Fizikalne obremenitve pri delu

On 23. avgusta, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Fizikalne obremenitve pri delu

 

 

 

 

Livarna

Glej  tudi Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

__________________________________________________________________

Do informacij o fizikalnih obremenitvah pri delu s klikom na spodnje povezave:

Hrup

Vibracije

Mikroklima

Razsvetljava

Sevanje

Elektrika

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

__________________________________________________

Poklicne bolezni zaradi fizikalnih dejavnikov:

5. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji fizikalni dejavniki:
502.01 Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje
502.02 Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju
503 Naglušnost ali gluhost zaradi hrupa
504 Bolezni, ki jih povzroči atmosferska kompresija ali dekompresija
505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala
507 Rudarski nistagmus
508 Bolezni, ki jih povzroči ionizirajoče sevanj

__________________________________________________

Za več naroči publikacijo ZSSS:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Back to Top

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

On 6. julija, 2022   /   Nasilje nadlegovanje  

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

   Neodobravanje

 

Glej tudi 

Stres in psihosocialna tveganja

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Sodna praksa

Vzorci aktov delodajalca

Mladi

Invalidi

Ženske

Ranljive skupine delavcev

________________________________________________________

Velja, da je delodajalec v skladu z ZVZD-1 dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. To velja tudi za varno psihosocialno delovno okolje. V primeru pritožbe delavca mora ukrepati in ga zaščititi. Če ga ne, je delavcu odškodninsko odgovoren, čeprav sam osebno ni izvajalec trpinčenja.

Delodajalec pa je dolžan ukrepati proaktivno in jasno z akti naznaniti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja na delovnem mestu.

________________________________________________________________________

Definicije:

Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika nezaželenega verbalnega, neverbalnega in fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega in žaljivega okolja.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim javnim uslužbencem na delovnem mestu ali v zvezi z delom

Pomni: Za spolno in drugo nadlegovanje oziroma trpinčenje na delovnem mestu se šteje ravnanje, ki je dovolj resno in se ponavlja dalj časa. Posameznik sam presodi, ali je dejanje zanj žaljivo ter ali ga šteje za spolno in drugo nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu. Bistveno je, da posameznik določenega ravnanja ne želi ter da je zanj tako ravnanje nesprejemljivo.

________________________________________________________________________

Prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v:

7. členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

8. členu določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

47. členu, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju, je dokazno breme na strani delodajalca.

111. členu določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

217. členu določa globo od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.

217.a členu določa globo od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

  Vir slike: Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu

________________________________________________________________________

Vzorca ZSSS aktov delodajalca

Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o tem delavce pisno obvestiti na običajen način.

Pravna služba ZSSS je na podlagi ZDR-1 pripravila vzorca akta delodajalca, ki uresničujeta to obvezo delodajalca. Njuna odlika je vloga sindikata pri nastanku tega akta delodajalca. Predvideno je namreč, da akt delodajalca nastane na podlagi predhodnega dogovora s sindikatom.

NASVET: Delavski zaupniki naj priporočijo svojemu delodajalcu, da svoj interni akt po posvetovanju z njimi oblikujejo na podlagi teh vzorcev, saj je v njih ustrezno določena aktivna vloga delavskih predstavnikov.

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu in dogovor o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

Tudi MDDSZ je pripravilo svoj poenostavljen vzorec delodajalčeve izjave o ničelni toleranci do nasilja, na tej povezavi

 

 

 

 

 

Projekt Inšpektorata RS za delo: Odpravimo konflikte na delovnem mestu – možnost za dogovor o mediaciji, E: projekt.irsd@gov.si, T: 01 320 5388

Dobre prakse razreševanja konfliktov na delovnem mestu, prispevek IRSD na webinarju 21. 12. 2022

 

_______________________________________________________

Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 

_______________________________________________________

Raziskave in čtivo:

ETUC: “VARNE DOMA, VARNE V SLUŽBI!”, Strategije sindikatov za preprečevanje in odpravljanje nadlegovanja ter nasilja nad ženskami na delovnem mestu – SLOVENIJA, Nacionalno poročilo, 2017

POROČILO O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI,  EUROFOUND, 2012

Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu, Učni načrt, 2019

Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola, Sonja Robnik, MDDSZ, 2020

Facts/dejstva št. 74 Nasilje na delovnem mestu, EU OSHA

Facts/dejstva št. 47 Preprečevanje nasilja do zaposlenih v šolstvu, EU OSHA

Priporočila za obravnavo vseh vrst nasilja in nadlegovanja, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije

 

 

_______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

_______________________________________________________

Publikacije:

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Back to Top

Komunikacija

On 6. julija, 2022   /   Psihosocialne obremenitve pri delu  

Komunikacija

Glej tudi 

Stres in psihosocialna tveganja

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

_________________________________________________

Komunikacija pomeni sporazumevanje. Ko komuniciramo, posredujemo drug drugemu informacije, sporočila. Nejasna ali dvoumna sporočila povzročajo zmedo, nesporazume in posledično konflikte. Pri komuniciranju ni pomembno, kaj smo ciljni publiki želeli sporočiti. Pomembno je, katero  sporočilo je ciljna publika v resnici dojela. Vsakdo namreč sporočila razumeva v kontekstu lastnih predhodnih izkušenj. Isti stavek lahko različnim ljudem sporoča različna sporočila. Ko torej komuniciramo, moramo premisliti, kako bomo komunicirali, da preprečimo nesporazume.

Vsaka kategorija ljudi uporablja lastni “jezik” oziroma izraze. Menedžerja bo lažje prepričalo sporočilo v njemu lastnem “jeziku” z argumentacijo, ki jo razume in uporablja pri svojem delu. Strokovnjaka bodo prepričali argumenti, preverjeni v njegovi stroki. Sindikalist bo najbolje slišal sporočila, skladna z njegovim vrednostnim sistemom. Zaradi napačne komunikacije lahko spodleti želeni posel ali projekt ali ne pride do dogovora o prihodnjem sodelovanju. Če nismo pravilno razumljeni, smo krivi sami in ne ciljna publika naših sporočil.

____________________________________________________________

Komunikacija kot veščina menedžmenta:

Vloga menedžmenta je vodenje ljudi za dosego poslovnih ciljev podjetja oziroma delovne organizacije. Kdor ne zna voditi ljudi, jih skuša prisiliti k doseganju ciljev z ustrahovanjem. Ljudi pa je treba voditi z jasno komunikacijo: jasno je treba znati definirati poslovne cilje delodajalca, vlogo vsakega posameznika pri doseganju teh ciljev in nato vse to ljudem jasno skomunicirati. Jasna komunikacija je pomembna veščina menedžmenta. Nejasna komunikacija vodi v organizacijo dela, kjer zaposlenim ni jasno, katere rezultate dela se od njih pričakuje in kakšna so njihova delovna pooblastila.  To pa je recept za stiske in stres zaposlenih, ki se pogosto končajo v konfliktih in s skrajnih primerih v medsebojnem obračunavanju in celo trpinčenju izbranih “krivcev/žrtev” med zaposlenimi za vse posledice nejasne organizacije dela.

Komuniciranje in vodenje sta pomembna dejavnika uspešnega dela v organizaciji. Dober vodja lahko z različnimi prijemi stimulira zaposlene, da bolj motivirano opravljajo svoje naloge. Čim bolj učinkovito poteka komunikacija med nadrejenimi in zaposlenimi, tem manjša je verjetnost za nastanek konfliktov in stresa. Učinkovitost komunikacije je pogosto odvisna od različnih oblik vedenja menedžerja, na primer spodbujanja uspešnosti zaposlenih, pohvale za dobro opravljeno delo, določanja smeri njihovega delovanja in zagotavljanja podpore pri delu in posledično vpliva na nižjo raven stresa, manj konfliktno ozračje in večje zadovoljstvo zaposlenih. V mnogih organizacijah zato izvajajo programe za urjenje menedžerjev v veščinah komuniciranja.

_____________________________________________________________

Usposabljanja:

Glej ponudbo usposabljanj Sindikalne akademije ZSSS na tej povezavi  (usposabljanja v živo in s pomočjo mentorja in e-učilnice).

Zahtevaj ponudbo usposabljanj za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu za učinkovito zastopanje interesov sodelavcev do varnega in zdravega dela pri posvetovanjih z delodajalcem in njegovimi strokovnimi službami.

_____________________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

 

Back to Top

Razsvetljava

On 5. julija, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Razsvetljava

 

Glej tudi

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Predhodno varstvo

____________________________________________________________

Razsvetljava na delovnem mestu mora biti načrtovana tako, da zagotovi zadostno in enakomerno osvetljenost, pravilno usmerjenost in barvo svetlobe, omogočati mora zadostne kontraste in sence. V prostor je treba spustiti  dovolj naravne svetlobe in hkrati po potrebi zagotoviti primerno zasenčenost. Preprečiti je treba škodljivo bleščanje in utripanje. 

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da mora razsvetljava z naravno, umetno in mešano svetlobo ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu.

Osvetljenost je ključen parameter razsvetljave, ki pove, koliko svetlobnega toka pade na neko ploskev. Osvetljenost prostorov se meri v vodoravni ravnini 0,85 m nad tlemi, pri osvetljenosti delovnih mest pa v ravnini delovne ploskve. Enota za osvetljenost je lx (luks). Enoto luks izpeljemo z uporabo kandele (enota za merjenje svetilnosti) – 1 lx = 1 lumen na kvadratni meter (1 lm/m2), kar lahko povemo tudi na ta način: luks je osvetljenost 1 m2 površine, na katero pada svetlobni tok 1 lm.

Tip aktivnosti Območja osvetlitve (lx)
Javni prostori, temno okolje 30
Javni prostori, občasni prehodi 50
Skladišča, stanovanja, kinematografi, arhivi, kotlarne, glavni in frekventni hodniki, stopnišča, toaletni prostori, umivalnice, garderobe 80-150
Delovna območja velikih obsegov (delovne hale) 300-500
Delovna območja malih obsegov (delo za računalnikom, učenje, knjižnice, laboratorijska dela, odčitavanje instrumentov, prodajalne živil, sejne sobe, predenja, fino likanje, tkanje svetlega blaga, čipkanje, pletenje, preciznejša dela na vseh vrstah strojev za obdelavo kovin, fina montaža, poliranje, spajkanje) 500
Supermarketi, mehanične delavnice, delovne površine v pisarnah 750
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (enostavna risarska dela, finomehanične delavnice, gledališče, tkanje temnega blaga, lovljenje zank, preizkušanje barv, barvno lakiranje, rezbarjenje, umetniški okras, urarstvo) 1000
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (natančna risarska dela, natančna vizualna opravila, npr. zobotehnični laboratorij, graviranje, zlatarska dela, cizeliranje) 1500-2000
Delovna območja posebnih, visoko kontrastnih opravil 3000-10.000
Operacijske dvorane (mesto operacije) nad 10.000

Prirejeno po: Ergonomska osvetlitev (Wikipedija) in Delovno okolje: Razsvetljava 

Upoštevati je treba še osvetljenost neposredne okolice, kontrast, barvo svetlobe, smer vpada svetlobe, senčnost, bleščanje, utripanje svetlobe. Ostrina vida je odvisna od osvetljenosti. Nad 1000 Lx pride do bleščanja.

Akomodacija je sposobnost očesa, da vidi ostro, če gleda na blizu ali na daleč. Pri starejšem delavcu je akomodacijska širina zožena, pri petdesetletniku le na 2 dioptrji. Vidi ostro od 0,5 m do neskončnosti. Neokrnjeno vidno polje je pomembno pri določenih poklicih, kjer je znotraj vidnega polja potrebno spremljati dogajanja (npr. postavitev komand, spremljanje delovanja avtomatizirane linije na računalnikih ipd.). Oženje vidnega polja je simptom očesnih in živčnih patoloških stanj, ki sama po sebi vplivajo na delazmožnost. Kontrast je razlika med svetlostjo objekta in njegove okolice. Od kontrasta je odvisna vidljivost objekta. Dober kontrast je pomemben predvsem za slike, ki se upodabljajo na periferiji očesa. Obremenjenost delavca zaradi neustreznega ali motečega kontrasta je pogosto prezrta (npr. voznik viličarja, ki ponoči iz zelo osvetljene dvorane zavozi na neosvetljeno dvorišče, ali avtomobilist, ki iz opoldanskega sonca zavozi v mračen tunel).

________________________________________________________

Ocena tveganja glede razsvetljave:

  • ali je osvetljenost prilagojena zahtevam dela (npr. ko delovno mesto zahteva ločevanje kontrastov, naj bi bilo pri opisu del in nalog navedeno, da gre za visoko precizno delo v okolju osvetljenosti 3000 – 10000 lx) ;
  • ali je razsvetljava prilagojena delavcu (npr. delavcu, ki je kratkoviden, daljnoviden, ima astigmatizem, je barvno slep);
  • morebitna velika odstopanja v razsvetljavi delovne površine in okolice;
  • zaznavanje prevelikega oziroma premajhnega kontrasta med površinami;
  • opaznost senc in odsevov;
  • urejenost razsvetljave na prometnih območjih, hodnikih, stopnicah, v skladiščih;
  • morebitne prisotnosti stroboskopskega efekta;
  • pritožbe delavcev;
  • kot ranljivo skupino obravnavamo slabovidne delavce, ki se soočajo s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo, astigmatizmom, barvno slepoto in jim je treba nameniti posebno pozornost pri načrtovanju posamezniku prilagojene razsvetljave.

________________________________________________________

Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

SIST EN 12464-1:2021 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest – 1. del: Notranji delovni prostori

SIST EN 12464-2:2014 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem

________________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Delovno okolje: Razsvetljava.  Zahteve za razsvetljavo, FKKT

Back to Top

Elektrika

On 5. julija, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Elektrika

Tveganje za električni udar

Glej tudi

Predhodno varstvo

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

____________________________________________________

Ločimo visokonapetostna, srednjenapetostna in nizkonapetostna omrežja oz. instalacije.

Nizkonapetostna omrežja so tista, ki prenašajo električno energijo od transformatorjev do uporabnikov. Na to napetost se direktno priključujejo porabniki v gospodinjstvu (230 V/400 V) in industriji (400 V, 500 V, 750 V, 1000 V ). Gre za dela na podzemeljskih kablovodih, v razdelilnih omaricah ipd. Za nizko napetost je značilna nevarnost električnega udara.

_____________________________________________________

Zdravstvene posledice električnega udara:

O električnem udaru govorimo, kadar delavec prime ali se dotakne vodnika (ali drugega dela) pod napetostjo in s tem premosti določeno potencialno razliko, (ki je večja kot jo delavec lahko prenese brez posledic).

Glavni simptomi pri električnem udaru so: kratkotrajna izguba zavesti, omotičnost, zmedenost, ožganine na koži, hitro in plitvo dihanje. Najbolj pogoste so opekline na koži, a možne so tudi opekline notranjega tkiva.

Različne vrste toka imajo različne posledice. Termične pri visokih tokih zaradi visokih napetosti ali udara strele. Kemične učinke pri enosmernem toku, ki traja dalj časa. Biološke učinke pri izmeničnem toku in tokovnih impulzih. Med biološke učinke in njihove posledice, ki so največkrat vzrok za smrtni izid štejemo mišične krče, motnje zavesti, prenehanje dihanja, fibrilacija srčnih prekatov in zastoj srca. Za nastanek fibrilacije srčnih prekatov je dovolj že zelo kratek električni impulz v pravem trenutku. Posledice električnega udara so odvisne od velikosti toka, časa trajanja, vrste toka (izmenični, enosmerni) in poti toka skozi človeško telo. Izmenični tok nižjih in visokih frekvenc je manj nevaren kot izmenični tok industrijskih frekvenc.

Dotik se najpogosteje zgodi zaradi okvarjene električne naprave. Osnovni pravili zaščite pred električnim udarom:
nevarni deli pod napetostjo morajo biti tako zaščiteni, da se jih ne da dotakniti in na prevodnih delih, ki se jih lahko dotaknemo, se ne sme pojaviti nevarna napetost dotika.

_____________________________________________________

Pravilniki določajo:

Delodajalec mora zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij tako, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

Zasnova in konstrukcija ter izbira materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.

Delodajalec mora delovna mest ustrezno vzdrževati in zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če ugotovljena pomanjkljivost ogroža varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih, pomanjkljivosti pa ni mogoče takoj odstraniti, mora delodajalec delo na takšnih delovnih mestih ustaviti.

Delodajalec mora zagotoviti, da električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda pooblaščena oseba s pridobljeno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih instalacij. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

 

Delodajalec mora v svojem internem aktu določiti varnostne ukrepe pred nevarnostjo električnega toka, ki se nanašajo na:

  • uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
  • usposabljanje delavcev za varno delo;
  • delo v posebnih delovnih razmerah (nevarna območja in pogoji vstopa v ta območja);
  • preizkušanje orodij za delo s povečano nevarnostjo;
  • dokumenti za varno delo;
  • preiskovanje delovnega okolja;
  • evakuacijo in reševanje;
  • nudenje prve pomoči;
  • prepoved kajenja, uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
  • dolžnosti do nadzornih organov;
  • obveznosti in pooblastila delavcev, razporejenih na dela in naloge s posebnimi pooblastili ter notranji nadzor.

Osebna varovalna oprema: rokavice za elektrikarje, pri delu na nizkonapetostnih električnih instalacijah tudi elektroizolacijske čelade s ščitnikom za oči in obraz, obleke in obutev.

Ocena tveganja na področju elektrike:

  • ali so instalacije, vtiči, priključki, stikala pravilno dimenzionirani in delujejo brezhibno;
  • ali obstaja elektrostatični naboj;
  • ali je zagotovljena brezhibna vzdrževanost instalacij, naprav in priprav (so poškodbe na izolaciji vodnikov, na ohišjih električnih naprav, vtikačih, vtikalnih dozah);
  • ali obstajajo dokumenti o brezhibnosti na temelju rednih periodičnih pregledov instalacij, naprav in priprav;
  • ali obstajajo evidence o rednem vzdrževanju, nadzoru, pregledih, meritvah, popravilih, adaptacijah.
  • ali obstaja možnost posredne ali neposredne nevarnosti dotika pod nevarno napetostjo;
  • ali se uporablja vlažna električna oprema oz. se z njo dela z mokrimi rokami oz. v vlažnih oblačilih;
  • ali so nevarna področja označena po predpisih;
  • ali obstaja kakšno ohišje električne naprave brez znaka IEC-60417-5036 (črna strela na rumenem ozadju, obrobljeno s črnim trikotnikom);
  • ali imajo instalacije varovala, ki ustrezajo njihovi moči ter napetosti, in ali so ta varovala preizkušena;
  • ali imajo naprave in priprave predpisana in nameščena varnostna stikala;
  • ali so instalacije primerno zavarovane z vidika dostopa, poseganja, vzdrževanja in so dovoljena le za to pooblaščenim in usposobljenim osebam;
  • ali obstaja možnost, da se električna oprema uporablja na neustrezen način;
  • ali so varnostni postopki pri posegih jasno opredeljeni in ali so v zvezi z njimi delavci dovolj usposobljeni v zvezi s tem in vestno uporabljajo osebno varovalno opremo;
  • ali delavec na svojem delovnem mestu pozna vse nevarnosti v zvezi z elektriko;
  • ali obstaja zavedanje pri delavcu, ki je nepooblaščen oz. neusposobljen, da ne posega po opravilih, ki niso v njegovi pristojnosti (ne menja žarnic sam, ne popravlja vtičev, stikal ipd.);
  • ali je obveščanje o napakah jasno opredeljeno in teče brezhibno.

___________________________________________

Gradivo:

Nevarnosti električnega toka, prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e., Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za tehniško varnost

___________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

 

 

Back to Top

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

On 4. julija, 2022   /   Ročno premeščanje bremen in prisilne drže  

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

 

         

Bolečina v hrbtu je najpogostejši simptom mišično-kostnega obolenja

Glej tudi

Stres in psihosocialna tveganja

Promocija zdravja na delovnem mestu

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Humanizacija dela in ergonomija

Kampanja ZSSS in SDTS Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

__________________________________________________________

Delo, ki povzroča simptome in bolezni mišično-skeletnega sistema, je ponavljajoče se, hitro, zahteva majhne, a konstantne statične obremenitve določenih mišic ali mišičnih skupin, dvigovanje, potiskanje, vlečenje ali premeščanje bremen. Po letih takega dela se razvijejo bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom čezmerne obremenitve. Njegovi znaki so mravljinčenje dela telesa ali uda, otrplost, bolečina, krči, omejena gibljivost uda. Novi seznam poklicnih bolezni navaja nekatere bolezni iz skupine sindroma čezmerne obremenitve:

505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je največ delovnih dni izgubljenih zaradi poškodb, sledijo pa bolezni kostno-mišičnega sistema. Vodilna vzroka za nastanek invalidnosti sta bolezni gibal in duševne motnje. Poklicne so lahko naslednje bolezni gibal: bolezni obsklepnih burz (sluznih vrečk) zaradi pritiska, bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic  in mišičnih oziroma kitnih  narastišč, okvare meniskusa kolena, okvare medvretenčne ploščice, kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska. Na pojavnost poškodb pri delu in bolezni gibal  (deloma tudi  duševnih motenj) pa se da vplivati z ergonomskimi posegi.

_______________________________________________________

Ergonomija delovnega mesta:

 

 

 

 

 

 

 

Neergonomska drža pri delu – tekoči trak je prenizko, obremenitev križa

 

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja  psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa),  kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen  in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje  načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022:

Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

_______________________________________________________

Energetska poraba pri delu

Med krčenjem mišične celice pretvarjajo kemijsko energijo hrane v mehansko delo, ogljikov dioksid, vodo ter toploto. Če povečana aktivnost dihanja in krvnega obtoka delujočim celicam ne priskrbita  dovolj kisika, se začne kopičiti mlečna kislina, pojavi se kisikov dolg: količina kisika, potrebnega za vračanje v prvotno stanje. Pri obremenjenem  delavcu zaznamo pospešeno in globlje dihanje, povišano telesno temperaturo, hitrejše utripanje srca in zvišanje krvnega pritiska; kopičenje mlečne kisline in »odplačevanje« kisikovega dolga pa spremljata utrujenost in zadihanost. Če dinamično delo zaposli več kot sedmino delavčeve skupne mišične mase, je energetska poraba velika.

_______________________________________________________

Dinamična in statična mišična obremenitev

Pri ponavljajočih se gibih (npr. kidanje snega) gre za t. i. dinamično mišično obremenitev, če pa mišica po fizikalnih kriterijih dela sploh ne opravlja (npr. ko držimo breme v nekem položaju in se mišica le zoperstavlja sili teže), govorimo o statični ali izometrični mišični obremenitvi. Večina delovnih opravil je sestavljena iz različnih deležev statičnega oz. dinamičnega dela. Pospešeni pulz ni le odraz dinamične, ampak tudi psihične in statične mišične obremenjenosti ter toplotnih obremenitev. Za dalj časa trajajoče delo porabimo polovico vzdržljivosti, ki jo premoremo, in tretjino svoje največje hotene mišične moči. Petino največje hotene mišične moči lahko angažiramo ves delovnik. Če je pulz do 120/min, lahko delo opravljamo ves delovnik, sicer so potrebni dodatni odmori. Osebe, ki ob zaposlitvi ne premorejo vsaj trikrat večje maksimalne aerobne kapacitete, kot jo zahteva delo, zanj niso zmožne.

_______________________________________________________

Ročno premeščanje bremen:

 

 

 

 

 

Poprečno imajo ženske za okrog 40 % manjšo mišično moč od moških. S staranjem izgubljamo mišično maso (60-letnik ima npr. dobrih 70 % mišične mase 30-letnika).

 

Pravilno in nepravilno dviganje bremen: Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano  hrbtenico. Breme naj bo čim bliže telesa. Trebušni pas in ledvena opora nimata dokazanega razbremenilnega  učinka za hrbtenico.

  • Preveri, ali je ročno premeščanje nujno in ali se ga da opraviti z mehanskimi pripomočki!
  • Na premeščanje bremena se prej pripravi!
  • Ne izvajaj sunkovitih gibov!
  • Če je mogoče, uporabi obe zgornji okončini!
  • Zagotovi dober oprijem!
  • Če ni nujno, ne uporabljaj rokavic; če so potrebne, naj bodo nedrseče in ne prevelike!
  • Simetrično se obremêni z enako težkimi bremeni istih dimenzij na vsaki strani!
  • Breme naj bo čim bliže telesa (»1 kg perja je ‘težji’ od 1 kg svinca!«)!
  • Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico!
  • Breme čim prej odloži in ga nato potiskaj ali vleci po podlagi!
  • Potiskanje ima prednost pred vlečenjem, spuščanje pred dviganjem.
  • Optimalno navpično območje za premeščanje je na nivoju pasu, sprejemljivo med komolci in koleni.
  • Za premeščanje velja načelo: bolje večkrat manj kot manjkrat več.
  • Dviguj/premeščaj v paru ali z več podobno visokimi in usklajenimi sodelavci!
  • Dobra obutev/podplat in nedrseča tla so pogoj za varno premeščanje bremen.
  • Izogibaj se navpičnemu premeščanju bremen, nadomestijo naj ga vozički ali podesti z nastavljivima višino in nagibom, valjčne linije ali tekoči trakovi, konzolna ali prostostoječa dvigala!

Največje priporočene mase pri ročnem premeščanju bremen:

Mednarodna stroka (HSE in EU OSHA) priporoča največje mase za ročno premeščanje bremen. Niso zagotovilo, da pri vsakem posamezniku lahko preprečijo mišično-kostna obolenja. Gotovo pa se dolgoročno tveganje za obolenja/poškodbe skokovito poveča, če so presežena. Primerjaj jih z največjimi dovoljenimi masami v slovenskem pravilniku o ročnem premeščanju bremen.

Oglej si kampanjo Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen in se seznani s predlogi ZSSS in SDTS za omejitve ne le mase posameznega bremena ampak tudi za vsoto bremen v dnevu in tednu in za potiskanje in vlečenje.

Stroka medicine dela priporoča naslednje največje mase za ročno premeščanje bremen (iz publikacij ZSSS 2016):

_______________________________________________________

Mišično-kostna obolenja

 

Vzroki mišično-kostnih obolenj in posledične bolečine so okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska, preveliko obremenjevanje kit, kitnih ovojnic in mišičnih oz. kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska (sindrom zapestnega kanala).

Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice, ki nastanejo zaradi: ročnega premeščanja bremen, pripogibanja, prisilne drže in dolgotrajnega sedenja. Tako obolevajo predvsem delavci, katerih delo je fizično zahtevno in zahteva ponavljajoče se gibe, uporabo moči, prisilno držo telesa, statično mišično delo (npr. tudi medicinske sestre, delavci, ki delajo za računalnikom, zobozdravniki in kirurgi, trgovke za blagajnami ali v delikatesah in drugih prodajalnah, telefonisti ipd.). K mišično-skeletnim boleznim hrbtenice sodijo bolezni kot npr. preobremenitve mišic, vezivnega (ligamentarnega) aparata, degenerativne spremembe in kronične poškodbe medvretenčne ploščice, vnetje sklepov hrbtenice in pritisk na živčne korenine. Vse imajo lahko akutni ali kronični potek. Prevladuje bolečina, ki sprva traja nekaj tednov. Drugih nepravilnosti v začetku bolezni ni najti. Tudi rentgenski posnetek hrbtenice največkrat nič ne pokaže. Nekompliciran akutni bolečinski sindrom se v 95 % ozdravi v 6 mesecih, a v enem letu se ponovi v 62 % in v 2 letih kar v 80 % primerov. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oz. do invalidnosti. Bolečini v križu se je pogosto mogoče izogniti, če pravilno delamo z bremeni.

Organizacijski ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj (Vir: ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU):

  • Izbira lažjih, manjših in bolj stabilnih bremen.
  • Naročanje materialov v manjših pakiranjih (npr. Cement, lepila, barve, ipd.).
  • Opremljenost bremena z navedbo teže ter morebitnimi ročicami za lažji prijem.
  • Preureditev skladišča v smislu preureditve vsebine polic z najtežjimi bremeni v višini med stegni in prsnim košem.
  • Zmanjšanje razdalj prenašanja bremen.
  • Odprava ponavljajočih se gibov.
  • Porivanje bremen namesto vlečenja.
  • Odprava dvigovanja težkih bremen s tal nad višino ramen.
  • Zmanjšanje obsega tistih del, ki zahtevajo pripogibanje, sključeno držo ter stegovanje vstran oz. z rotacijo telesa.
  • Zagotovitev primernih oblačil in obutve.
  • Izbira osebne varovalne opreme, ki ne bo ovirala delavca pri prenašanju težkih bremen.
  • Informiranje in usposabljanje delavcev za pravilno in varno delo s težkimi bremeni.
  • Priprava in uporaba internih predpisov.
  • Postavitev varnostnih znakov in opozoril.
  • Zaščita nosečnic in delavcev s slabšimi fizičnimi sposobnostmi.
  • Timsko delo.

 

Primer: Okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen
Poklicne bolezni hrbtenice lahko prizadenejo različne hrbtenične strukture: kosti, sklepe, mišice, ligamente, medvretenčne ploščice ali živčne strukture. Potek je lahko akuten, kar pomeni, da se bolezen razvije v kratkem času.
V tem primeru gre za poškodbo, ki je posledica kratkotrajnega delovanja velikih sil. Pogostejše so kronične okvare, ki so posledica delovanja manjših sil v daljšem časovnem obdobju. Okvare so lahko posledica pogostih ponavljajočih se gibov, uporabe ali delovanja velikih sil, težkega fizičnega dela, ročnega premeščanja težjih bremen, vibracij, ki se prenašajo na hrbtenične strukture, ali pogostih dolgotrajnih prisilnih drž, ki povzročajo dolgotrajno obremenitev. Poleg fizikalnih dejavnikov na razvoj bolezni pomembno vplivajo genetski dejavniki, starost in tudi psihosocialni dejavniki delovnega in življenjskega okolja. Zaradi poklicnih bolezni hrbtenice so ogroženi predvsem delavci v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, prometu, gradbeništvu. V prizadetem delu hrbtenice je omejena gibljivost, zaradi bolečine sta gibanje in funkcija omejena. Pogosto bolečina seva v anatomsko povezane strukture (npr. pri okvarah v vratu v roko ali pri okvarah v križu v nogo). Za opredelitev okvare je poleg natančnega poteka težav pomemben klinični pregled in slikovna diagnostika ter ob sumu, da gre za prizadetost živčnih struktur, tudi nevrofiziološka diagnostika.

 

Primer: Bolečina v ramenskem obroču

Ramenski obroč sestavlja več sklepov, zaradi česar je zelo gibljiv, hkrati pa zapleten sistem. Za pravilno delovanje rame mora biti gibanje v vseh sklepih usklajeno. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav bolečine v rami, so: delo z rokami nad višino ramen, prenašanje bremen na ramenih, dolgotrajni prisilni položaj telesa ter številni ponavljajoči se gibi rok, predvsem ob uporabi orodja. Mišice rame niso zgolj odgovorne za izvajanje gibov, temveč so tudi stabilizatorji sklepov, ki ramenski obroč vzdržujejo v ustreznem položaju. Ob nenadni hudi bolečini v rami, vztrajni bolečini, zmanjšani gibljivosti sklepa ali poškodbi morate obiskati zdravnika. Tudi če je bolečina le občasna, se izogibajte delu, pri katerem so roke nad višino ramen, ter sunkovitim gibom, še posebej pri dvigovanju bremen. Z rokami tudi ne potiskajte ali vlecite težjih predmetov. Pomembno je, da boleče rame dodatno ne obremenjujete. (Vir: Lek – vaje za ramo)

Utesnitev je pogost vzrok za bolečino v predelu rame. Pri ramenskem sklepu ločimo več podtipov utesnitev, med katerimi je najpogostejša utesnitev sinovialnega mešička (burza) ali kite nadgrebenčne mišice v kostno-vezivni ožini na zgornjem delu ramenskega sklepa. Ta ožina se imenuje tudi subakromialni prostor/kanal (t. j. prostor pod kljunastim odrastkom lopatice) in v njem se lahko pojavi mehansko draženje omenjenih mehkotkivnih struktur, posledica pa sta vnetje in bolečina. Tipično bo bolečina prisotna na zunanji strani rame in lahko seva bodisi navzdol po nadlakti bodisi navzgor proti vratu. Gibanja/položaji, pri katerih je dlan nad ravnjo glave oziroma komolec nad višino ramen, zlasti ko gre za ponavljajoče se gibe, pomenijo dejavnik tveganja za nastanek utesnitvenega sindroma rame. (Vir: Poletov zdravnik)

 

Primer: Bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč
Kite so čvrste vezivne strukture, ki povezujejo posamezne ali več mišic s kostmi. Kjer se kita povezuje s kostjo, je o kitno narastišče. Pogosti ponavljajoči se gibi ali prekomerne fizične obremenitve zaradi pogostega vleka same kite lahko povzročijo vnetje kit, njihovih ovojnic ali narastišč. Dodatna dejavnika tveganja sta souporaba sile in neugoden položaj sklepa pri delu, kar lahko za posamezno strukturo pomeni neprimerno večjo obremenitev. Najpogosteje je prizadeta zgornja okončina, in sicer kite oziroma kitna narastišča v predelu rame, komolca in zapestja. Bolezen se kaže z bolečino, zaradi katere sta omejeni tudi gibljivost in moč v prizadetem sklepu. Bolezen dokažemo s kliničnim pregledom in slikovnimi preiskavami.

 

_______________________________________________________

Ponavljajoči se gibi in ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska:

Povzročajo mišično-kostna obolenja zgornjih okončin. Bolezni zaradi preobremenitev kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč spadajo med sindrome čezmerne obremenitve tkiv. Mišice, ki so se prisiljene krčiti z večjimi hitrostmi, razvijejo manjšo napetost kot tedaj, ko se krčijo počasi. Torej je za enak rezultat potrebno več napora pri počasnem krčenju, za kar je potrebno tudi več počitka. Če tega ni, sta izpolnjena dva od pogojev za razvoj preobremenitvenih sindromov zgornjih okončin. Druga dva sta premagovanje sile in neudobni položaj. Včasih sodelujejo še lokalne vibracije in pritisk na obsklepne površine ter živce.

  • Več kot 2,5 giba/min v rami oz. 10 gibov/min v komolcu ali zapestju je že preobremenjujoče,
  • Delo z roko nad nivojem rame preobremenjuje (v optimalnem položaju so nadlakti, ki prosto visijo ob telesu),
  • Delovni cikli naj bodo daljši od pol minute,
  • Delanje z več kot 3-kg predmeti preobremenjuje zapestje,
  • Operacije, izvedene s krožnimi gibi, imajo prednost pred tistimi, ki potekajo v ravni liniji,
  • Dosegi zunaj območja 40 cm od roba delovne površine so za pogoste posege predaleč.

Priporočeni ukrepi: preoblikovanje dela, rotacija delavcev, učenje pravilnega dela, uporaba ustreznih orodij, preprečevanje pritiskov na obsklepne dele in pogosti kratki odmori

 

Primer – sindrom zapestnega prehoda: Je najpogostješa utesnitvena nevropatija. Pojavlja se pri delavcih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se gibom zapestja, roke in prstov oziroma skrajnim položajem zapestja pri delu. Uporaba moči pri delu, vibracije in izpostavljenost mrazu dodatno prispevajo k razvoju sindroma. Pogostejši je pri ženskah kot pri moških. Gre za utesnitev medianega živca, ki poteka skozi zapestje. Delavec opaža bolečine (zlasti ponoči), mravljinčenje in nerodnost v področju prstov. Značilno so prizadeti 1., 2. in 3. prst roke. V napredovali stopnji pride do prizadetosti mišic.

 

 

 

 

 

 

Primer – utesnitev ulnarnega živca v zapestju: Povzročajo ga
ponavljajoči se mehanski pritiski na živec ali ponavljajoče se vibracije.
Živec namreč poteka v zapestju blizu kože in je zato izpostavljen
poškodbam. Delavec z okvaro bo navajal motnje občutka in bolečine
v 4. in 5. prstu roke. V napredovalih stopnja so prizadete tudi mišice, kar
se kaže z manjšo močjo v roki. 

Pogostejše utesnitvene nevropatije so še utesnitev v podlahti (pronatorski
sindrom in supinatorski sindrom), utesnitev v kolenu (utesnitev
peronalnega živca) in utesnitev v stopalu (sindrom tarzalnega kanala).
Klinični simptomi so podobni: bolečina, motnje občutka in v napredovali fazi ohromelost v področju, ki ga oživčuje prizadeti živec.

Povzročitelji preobremenitvenih sindromov ramen so ponavljajoči se gibi in statične obremenitve. Komolcem škodi kombinacija dejavnikov, med katerimi prevladuje premagovanje sil. Pri zapestjih in prstih pa igrajo enako vlogo tako položaj, sile kot ponavljajoči se gibi.

 

______________________________________________________

Prisilne drže in telesni položaji pri delu:

Stoječe delo:

   

 

Stoječ delovni položaj omogoča hitre reakcije na spremembe, je navadno združen s prestopanjem ali hojo, omogoča boljši pregled nad okolico, zgornji okončini s trupom lahko razvijeta večjo moč, vratna hrbtenica je bolj zravnana; ta položaj  je posebej uporaben, kadar so naši obdelovanci večji, težji ali razmeščeni v večjem prostoru.  Slabosti stoječega položaja so: za  tretjino večja poraba energije kot sede, večje je nihanje telesa, večji je pomen ravnotežja, tudi za varnost. Stoja na mestu ovira odtok venske krvi iz spodnjih okončin in povzroča utrujenost in otekanje. Pridruži se še utrujanje s popuščanjem napetosti mišic iztegovalk hrbtenice. Globlji pripogibi/prikloni, zlasti s sočasnim obratom  prsnoledvene hrbtenice (celo brez dodanega bremena), še posebej obremenjujejo medvretenčne ploščice. Delo stoje si olajšamo z oporo za eno nogo in z oporo za sedalo (t. i. podprt stoječi položaj), kadar je to mogoče.

 

 

Dolgotrajno stanje v omejenem prostoru – učinki na zdravje in dobra praksa, EU OSHA, v hrvaščini, 2021

_______________________________________________________

Čepenje in klečanje:

Sta obremenjujoča bodisi zaradi neposrednega pritiska na podkožne strukture kolena (npr. sluzno vrečko pred pogačico) bodisi zaradi preobremenitev notranjih kolenskih struktur  (meniskusov). Vstajanje iz globokega počepa s pridruženim obratom na obteženi spodnji okončini preobremeni te sklepne dele, ki se lahko poškodujejo. Poleg tega je v obeh primerih moten odtok venske krvi.

 

Primer: Okvare meniskusa kolena
Meniskus kolena je vezivno-hrustančna plošča med sklepnimi površinami stegnenice in goleni, katere namen je izravnavanje neskladnih priležnih sklepnih površin in omogočanje enakomernega prenosa sil prek sklepnih površin. V vsakem kolenu imamo dva meniskusa, notranjega in zunanjega.
Akutna okvara je posledica kratkotrajne preobremenitve oziroma poškodbe pri delu. Nevarni so predvsem padci oziroma udarci pri skrčenem in rotiranem kolenu, ko je meniskus zaradi anatomskih razmer v kolenu najbolj izpostavljen. Kronična okvara je posledica pogostih obremenitev kolena zaradi klečanja in čepenja, ki vodijo v postopne degenerativne spremembe meniskusa.
Kronična okvara meniskusa se kot poklicna bolezen lahko razvije predvsem v gradbeništvu pri delavcih, ki opravljajo opravila, ki zahtevajo pogosto in dolgotrajno klečanje ali čepenje. Okvara meniskusa se kaže z bolečino, omejena je gibljivost v kolenu, prizadeti sklep lahko oteka. Diagnozo potrdi klinični pregled, slikovna diagnostika in kirurški pregled sklepnih struktur (artroskopija).

 

Primer: Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
Burze so sluzne vrečke, ki so na mestih, kjer različne tkivne strukture (koža, mišice, ligamenti) drsijo druga mimo druge z namenom, da zmanjšujejo trenje pri gibanju struktur. V telesu imamo več različnih burz. Burza se lahko vname zaradi enkratnega močnega pritiska oziroma udarca oziroma številnih ponavljajočih se pritiskov ali zaradi številnih ponavljajočih se gibov v predelu
burze. Posledica enkratne velike obremenitve je akutno vnetje, kronično vnetje burze pa je posledica številnih ponavljajočih se obremenitev. Glede na lokacijo so najpogostejša mesta vnetja burz koleno (pri pogostem klečanju), v področju komolca (pri ponavljajočem se pritisku ali udarcu v komolcu) in v področju ramen (pri delu z rokami nad nivojem ramen). Vnetje burze se kaže z bolečino v predelu prizadete burze, lahko se pojavi oteklina in zmanjšana gibljivost v prizadetem sklepu. Diagnozo potrdi pregled pri ustreznem specialistu in slikovna diagnostika, ki potrdi vnetje v burzi.

 

_______________________________________________________

Sedeče delo:

Sedeč delovni položaj je značilen za t. i. pisarniška, a tudi za fina montažna dela in kjer se upravlja z informacijami. Pomanjkljivosti sedenja so, zlasti če sedež ali način sedenja ne sledita ergonomskim navodilom, zravnanost ledvene krivine (lordoze): pritisk na spodnje ledvene medvretenčne ploščice (diske) je večji, kot tedaj, ko zravnano stojimo.

Dolgotrajno sedeče delo z omejenim obsegom gibanja – Učinki na zdravje in nasveti o dobri praksi, EU OSHA, 2021

  Drža pred ekranom   

                                                 Slaba in dobra drža pri delu pred ekranom, e-učilnica PKMO

_______________________________________________________

Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

POMNI: Dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva EU OSHA“Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

_______________________________________________________

Vir primerov: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

_______________________________________________________

Kampanje:

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen, 2021-2022

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, 2020-2022

_______________________________________________________

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Priročnik za delodajalce in delavce ter njihove predstavnike, MDDSZ, 2023

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi

Vabljeni k ogledu!

 

 

 

_______________________________________________________

Druge publikacije in priporočeno branje:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, poglavje o mišično-kostnih poklicnih boleznih

Uvod v kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Facts/Dejstva št. 71

Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin, Facts/Dejstva št. 72

Nevarnosti in tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu, Facts/Dejstva št. 73

Zaznavanje, vrednotenje in odpravljanje ergonomskih tveganj na delovnem mestu, priročnik, Inženirska zbornica Slovenije 2016, in letak Vrednostna ergonomska analiza

Proč z bolečinami v hrbtu, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji za poškodbe in okvare hrbtenice na delovnem mestu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem na poljuden način približati ukrepe za varovanje pred tovrstnimi okvarami.

Na poti k globalni strategiji za izboljšanje mišično-skeletnega zdravja (Towards a global strategy to improve musculoskeletal health), Globalna zveza za mišično-skeletno zdravje, 2022, (v angleščini)

____________________________________________________________

Raziskave:

Raziskava MDDSZ 2022: Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom – od raziskav do udejanjanja v praksi – kakšna so spoznanja?

Raziskave o z delom povezanih boleznih kostno-mišičnega sistema

OSH WIKI: Mateja Kočevar: Uporaba eksoskeletov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj v industriji

 

____________________________________________________________

Spletna orodja:

E-učilnica na spletnem orodju PKMO: brezplačno spletno orodje PKMO za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu! Gre za spletno orodje v obliki e-učbenika, v katerem poiščete nasvet v zvezi s težavo, ki muči vas osebno. Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/. Za uporabo je potrebna registracija, registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na sami spletni strani.  Video posnetek za promocijo spletnega orodja je dosegljiv na tej spletni povezavi.

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnem mestu EU-OSHA gradivo, namenjeno uporabi na delovnih mestih

Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih
tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen

____________________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor- SLIC:

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

 

Back to Top

Uredba REACH

On 3. julija, 2022   /   Uredba REACH  

Uredba REACH

Uredbo najbolje poznamo po njeni kratici REACH (izgovarjaj RIČ). Njen celotni naslov v slovenščini pa je UREDBA (ES) št. 1907/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES.  V slovenščini jo najdete na naslednji povezavi.

Uredba REACH na skupnem evropskem trgu določa obveznost proizvajalcev in dobaviteljev kemikalij, nevarnih za ljudi in okolje, da jih registrirajo in zanje pripravijo varnostne liste, s katerimi evropske kupce poučijo o njihovi varni uporabi.

POJASNILO: V svetu se uporablja na milijone različnih kemikalij. Ker bi trajalo predolgo, da bi države preiskale, katere od teh so nevarne za ljudi in okolje, je uredba REACH zadolžila njihove proizvajalce in uvoznike, da jih registrirajo in pojasnijo, zakaj so nevarne in pod katerimi pogoji jih je mogoče varno uporabljati. Kazni za proizvajalce ali uvoznike, ki jih ne bi registrirali do 31. 5. 2018, so hude. Poleg visokih glob lahko inšpektor, pristojen za kemikalije, ustavi proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo snovi, če niso bile registrirane.

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali delodajalčeva listina »izjava o varnosti z oceno tveganja« res povzema vsa navodila za varno delo s kemikalijami, zapisanimi v varnostnih listih.

Uredba REACH je sicer začela veljati 1. 6. 2008, a njen 23. člen je določil prehodno obdobje, ki naj bi evropskim proizvajalcem in dobaviteljem kemikalij omogočalo, da pravočasno pripravijo registracijo.  Uredba se je postopoma uveljavljala na naslednje datume: 1. 12. 2010, 1. 6. 2013 in dokončno 1. 6. 2018.

»Končno smo 31. 5. 2018 na cilju polne uveljavitve uredbe REACH«, zato opozarja slika zgoraj levo, ki povzema tudi navodila za registracijo nevarnih kemikalij. Našli smo jo na spletni strani Urada RS za kemikalije, v Sloveniji pristojnega za izvajanje uredbe REACH.

____________________________________________________

Publikacije in e-novice ZSSS o uredbi REACH:

 

 

30/2018 e-novica (31.5.2018): Mejnik kemijske varnosti v EU – 31. maja 2018 polna uveljavitev uredbe REACH

11/2018 e-novica (6.3.2018): POZOR! Maja 2018 bo konec desetletnega prehodnega obdobja za uveljavitev uredbe REACH za kemično varnost

Publikacija REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU

 

 

 

 

 

 

 

____________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015, v angleščini

____________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Back to Top

Biološki monitoring

On 3. julija, 2022   /   Biološki monitoring  

Biološki monitoring

 

Definicije:

Biološki monitoring je določanje škodljive snovi oziroma njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.

Biološki monitoring se obvezno izvaja pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam. Biološki monitoring se izvaja tudi kadar so delavci pri delu izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz Priloge 2 Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu.

Biološki monitoring se izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev.

SIST EN ISO 15189 2013 Medicinski laboratoriji Zahteve za kakovost in kompetentnost (ISO 15189 2012) – akreditirani laboratoriji!

Slovenski ponudnik – primer: Synlab Slovenija

Delodajalec delavce obvesti o rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi kemičnimi snovmi.

Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti. V takem primeru delodajalec:

  • preveri oceno tveganja,
  • preveri ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja,
  • upošteva mnenje izvajalca medicine dela pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost in
  • poskrbi za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napoti izpostavljene osebe na zdravstveni pregled.

Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, se vodi evidenca in stalno dopolnjujejo podatki o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, ki jim je delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti vsebujejo rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih delodajalec posreduje izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Izvajalec medicine dela rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posreduje delodajalcu.

Podatki o izpostavljenosti in zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki zagotavlja možnost kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov. Posameznemu delavcu se zagotovi, da ima na svojo zahtevo dostop do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.

Na zahtevo pristojnega organa delodajalec posreduje poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pred prenehanjem dejavnosti delodajalec pristojnemu organu posreduje podatke o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v Prilogi 1 pravilnika.

Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v Prilogi 2 pravilnika.

Delodajalec zagotovi posvetovanje in sodelovanje delavcev oziroma njihovih predstavnikov.

_________________________________________________________

Postopek izvedbe biološkega monitoringa (nasveti IRSD):

Pred izvedbo biološkega monitoringa: Delavce oz. predstavnike delavcev informirati o izvajanju biološkega monitoringa (zakaj se bo izvajal, kdaj se bo izvajal,
kako se bo izvajal, na kakšen način bodo informirani o rezultatih).

Hraniti dokumentacijo: tehnološki postopek, nevarne kemične snovi (vrsta snovi, koncentracije, dobavitelje), temperaturo na DM, uporaba OVO (NE DA zaščita dihal, zaščita telesa, predhodno skupno št ur uporabe zaščitne
maske), po možnosti koncentracije nevarnih kemičnih snovi na DM, št. izmenjav zraka), čas vzorčenja ( dan v tednu,
število dni izpostavljenosti pred vzorčenjem), način vzorčenja.

Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je potrebno upoštevati: učinek kratke izpostavljenosti, pavze, čas izpostavljenosti, specifične delovne pogoje, intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji atmosferskega pritiska, individualno izpostavljenost.

Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti V takem primeru mora delodajalec preveriti oceno tveganja ter poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napotiti izpostavljene osebe na
zdravstveni pregled.

Zaključki biološkega monitoringa: Izvajalec medicine dela je dolžan rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posredovati delodajalcu ter določiti periodiko ponovnega izvajanja biološkega monitoringa (6 mesecev, 1 leto, 2 leti).

 

 

 

Biološki monitoring se naj izvaja takoj po nevarnem, dogodku ali nezgodi.

 

 

 

Najpogostejše napake:

  • izvajanje biološkega monitoringa v nerealnih razmerah, drugačnih od tistih, v katerih delavci v resnici delajo.
  • izvajanje na neustrezen metabolit (kri, urin, izdihani zrak).
  • teste in analizo opravi neakreditiran izvajalec oziroma laboratorij.

_________________________________________________________

Več o biološkem monitoringu:

Izvajanje biološkega monitoringa, Lidija Korat, marec 2019

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) – s portala VZD MDDSZ:

_________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Back to Top

Informativni listi o karcinogenih

On 3. julija, 2022   /   informativni listi o karcinogenih, Kemijske obremenitve pri delu  

Informativni listi o karcinogenih:

Primer informativnega lista:

Azbest

Benzen

Formaldehid

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI

Policiklični aromatski ogljikovodiki

Prah lesa

Vinilklorid

Trikloroetilen

Svinec

Nikelj

Hidrazin

Akrilamid

Berilij

Kadmij

Etilen oksid

______________________________________

Glej tudi publikacijo ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

Back to Top

Alergeni

On 3. julija, 2022   /   Alergeni  

Alergeni:

Skoraj vsak peti človek odgovori z alergijo, ko je izpostavljen določeni snovi. Alergijo povzročajo alergeni. Alergen je snov, ki je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina. Večinoma so to neškodljive snovi iz okolja, ki vstopijo v telo, razdražijo imunski sistem in povzročijo nastajanje specifičnih protiteles. Alergeni so lahko živila, cvetni prah, zdravila, sestavine tkanin, dlaka domačih živali, snovi na delovnem mestu itd. Poznamo že več kot 20.000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v hujših primerih lahko pride do krčev v sapnicah, težko dihamo, posledično lahko pride do nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije je anafilaktični šok, ki se lahko konča s smrtjo.

Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivimi snovmi. Snov, ki je zanje tuja, prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.

Anafilaktični šok je življenjsko ogrožujoča alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom (pik žuželke, zaužita hrana, zdravila …). Pojavi se odpoved funkcije obtočil ter se pogosto konča s smrtjo.

Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije. Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let. Zato lahko na delovnem mestu zelo dolgo uporabljamo neko snov (npr. frizerji barvila), preden pride do alergijske reakcije.

Obstajajo alergije na dihalih in na koži.

Primer – astma ali naduha: Je kronična bolezen dihal. Gre za stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev), kar vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje. Značilno je, da se poklicna astma razvije le pri manjšem delu izpostavljenih in to po obdobju, ki je različno dolgo: od nekaj tednov do nekaj let. Znaki astme se lahko pojavijo v času nekaj minut do pol ure po izpostavljenosti (zgodnja reakcija) ali pa šele od 3 do 8 ur po izpostavljenosti (pozna reakcija). Klasične znake astme, kot so kašelj, stiskanje v prsnem košu, piskanje in težko dihanje, lahko opazimo tudi pri drugih boleznih pljuč in srca. Simptomi nočne astme ali nočnega kašlja ali pa naduha ob telesnem naporu pri mladem delavcu, in to brez obolenja srca, so tipični za začetno poklicno astmo. V zgodnjih fazah bolezni se simptomi navadno zmanjšajo ali izzvenijo v času vikendov in počitnic ter se ponovno pojavijo po vrnitvi na delo. Pri velikem deležu bolnikov s poklicno astmo sta pridružena tudi alergijsko vnetje nosu in oči, katerih znaki se običajno pojavijo pred znaki astme.

Primer – poklicni alergijski rinitis: Poklicni alergijski rinitis povzročajo različni alergeni, to so »napadalci« z delovnega mesta oziroma iz delovnega okolja, ki povzročajo pretirano preobčutljivostno obrambno reakcijo organizma pri ljudeh, ki so zanje preobčutljivi. Možni alergeni so npr. moka, pršice, cvetni prah, lesni prah, lateks, rastlinska guma, zdravila, razni alergeni živalskega in rastlinskega izvora, anhidridi, kovine, sintetična vlakna. Poklici, ki so pogosto povezani s pojavom alergijskega rinitisa, so: peki, mlinarji, slaščičarji, kuharji, mesarji, živinorejci, kmetje, vrtnarji, cvetličarji, gozdni
delavci, zdravstveni delavci, laboratorijski delavci, slikopleskarji, izolatorji, delavci v proizvodnji gume, farmacevtski, živilski, kemični industriji, delavci v proizvodnji in predelavi kovin itd. 

Vir: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Če boste vsaj na štiri spodnja vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo. Posvetujte se s svojim zdravnikom.

    1. Ima kdo od vaših staršev alergijsko bolezen oziroma so pri njem alergijski kožni testi pozitivni?
    2. Vas pogosto srbijo oči, kihate in vam teče iz nosa?
    3. Imate pogosto črevesne krče, slabosti in včasih tudi bruhate?
    4. Vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje?
    5. Vam kdaj nenadoma in brez razloga otečejo obraz, roke, noge in stopala?
    6. So vaše težave pogostejše od februarja do aprila ali od aprila do septembra?
    7. So med cvetenjem travnikov vaše težave hujše (kihanje, smrkanje, srbenje oči)?
    8. Imate težave samo, ko stopite v proizvodne prostore?
    9. Ali težave izginejo med dopusti in podaljšanimi vikendi?
    10. Imate težave samo na drugih točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v zaprtih prostorih)?
    11. Se težave pojavijo po določeni hrani (jajca, mlečni izdelki, oreški, začimbe, sadje) ali kadar jemljete določena zdravila (antibiotike)?
    12. So težave povezane z ozračjem/vremenom (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?

 

NASVET: Brez oklevanja se umaknite iz delovnega okolja, v katerem je alergen, ki vas muči, če ga ni mogoče odstraniti. Alergijske reakcije lahko postajajo vse bolj resne. V ekstremnih primerih mora človek biti povsem izoliran od okolice.

___________________________________________________________

Piktogram, ki opozarja med drugim tudi na alergen:

___________________________________________________________

Stavki o nevarnosti, ki opozarjajo na alergogene:

H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.

___________________________________________________________

Več v:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

___________________________________________________________

Back to Top