih mejnih vrednosti.

 

Oktober 2023: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) nas je zaprosila, da razširimo informacijo o tem, da je Evropska komisija pripravila dokument z naslovom Methodology establishing risk-based limit values for non-threshold carcinogens, for the purposes of Article 1 (18a) of Directive 2004/37/EC, ki temelji na mnenju Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH), sprejetem novembra 2022. Omenjeni dokument vsebuje tudi osnovne informacije in primere metodologij za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v izbranih državah članicah.

Metodologija je objavljena na spletišču DG EMPL: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=716&langId=en

______________________________________________________

ECHA o mejnih vrednostih na tej povezavi: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so regulativne vrednosti, ki kažejo ravni izpostavljenosti, ki veljajo za varne (z vidika zdravja) za kemično snov v zraku na delovnem mestu.

Te omejitve določijo regulativni organi na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni ob upoštevanju razpoložljivih informacij in najnovejših podatkov o nevarnostih snovi, zlasti glede rakotvornosti, mutagenosti in strupenosti za razmnoževanje, ter o akutnih učinkih izpostavljenosti.

Z določitvijo mejnih vrednosti izpostavljenosti določene snovi lahko delodajalci lažje zaščitijo zdravje delavcev pred možnimi tveganji pri uporabi kemikalij pri delu in omejiti izpostavljenost delavcev nevarnim kemikalijam.

Ukrepanje v zvezi s škodljivimi kemikalijami je prednostno področje varstva delavcev v Evropski uniji. Evropska komisija zaprosi neodvisne znanstvene odbore za mnenje o oceni prednostnih kemikalij, da bi podprla predlagane ukrepe za sprejetje novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, direktivo o kemičnih dejavnikih in drugo ustrezno zakonodajo (na primer Direktivo 2009/148/ES o azbestu).

Agencija ECHA in njen Odbor za oceno tveganja (RAC) podpirata Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), tako da od leta 2019 zagotavljata znanstvena mnenj o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. To delo je prej opravljal Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) GD za zaposlovanje in socialne zadeve.

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so namenjene predvsem preprečevanju, da bi delavci vdihavali kemikalije v obliki hlapov, meglic ali prahu. Vendar lahko Odbor za oceno tveganja izdela tudi priporočila za opombo glede vnosa prek kože, v kateri navede, da je potrebna zaščita kože. Pripravi lahko tudi druge opombe glede preobčutljivosti ali hrupa. Poleg tega lahko priporoča biološke mejne vrednosti (BLV, ravni izpostavljenosti pri biološkem monitoringu) ali biološke orientacijske vrednosti (BGV, sekundarne ravni pri biološkem monitoringu).

Zgibanka Evropske agencije za kemikalije ECHA o postopku nastajanja evropskih mejnih vrednosti, v slovenščini na tej povezavi

Postopek sprejemanja evropskih mejnih vrednosti na tej povezavi


Definicije:

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015, v angleščini


Predlog ETUI za EU obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016:

Karcinogeni, za katere bi bilo treba določiti obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016, v angleščini, na tej povezavi

Reprotoksini, za katere bi bilo treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, 2016, v angleščini, na tej povezavi

    


Pobude za reformo sistema mejnih vrednosti:

Nemci so leta 2011 reformirali koncept svojih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti glede na pri nevarnih kemikalijah, pri katerih ni varnega praga in je preostalo tveganje. ETUC zagovarja tak pristop za reformo evropskih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče tudi za Slovenijo.

Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

Ukrepi se določajo glede  na stopnjo preostalega tveganja po doseženi mejni vrednosti.

 

 

 

 

Glej BAuA predstavitev nemških mejnih vrednosti v angleščini na tej povezavi in v nemščini na tej povezavi.


E-novice ZSSS o mejnih vrednostih:

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

54/2020 e-novica ZSSS (5.10.2020): Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

53/2020 e-novica ZSSS (25.9.2020): Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

50/2020 e-novica ZSSS (14.9.2020): ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

54/2019 e-novica ZSSS (5.11.2019): Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

36/2019 e-novica ZSSS (10.7.2019): Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

5/2019 e-novica ZSSS (29.1.2019): ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

17/2018 e-novica (9.4.2018): Vložen predlog za obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 5 dodatnih karcinogenov


Stališča ZSSS o mejnih vrednostih:

2022:

2020:

  • Stališča ZSSS in ETUC do 4. revizije direktive 2004/37/ES na tej povezavi
  • Poziv ZSSS za mejno vrednost za izpušne pline dizelskih motorjev na tej povezavi
  • Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 28. aprila 2020 na tej povezavi

2019:

2018:

  • ZSSS pozvala stalno predstavništvo RS pri EU naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, na tej povezavi

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s prilogami

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem s prilogami

Priloga I: Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, zmesi in procesov

Priloga II: Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev

Priloga III: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva
v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)“;

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi, na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.


Kampanje o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:

   STOP POKLICNEMU RAKU, Kampanja ETUC

 

 

 

 

 

Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta,  kampanja EU OSHA Zdravo delovno okolje 2018-2019

Reprotoksini

Reprotoksini

 

 

 

 

 

 

 

Publikacija ZSSS:

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

 

 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Stavki o nevarnosti 


Reprotoksin je snov, strupena za razmnoževanje (rojevanje otrok).  Nekatere kemijske snovi lahko vplivajo na reproduktivni sistem človeškega telesa. Vpliv je lahko vezan ne le na spolno funkcijo in plodnost pri odraslih moških in ženskah ampak tudi na zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, sicer pa se posledice na plodu lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Posledice takih izpostavljenosti so lahko smrt razvijajočega se organizma, strukturne abnormalnosti, spremenjena rast, spremenjena funkcija organa ali organizma, funkcionalni deficit. Nekatere snovi, ki sicer sodijo med mutagene (spreminjajo DNK organizma in povzročajo mutacije) in/ali karcinogene, so lahko tudi reprotoksini.

POZOR: Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na žensko oziroma mater. V resnici pa učinkujejo tudi na plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Glej na spletni strani ZSSS publikacijo »Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij«.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce.


Stavki nevarnosti, ki opozarjajo na reprotoksine:

 

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.

H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.

H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

 

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi te stavke o nevarnosti. Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, se ne zadovoljite zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.


Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja tudi na reprotoksine:


Kampanja sindikatov za višjo zaščito delavcev pred reprotoksini:

 

Evropska konfederacija sindikatov in z njo ZSSS sta vsaj 15 let vodila kampanjo, da naj evropske direktive nudijo delavcem na delovnem mestu enako zaščito kot pred reprotoksini.

V letu 2022 je ta kampanja končno dosegla svoj cilj. V direktivo, ki delavce ščiti pred karcinogeni, so bili vključeni tudi reprotoksini!

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

 

 

Reprotoksini, za katere bi bilo treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, publikacija ETUI, 2016, v angleščini, na tej povezavi

 

 


E-novice ZSSS o reprotoksinih:

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

42/2020 e-novica ZSSS: Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

51/2019 e-novica ZSSS: Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

4/2018 e-novica ZSSS: Nova publikacija EU OSHA v slovenščini o zaščiti delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu

55/2018 e-novica ZSSS: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

10/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Odbor v Evropskem parlamentu glasoval za sindikalne amandmaje


Stališča ZSSS do zaščite pred reprotoksini:

2020:  na tej povezavi

2019: Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

2018: na tej povezavi


Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem


Več o reprotoksinih:

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2016

Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, avtorica: Marie-Anne Mengeot, 80 strani, 2009

Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov: Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošnikih proizvodih na trgu EU. Te snovi imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. Navzoče so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Nova pravila zajemajo vse potrošniške izdelke, ki vsebujejo zadevne štiri snovi. Omejitev je bila sprejeta na podlagi znanstvenih in tehničnih priporočil Evropske agencije za kemikalije, veljati pa bo začela junija 2020Kaj so ftalati si preberite tukaj.

 


 

Karcinogeni / mutageni / teratogeni

Karcinogeni /mutageni / teratogeni

 

 

 

 

 

Tony Musu, samostojni raziskovalec  Evropskega sindikalnega inštituta ETUI – s svojim znanjem o nevarnih kemikalijah pomaga graditi stališča evropskih sindikatov in med njimi tudi ZSSS v zvezi z nevarnimi snovmi. Je tudi član posvetovalnega organa Evropske agencije za kemikalije (ECHA). Njegovo delo neposredno učinkuje na nastajanje evropske zakonodaje. 

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Informativni listi o 18 karcinogenih

Stavki o nevarnosti 

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Kampanja ETUC: STOP poklicnemu raku

Kampanja VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

 

______________________________________________________________

Karcinogene, ki povzročajo raka, delimo na fizikalne (npr. UV sevanje sončnih žarkov in rentgenski žarki), kemične (npr. aflatoksine, heterociklične aromatske amine, benzopirene, N-nitrozamine, katrane in akrilamid) in biološke (npr. virus hepatitisa B, virus Epstein-Barr, HTLV-1 in HIV) dejavnike. Rakotvorni so lahko tudi industrijski procesi (npr. abrazivni prah med vrtanjem, hlapi pri varjenju ali dizel motorjih). Vsaka država v nacionalnih predpisih določi seznam karcinogenov in mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti delavcev na delovnem mestu, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati. Ti seznami pa praviloma ne določajo vseh karcinogenov, ki jih je na podlagi znanstvenih dognanj Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) razdelila na štiri skupine:

Skupina 1: snov, (pripravek) je rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 113).

Skupina 2A: snov (pripravek) je verjetno rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti verjetno rakotvorne za človeka  (na seznamu jih je 66).

Skupina 2B: snov (pripravek) je morda (verjetnost je manjša kot pri 2A) rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti morda rakotvorne za človeka (na seznamu jih je 285).

Skupina 3: snov (pripravek ali okoliščina pripravljenosti) ni razvrstljiva kot rakotvorna za človeka (na seznamu jih je 505).

Skupina 4: snov (pripravek) verjetno ni rakotvorna za človeka (na seznamu je 1).

 

Mutagen: Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

Teratogen: Je vsak dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

 

POZOR: Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

_______________________________________________________________

Piktogram, ki na etiketi kemikalije opozarja na karcinogen, mutagen ali teratogen:

_______________________________________________________________

Stavki o nevarnosti na varnostnem listu, ki opozarjajo na karcinogen:

H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

_______________________________________________________________

Obveznosti delodajalca:

Glej Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

_____________________________________________________________________

Ozaveščanje o karcinogenih na delovnih mestih v EU:

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Kampanja ETUC in ZSSS STOP POKLICNEMU RAKU

Kampanja “Ne izgubljajmo časa”  o smrtonosnosti vdihljivega kristalnega kremena

Kampanja “Ne  izgubljajmo časa” o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev 

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu

Evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Video za ozaveščanje: Napo in skriti ubijalci, EU OSHA


Kremenov prah

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

36/2019 e-novica ZSSS: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

62/2018 e-novica ZSSS: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Avstralski kamnosek, ki je leta 2019 enako kot njegov brat umrl zaradi silikoze – iz avstralske kampanje STOPKILLERSTONE.COM.AU, katere namen je prepoved v Avstraliji umetnega kamna, popularnega za pulte v kuhinjah. Avstralska kampanja opozarja na super droben prah, ki lebdi v zraku po cele tedne in ga delavci vdihujejo. Je bolj nevaren od naravnega kremena. Delavci obolevajo zaradi silikoze bistveno mlajši (že kmalu po 30. letu starosti). Bolezen je neozdravljiva, edina možna pomoč je transplantacija pljuč. Tudi sindikati iz ZDA in EU poročajo o skokovitem porastu silikoze povsod, kjer se uporablja umetni kamen.

Avstralski video o smrtonosnosti silikoze

 

 


Azbest

Glej tudi: Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Azbest, katerega proizvodnja in uporaba je prepovedana od sredine 1990-tih let, zaradi dolge latentne dobe še vedno povzroča največ umiranja zaradi poklicnih bolezni. Azbest pa je vgrajen tudi v številne objekte in se lahko sprošča pri prenovah ter še vedno ogroža ljudi.

Glej:

Praktični priročnik v zvezi z azbestom pri delu

Učinki azbesta na zdravje delavci

Vpliv azbesta na zdravje inspektorji

 Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu  i

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja in Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

https://www.gov.si/teme/azbest/http://www.mddsz.gov.si/

http://www.cilizadelo.si/si/search/?q=azbesthttp://www.cilizadelo.si

http://www.epa.gov/asbestos/

http://www.hse.gov.uk/asbestos/

Varno delo z azbestom za krovce

___________________________________________________________

Publikacije Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI):

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Rakotvorne snovi, za katere bi morale veljati zavezujoče omejitve izpostavljenosti delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

Seznam nevarnih zdravil (HMP) ETUI, ki vključuje citotoksične snovi in temelji na sistemu razvrščanja rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snovi v skladu z uredbo EU o sistemu razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij,  Ian Lindsley in Tony Musu, v angleščini, 2022

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, ZSSS in ETUI, v slovenščini

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ, ZSSS in ETUI, v slovenščini

 

 

 

Karcinogeni, za katere bi bilo treba določiti obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, publikacija ETUI, 2016, v angleščini, na tej povezavi

 

 

 

 

 

 

 

 

Predstavitev publikacije ETUI o nevarnih zdravilih iz leta 2022: 

Delavci, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom ali nevarnim zdravilom, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v smislu nedavno sprejete direktive o rakotvornih, mutagenih in strupenih snoveh (CMRD – Direktiva (EU) 2022/431), morajo biti s strani delodajalcev deležni posebnega usposabljanja, da bi preprečili tveganje škodljivih učinkov na njihovo zdravje.

Da bi delodajalcem pomagala izpolniti njihove obveznosti, mora Evropska komisija do konca leta 2022 objaviti evropske smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili pri delu, vključno s citotoksičnimi snovmi, najpozneje do 5. aprila 2025 pa mora pripraviti opredelitev in oblikovati okvirni seznam nevarnih zdravil, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje.

Cilj tega poročila ETUI in vključenega seznama je ugotoviti, katera nevarna zdravila spadajo na zakonodajno področje uporabe direktive o rakotvornih, mutagenih ali snoveh strupenih za razmnoževanje v Evropi, tako da bodo uporabniki evropskih smernic iz leta 2022 vedeli, za katera nevarna zdravila sploh veljajo, in sicer precej pred okvirnim seznamom Komisije, ki bo objavljen šele enkrat do leta 2025.

POJASNILO: Revizija direktive EU 2022/431 – 9. marca 2022 – od delodajalcev zahteva, da vse zaposlene, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom, obveščajo in usposabljajo o preprečevanju zdravstvenih tveganj, kadar jih proizvajajo, prevažajo, pripravljajo v tovarnah in lekarnah, injicirajo bolnikom, čistijo njihove ostanke in zagotavljajo njihovo varno odstranjevanje. V Evropi je skupno prizadetih skoraj 13 milijonov delavcev, od tega 7,3 milijona medicinskih sester! “Cilj boja, ki ga že več let vodimo na evropski ravni za vključitev nevarnih zdravil v direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali za razmnoževanje strupenim snovem, je povečati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o tveganjih za nastanek z delom povezanih rakov, pa tudi uskladiti in okrepiti njihovo preprečevanje,” pojasnjuje Tony Musu. 

Vpliv reprotoksičnih snovi: Poklicna izpostavljenost tem nevarnim zdravilom lahko privede do različnih zdravstvenih težav, kot so težave z dihanjem, izpadanje las, izguba okusa ali različne vrste okužb.

Direktiva prvič vključuje tudi tveganja za reproduktivno zdravje. Izpostavljenost tem tako imenovanim reprotoksičnim snovem na delovnem mestu, katerih posledice so kratkoročno nevidne, lahko sčasoma povzroči tragedijo. Takšne posledice vključujejo zmanjšano plodnost, neplodnost, erektilno disfunkcijo, motnje menstrualnega cikla ali cikla jajčnikov, splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali rojstvo otrok z nizko porodno težo, prirojene malformacije in celo motnje v razvoju otrok.

___________________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini

___________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

___________________________________________________________

E-novice ZSSS:

22/2024 e-novica ZSSS (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku


 

 

 

Nanomateriali

Nanomateriali:

 

 

Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.

Nanotehnologija napreduje izjemno hitro. Nanodelci s premerom pod 100 nm se uporabljajo v medicini, diagnostiki bolezni, prenašanju zdravil, genski terapiji. Področja uporabe nanodelcev in nanotehnologije so praktično neskončna. Potencialni učinki izpostavljenosti takim delcem na zdravje človeka so neznani, čeprav se utemeljeno sumi, da imajo lahko stranski biološki učinek na zdravje človeka. Do nehotene izpostavljenosti pri aplikaciji nanodelcev v vlogi prenašalcev zdravil lahko pride pri zdravljenju raka ali pri genski terapiji. Zaradi pomanjkanja znanja je naša etična dolžnost, da se obnašamo po previdnostnem principu. Smiselno je razjasniti toksični učinek nanodelcev zato, da bi lahko zmanjšali njihove toksične učinke na minimum.

Previdnost zaradi izpostavljenosti nanodelcem izhaja iz njihove majhnosti. Ta omogoča gladko prehajanje nanodelca čez pore v celični membrani in skozi t. i. hematoencefalno bariero. Drug pomemben podatek za nanodelce je, da snovi v nanoobliki spremenijo svoje značilnosti. Npr. inertno zlato v običajni obliki, ki ga uporabljamo tudi za zdravljenje, v nanoobliki spremeni lastnosti. Pri iskanju strupenih učinkov nanodelcev na zdravje človeka je posebna pozornost posvečena respiratornemu in kardiovaskularnemu sistemu.

________________________________________________________________

Evropski sindikalni inštitu ETUI o nanomaterialih

Primeri uporabe nanomaterialov pri delu

Kaj je nano?

So nanomateriali zdravstveno in varnostno tveganje za delavce?

Kako lahko vem, če se nanomateriali uporabljajo na mojem delovnem mestu?

Koraki za preprečevanje izpostavljenosti delavcev nano materialom na delovnem mestu

Delite svoje znanje in izkušnje

Kaj morate vedeti: Strokovni delavec za varnost pri delu, vam mora odgovori na ta vprašanja …

 

 

 

 

 

_____________________________________________________________

Prispevki:

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) – s portala VZD MDDSZ: