Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

______________________________________________________________________________

Načrt o rakotvornih snoveh (Roadmap on Carcinogenes), 2016

Glej na tej povezavi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Spletna stran Načrta o rakotvornih snoveh je platforma za izmenjavo dobrih praks med podjetji in organizacijami in shemo prostovoljnega ukrepanja za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu in izmenjavo dobrih praks. Akcijska shema je imela štiriletno perspektivo in je dobila naslov »Načrt o rakotvornih snoveh«. Leta 2020 so partnerji ugotovili, da načrt dobro napreduje, vendar še zdaleč ni pripravljen. Zato je bila 10. novembra 2020 predstavljena nova strategija za obdobje 2020–2024  s posebnimi izzivi za pospešitev izvajanja.

Na platformi najdete rešitve in informativne liste o najpogostejših karcinogenih.

______________________________________________________________________________

E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh (EU OSHA), 2021

Glej na tej povezavi

E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh vam podaja pregled nevarnosti nevarnih kemičnih snovi in kemičnih izdelkov, ki jih uporabljate na delovnih mestih v svojem podjetju, za varnost in zdravje pri delu. Glede na vaše odgovore boste prejeli prilagojene nasvete za svoje podjetje o tem, kako izvajati dobre prakse in ukrepe ter upoštevati ustrezna pravila in predpise. Če boste sprejeli priporočene ukrepe, boste učinkovito zmanjšali tveganja, ki jih povzročajo nevarne snovi in kemični izdelki v vašem podjetju.

Začnete lahko z zelo kratkim vprašalnikom (hitri začetek) s sedmimi vprašanji ali pa takoj začnete z bolj podrobnim vprašalnikom, ki vsebuje 36 vprašanj. Če boste izpolnjevali daljši vprašalnik, lahko svoje odgovore shranite in nadaljujete pozneje. Ko boste izpolnili daljši vprašalnik, boste lahko natisnili poročilo „Moj kemijski priročnik“, ki bo vključeval vaše odgovore, seznam opravil ter priporočila za dobre prakse in ukrepe.

Slovenski partnerji e-orodja o nevarnih kemičnih snoveh so poskrbeli za oblikovani različici publikacij Moj kemijski vodnik – za Kontrolnik kliknite tukaj, za Priporočila kliknite tukaj.

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

(v angleščini)

Osnovne informacije o kemikalijah 

Povezava: ECHA osnovne informacije o kemikalijah

Iskanje informacij o vseh kemikalijah s pomočjo številk kemikalij EC ali CAS.

S klikom na ime kemikalije se odpre informacija o nevarnih lastnostih kemikalije. V zbirki podatkov je 106.213 snovi z EC številko.

Seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo v skladu s členom 59(10) uredbe REACH

Glej na tej povezavi Povezava: https://echa.europa.eu/sl/candidate-list-table

• Izvirna različica: kot izviren se šteje le seznam kandidatnih snovi, objavljen na tej spletni strani. Ob vključitvi snovi na seznam kandidatnih snovi na tej spletni strani lahko pričnejo za podjetja takoj veljati pravne obveznosti, zlasti tiste iz členov 7, 31 in 33 uredbe REACH.
• Numerične oznake: vsak vpis na seznam kandidatnih snovi zajema brezvodne in hidrirane oblike snovi. Številka CAS v vpisu se običajno nanaša na brezvodno obliko. Hidrirane oblike snovi, označene z drugimi številkami CAS, spadajo tudi med vpise na seznam kandidatnih snovi.
• Druge numerične oznake: za vpise z oznako „-“ v stolpcu za številko ES in CAS je na voljo neizčrpen seznam registracijskih številk ES in/ali CAS, ki se nanašajo na snovi ali skupine snovi, ki spadajo med vpise na seznam kandidatnih snovi, če je to v praksi mogoče. Te informacije so na voljo s klikom na gumb „Podrobnosti” ob izbranem vpisu. https://echa.europa.eu/sl/candidate-list-table

Seznam avtoriziranih snovi, vključenih v Prilogo XIV uredbe REACH

Povezava: https://echa.europa.eu/sl/authorisation-list

V Prilogi XIV uredbe REACH je seznam karcinogenov, mutagenov, reprotoksinov, bioakumulativnih snovi in hormonskih motilcev, ki so prepovedane oziroma je za njihovo uporabo potrebno pridobiti avtorizacijo ECHA.

Predpisi o nevarnih snoveh v pripravi

Povezava: https://echa.europa.eu/sl/pact

Orodje za koordinacijo javnih dejavnosti (PACT)

Orodje PACT daje pregled nad dejavnostmi javnih organov na podlagi uredb REACH in CLP.

Orodje PACT zagotavlja informacijo, ki je na tekočem, o tem, kaj  ECHA in /ali MSCA načrtuje, izvaja ali je že izvedla v zvezi s posamezno snovjo na naslednjih področjih:

• Izdelava in ovrednotenje podatkov – ovrednotenje dokumentacije, ovrednotenje snovi, neformalna ocena tveganja (PBT/vPvB/ED)
• Analiza različnih možnosti ureditve v predpisih (RMOA).
• Predpisano upravljanje s tveganjem – harmonizirano razvrščanje in označevanje, identifikacija, omejitve

Povzetek vseh dejavnosti v zvezi s posamezno snovjo je možno najti pod ‘Details’.

RISCTOX zbirka podatkov o nevarnih snoveh

(v angleščini in španščini)

Glej na tej povezavi

RISCTOX je zbirka podatkov o nevarnih snoveh, razvita za zagotavljanje jasnih, organiziranih in jedrnatih informacij o tveganjih za zdravje in okolje, ki jih povzročajo kemikalije v izdelkih, ki jih podjetja običajno uporabljajo ali z njimi ravnajo.

Zbirka podatkov RISCTOX nudi informacije o več kot 100.000 kemičnih snoveh v datotekah, ki vsebujejo podatke o:

• Klasifikaciji snovi na podlagi uredbe 1272/2008 (CLP
• Posebnih zdravstvenih tveganjih
• Posebnih okoljskih tveganjih
• Predpisih v zvezi z zdravjem in okoljem

Kriteriji za iskanje vključujejo ime snovi ali pa njene identifikacijske številke (CAS, EC; EINECS / ELINCS, Index No). Prav tako je mogoče iskati na podlagi različnih seznamov tveganj in predpisov.

SUBSPORTplus portal za nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Povezava: https://www.subsportplus.eu/

Portal SUBSPORTplus nudi podporo pri nadomeščanju nevarnih snovi. Nadomeščanje oziroma zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi je temeljni ukrep za zmanjševanje tveganj za okolje, delavce, potrošnike in javno zdravje. Predpisi spodbujajo, da se naj nadomešča, ta portal vam pokaže, kako to storiti.

Nadomešča se v naslednjih korakih:

1. Definirajte problem
2. Določite kriterije za nadomeščanje
3. Poiščite alternative
4. Ovrednotite in primerjajte alternative
5. Izvedite pilotni preizkus
6. Izvedite in izboljšajte

OECD – Zbirka orodij za oceno alternativ in zamenjavo škodljivih kemikalij

Ker zanimanje za zamenjavo škodljivih kemikalij v industriji, nevladnih organizacijah in javnem sektorju še naprej narašča, organizacije iščejo smernice za izvajanje ocene alternativ ter za izbiro ustreznih metod in orodij. OECD se na to potrebo odziva s pripravo dokumentov s smernicami, izmenjavo izkušenj na delavnicah in zbiranjem razpoložljivih virov.

Glej na tej povezavi

Aplikacija ISK za sporočanje podatkov o kemikalijah na trgu Republike Slovenije

(v slovenščini)

Povezava: https://www.gov.si/zbirke/storitve/sporocanje-podatkov-o-kemikalijah-za-zavezance-za-porocanje-2/

Urad za kemikalije v okviru nadzora nad proizvodnjo, prometom, skladiščenjem in uporabo nevarnih kemikalij vodi seznam kemikalij na trgu RS. Seznam kemikalij vsebuje podatke o kemikalijah (snoveh in zmeseh) na trgu Republike Slovenije, ki so razvrščene kot nevarne in sicer podatke iz varnostnega lista, podatke o vrsti in uporabi kemikalij ter letne količine. Pravni podlagi za sporočanje podatkov sta 35. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 09/2011) in Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 35/2011).

Podatke o nevarnih kemikalijah mora sporočati pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki proizvaja kemikalijo v RS ali vnaša kemikalijo v RS za poklicno uporabo vključno z vnosom za neposredno uporabo v lastni proizvodnji.

Vprašanja v zvezi z uporabo in delovanjem aplikacije ISK se pošlje na e-naslov isk-ursk.mz@gov.si.

Tolmačenje Ministrstva za zdravje – Urada RS za kemikalije, glede uporabe podatkov iz seznama kemikalij, ki se zbirajo in vodijo v aplikaciji ISK, si preberite s klikom tukaj.

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Leta 2009 so članice Evropske unije po 40 letih dopolnjevanja in spreminjanja zakonodaje na področju razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih kemikalij med prvimi na svetu pričele uporabljati globalni oziroma po vsem svetu poenoteni sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP. Sprejeta je bila uredba GHS/CLP, ki je osnovno orodje uredbe REACH. Namen razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij po GHS/CLP, je ugotoviti, kakšne nevarne lastnosti ima neka kemikalija, te informacije posredovati uporabniku in tako omogočiti  zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba GHS/CLP določa komunikacijske elemente za sporočanje in opozarjanje na nevarne lastnosti kemikalije. 

Glej več na:

Opozorilna beseda

Etiketa na kemikaliji

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

Varnostni listi

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti; Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 2019

Glej tudi

Hrup

Sevanje

Ženske

_____________________________________________________

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja  moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT).  Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

____________________________________________________

Hrup in ototoksične kemične snovi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu v 8. členu med drugim določa, da mora delodajalec pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu nameniti posebno pozornost kolikor je to mogoče, vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu.

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

• antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
• nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
• diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
• analgetiki in antipiretiki,
• topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
• nitrili,
• kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
• živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO₂).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

• kadmij (kadmijev klorid),
• arzen,
• bromati,
• tobačni dim,
• halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

• insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
• alkilne spojine (n-heptan),
• butil nitril,
• 4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če  hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

____________________________________________________

Kemikalije in sevanje:

Glej tudi Sevanje

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

____________________________________________________

Več v publikaciji ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

____________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

Iz seznama slovenskih mejnih vrednosti 

Glej tudi Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti je eden najbolj učinkovitih sistemskih ukrepov države in EU za zaščito delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Slovenija nima kapacitet, da bi sledila ugotovitvam znanstvenikov o škodljivosti nevarnih kemikalij in jih sproti prenašala v slovenski predpis o mejnih vrednostih. V preteklosti je zato navadno prevzemala kar nemške mejne vrednosti, po letu 2004 pa prevzema predvsem obvezujoče in indikativne mejne vrednosti EU, določene v EU direktivah o varovanju zdravja delavcev pred nevarnimi kemikalijami in karcinogeni.

Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh ali direktivo o kemičnih dejavnikih zagotavljajo minimalno raven zaščite za vse delavce v EU. Države članice morajo določiti ustrezno zavezujočo omejitev, ki ne presega vrednosti EU.

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so v skladu z direktivo o kemičnih dejavnikih zdravju neškodljive mejne vrednosti. Določijo se za snovi, za katere je možno določiti raven, pri kateri ni tveganja za zdravje delavcev. Države članice morajo določiti ustrezno nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ob upoštevanju vrednosti, ki velja za EU.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI) pa sta s kampanjo STOP poklicnemu raku vsaj od leta 2015 opozarjata, da je določeno premalo evropskih mejnih vrednosti in da še te ščitijo zdravje delavcev slabše kot nekatere nacionalne mejne vrednosti v državah članicah EU (zlasti Nemčija in Nizozemska). V kampanji, kateri se je aktivno pridružila tudi ZSSS, sta zahtevala določitev  evropskih mejnih vrednosti za najmanj 50 najbolj pogostih karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja je bila uspešna. Število evropskih mejnih vrednosti se je s 5 do leta 2022 dvignilo že na 38 in vsako leto se spisku doda najmanj 5 dodatnih.

___________________________________________________________________

Evropske mejne vrednosti:

Slovenija svoje mejne vrednosti določa praviloma na podlagi evropskih mejnih vrednosti.

ECHA o mejnih vrednostih na tej povezavi: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so regulativne vrednosti, ki kažejo ravni izpostavljenosti, ki veljajo za varne (z vidika zdravja) za kemično snov v zraku na delovnem mestu.

Te omejitve določijo regulativni organi na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni ob upoštevanju razpoložljivih informacij in najnovejših podatkov o nevarnostih snovi, zlasti glede rakotvornosti, mutagenosti in strupenosti za razmnoževanje, ter o akutnih učinkih izpostavljenosti.

Z določitvijo mejnih vrednosti izpostavljenosti določene snovi lahko delodajalci lažje zaščitijo zdravje delavcev pred možnimi tveganji pri uporabi kemikalij pri delu in omejiti izpostavljenost delavcev nevarnim kemikalijam.

Ukrepanje v zvezi s škodljivimi kemikalijami je prednostno področje varstva delavcev v Evropski uniji. Evropska komisija zaprosi neodvisne znanstvene odbore za mnenje o oceni prednostnih kemikalij, da bi podprla predlagane ukrepe za sprejetje novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, direktivo o kemičnih dejavnikih in drugo ustrezno zakonodajo (na primer Direktivo 2009/148/ES o azbestu).

Agencija ECHA in njen Odbor za oceno tveganja (RAC) podpirata Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL), tako da od leta 2019 zagotavljata znanstvena mnenj o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. To delo je prej opravljal Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (SCOEL) GD za zaposlovanje in socialne zadeve.

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so namenjene predvsem preprečevanju, da bi delavci vdihavali kemikalije v obliki hlapov, meglic ali prahu. Vendar lahko Odbor za oceno tveganja izdela tudi priporočila za opombo glede vnosa prek kože, v kateri navede, da je potrebna zaščita kože. Pripravi lahko tudi druge opombe glede preobčutljivosti ali hrupa. Poleg tega lahko priporoča biološke mejne vrednosti (BLV, ravni izpostavljenosti pri biološkem monitoringu) ali biološke orientacijske vrednosti (BGV, sekundarne ravni pri biološkem monitoringu).

Zgibanka Evropske agencije za kemikalije ECHA o postopku nastajanja evropskih mejnih vrednosti, v slovenščini na tej povezavi

Postopek sprejemanja evropskih mejnih vrednosti na tej povezavi

___________________________________________________________________

Definicije:

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015, v angleščini

____________________________________________________________

Pobude za reformo sistema mejnih vrednosti:

Nemci so leta 2011 reformirali koncept svojih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti glede na pri nevarnih kemikalijah, pri katerih ni varnega praga in je preostalo tveganje. ETUC zagovarja tak pristop za reformo evropskih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče tudi za Slovenijo.

Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

Ukrepi se določajo glede  na stopnjo preostalega tveganja po doseženi mejni vrednosti.

Glej BAuA predstavitev nemških mejnih vrednosti v angleščini na tej povezavi in v nemščini na tej povezavi.

____________________________________________________________

E-novice ZSSS o mejnih vrednostih:

6/2023 e-novica ZSSS (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

26/2022 e-novica ZSSS: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

54/2020 e-novica ZSSS (5.10.2020): Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

53/2020 e-novica ZSSS (25.9.2020): Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

50/2020 e-novica ZSSS (14.9.2020): ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

54/2019 e-novica ZSSS (5.11.2019): Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

36/2019 e-novica ZSSS (10.7.2019): Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

5/2019 e-novica ZSSS (29.1.2019): ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

17/2018 e-novica (9.4.2018): Vložen predlog za obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 5 dodatnih karcinogenov

____________________________________________________________

Stališča ZSSS o mejnih vrednostih:

2022:

• o inšpekcijskem nadzoru, na tej povezavi

2020:

• Stališča ZSSS in ETUC do 4. revizije direktive 2004/37/ES na tej povezavi
• Poziv ZSSS za mejno vrednost za izpušne pline dizelskih motorjev na tej povezavi
• Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 28. aprila 2020 na tej povezavi

2019:

• Sporočila ZSSS na 28. april 2019 na tej povezavi
• ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni na tej povezavi
• Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, in o nemških mejnih vrednostih, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2029

2018:

• ZSSS pozvala stalno predstavništvo RS pri EU naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, na tej povezavi

____________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s prilogami

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem s prilogami

Priloga I: Seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, zmesi in procesov

Priloga II: Praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev

Priloga III: Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva
v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)“;

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi, na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.

____________________________________________________________

Kampanje o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:

   STOP POKLICNEMU RAKU, Kampanja ETUC

Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta,  kampanja EU OSHA Zdravo delovno okolje 2018-2019

Reprotoksini

Publikacija ZSSS:

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

Glej tudi

Mladi

Ženske

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Stavki o nevarnosti 

_________________________________________________________

Reprotoksin je snov, strupena za razmnoževanje (rojevanje otrok).  Nekatere kemijske snovi lahko vplivajo na reproduktivni sistem človeškega telesa. Vpliv je lahko vezan ne le na spolno funkcijo in plodnost pri odraslih moških in ženskah ampak tudi na zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, sicer pa se posledice na plodu lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Posledice takih izpostavljenosti so lahko smrt razvijajočega se organizma, strukturne abnormalnosti, spremenjena rast, spremenjena funkcija organa ali organizma, funkcionalni deficit. Nekatere snovi, ki sicer sodijo med mutagene (spreminjajo DNK organizma in povzročajo mutacije) in/ali karcinogene, so lahko tudi reprotoksini.

POZOR: Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na žensko oziroma mater. V resnici pa učinkujejo tudi na plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Glej na spletni strani ZSSS publikacijo »Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij«.

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce.

________________________________________________________________________________

Stavki nevarnosti, ki opozarjajo na reprotoksine:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.

H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.

H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi te stavke o nevarnosti. Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, se ne zadovoljite zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.

________________________________________________________________________________

Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja tudi na reprotoksine:

________________________________________________________________________________

Kampanja sindikatov za višjo zaščito delavcev pred reprotoksini:

Evropska konfederacija sindikatov in z njo ZSSS sta vsaj 15 let vodila kampanjo, da naj evropske direktive nudijo delavcem na delovnem mestu enako zaščito kot pred reprotoksini.

V letu 2022 je ta kampanja končno dosegla svoj cilj. V direktivo, ki delavce ščiti pred karcinogeni, so bili vključeni tudi reprotoksini!

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

___________________________________________________________

E-novice ZSSS o reprotoksinih:

Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

42/2020 e-novica ZSSS: Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

51/2019 e-novica ZSSS: Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

4/2018 e-novica ZSSS: Nova publikacija EU OSHA v slovenščini o zaščiti delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu

55/2018 e-novica ZSSS: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

10/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Odbor v Evropskem parlamentu glasoval za sindikalne amandmaje

___________________________________________________________

Stališča ZSSS do zaščite pred reprotoksini:

2020:  na tej povezavi

2019: Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019

2018: na tej povezavi

___________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

___________________________________________________________

Več o reprotoksinih:

Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2016

Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, avtorica: Marie-Anne Mengeot, 80 strani, 2009

Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov: Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošnikih proizvodih na trgu EU. Te snovi imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. Navzoče so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Nova pravila zajemajo vse potrošniške izdelke, ki vsebujejo zadevne štiri snovi. Omejitev je bila sprejeta na podlagi znanstvenih in tehničnih priporočil Evropske agencije za kemikalije, veljati pa bo začela junija 2020. Kaj so ftalati si preberite tukaj.