Varnostni listi

Varnostni listi

  Primer varnostnega lista

Glej v celoti primer zgornjega varnostnega lista na tej povezavi

Glej tudi Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

__________________________________________________

26. člen ZVZD-1:

Delodajalec sme dati nevarne kemične snovi v uporabo delavcem le, če so opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, in če so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista.  Delodajalec mora zagotoviti varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

__________________________________________________

Vsebina varnostnega lista:

Z etikete lahko prepoznamo najbolj osnovne nevarne lastnosti kemikalije, podrobnejše informacije pa so navedene v varnostnem listu. To je dokument, ki ga mora za vsako nevarno kemikalijo pripraviti proizvajalec in obsega 16 poglavij ali oddelkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006:

  1. Identifikacija snovi
  2. Ugotovitve o nevarnih lastnostih
  3. Sestava s podatki o nevarnih sestavinah
  4. Ukrepi za prvo pomoč
  5. Ukrepi ob požaru
  6. Ukrepi ob nezgodnih izpustih
  7. Ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje
  8. Nadzor nad izpostavljenostjo in zdravje pri delu
  9. Fizikalne in kemijske lastnosti
  10. Obstojnost in reaktivnost
  11. Toksikološki podatki
  12. Ekotoksikološki podatki
  13. Odstranjevanje
  14. Transportni podatki
  15. Zakonsko predpisani podatki
  16. in druge informacije

Varnostni list je dobavitelj kemikalije dolžan posredovati pri prvi dobavi nevarne kemikalije. Številni proizvajalci na svojih spletnih straneh objavljajo varnostne liste nevarnih proizvodov v različnih jezikih. Uporabniki lahko dostopajo do vedno ažuriranih vsebin varnostnih listov. Vsebina varnostih listov je namenjena strokovnjakom različnim strok. Gasilci npr. v 4. oddelku najdejo podatke o primernih gasilih in ustreznih postopkih gašenja. Varnostni list je obsežen dokument s pogosto več kot 15 strani. Namenjen je predvsem neposredno odgovornim osebam ali strokovnim osebam za varnost in zdravje pri delu, ki na osnovi podatkov v varnostnem listu pripravijo navodila delavcem za varno delo s kemikalijo.

Navodila za varno delo s kemikalijo so namenjena neposrednim uporabnikom kemikalije. Ti morajo vedeti, s katero kemikalijo delajo, kakšne so nevarnosti ali kakšne so posledice nepravilne, nepremišljene, neustrezne uporabe kemikalije, kateri so preventivni ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka neželenih dogodkov in kako ukrepati, če do nezgodnega dogodka pride. Navodila za varno delo so v jeziku, razumljivem uporabniku, zgoščen povzetek najpomembnejših informacij, napotkov in zahtev za čim bolj varno in zdravo delo. Praviloma niso daljša od dveh strani. Uporabniku kemikalije so vedno dostopna, saj morajo biti na delovnem mestu oz. na mestu, kjer se kemikalija uporablja.

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

 

Previdnostni stavki

Previdnostni stavki

Previdnosti stavki so informacije, namenjene čim bolj varni uporabi kemikalije, in so lahko s splošnega področja, s področja preprečevanja in odstranjevanja neželenih posledic, s področja varnega skladiščenja in odlaganja odpadkov.

Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre previdnostnih stavkov, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.

 

1 00 Splošno

P101 Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda.
P102 Hraniti zunaj dosega otrok.
P103 Pred uporabo preberite etiketo.

 

2 00 Preprečevanje

P201 Pred uporabo pridobiti posebna navodila.
P202 Ne uporabljajte, dokler se ne seznanite z vsemi varnostnimi ukrepi.
P210 Hraniti ločeno od vročine/isker/odprtega ognja/vročih površin. — Kajenje prepovedano.
P211 Ne pršiti proti odprtemu ognju ali drugemu viru vžiga.
P220 Hraniti ločeno od oblačil/…/vnetljivih materialov.
P221 Preprečiti mešanje z vnetljivimi snovmi …
P222 Preprečiti stik z zrakom.
P223 Hraniti ločeno od možnega stika z vodo zaradi burne reakcije in možnega bliskovitega požara.
P230 Hraniti prepojeno z …
P231 Hraniti v ustreznem inertnem plinu.
P232 Zaščititi pred vlago.
P233 Hraniti v tesno zaprti posodi.
P234 Hraniti samo v originalni posodi.
P235 Hraniti na hladnem.
P240 Ozemljiti posodo in opremo za sprejem tekočine.
P241 Uporabiti električno/prezračevalno opremo, opremo za razsvetljavo/…/, odporno proti eksplozijam.
P242 Uporabiti le orodje, ki ne povzroča isker.
P243 Preprečiti statično naelektrenje.
P244 Preprečiti stik reducirnih ventilov z mastjo in oljem.
P250 Ne izpostavljati drgnjenju/udarcem/…/trenju.
P251 Posoda je pod tlakom: ne preluknjajte ali sežigajte je niti, ko je prazna.
P260 Ne vdihavati prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila.
P261 Preprečiti vdihavanje prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila.
P262 Preprečiti stik z očmi, kožo ali oblačili.
P263 Preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem.
P264 Po uporabi temeljito umiti …
P270 Ne jesti, piti ali kaditi med uporabo tega izdelka.
P271 Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru.
P272 Kontaminirana delovna oblačila niso dovoljena zunaj delovnega mesta.
P273 Preprečiti sproščanje v okolje.
P280 Nositi zaščitne rokavice/zaščitno obleko/zaščito za oči/zaščito za obraz.
P281 Uporabiti predpisano osebno zaščitno opremo.
P282 Nositi hladne izolirne rokavice/zaščito za obraz/zaščito za oči.
P283 Nositi negorljiva oblačila in oblačila, odporna proti ognju.
P284 Nositi opremo za zaščito dihal.
P285 Ob nezadostnem prezračevanju nositi opremo za zaščito dihal.
P231 +P232 Hraniti v ustreznem inertnem plinu. Zaščititi pred vlago.
P235 +P410 Hraniti na hladnem. Zaščititi pred sončno svetlobo.

 

3 00 Odziv

P301 PRI ZAUŽITJU:
P302 PRI STIKU S KOŽO:
P303 PRI STIKU S KOŽO (ali lasmi):
P304 PRI VDIHAVANJU:
P305 PRI STIKU Z OČMI:
P306 PRI STIKU Z OBLAČILI:
P307 PRI izpostavljenosti:
P308 PRI izpostavljenosti ali sumu izpostavljenosti:
P309 PRI izpostavljenosti ali slabem počutju:
P310 Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P311 Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P312 Ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P313 Poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P314 Ob slabem počutju poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P315 Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P320 Posebno zdravljenje je nujno (glejte … na tej etiketi).
P321 Posebno zdravljenje (glejte … na tej etiketi).
P322 Posebni ukrepi (glejte … na tej etiketi).
P330 Izprati usta.
P331 NE izzvati bruhanja.
P332 Če nastopi draženje kože:
P333 Če nastopi draženje kože ali se pojavi izpuščaj:
P334 Potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje.
P335 S krtačo odstraniti razsute delce s kože.
P336 Zamrznjene dele odtaliti z mlačno vodo. Ne drgniti prizadetega mesta.
P337 Če draženje oči ne preneha:
P338 Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.
P340 Prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje.
P341 Pri oteženem dihanju prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje.
P342 Pri respiratornih simptomih:
P350 Nežno umiti z veliko mila in vode.
P351 Previdno izpirati z vodo nekaj minut.
P352 Umiti z veliko mila in vode.
P353 Kožo izprati z vodo/prho.
P360 Takoj izprati kontaminirana oblačila in kožo z veliko vode pred odstranitvijo oblačil.
P361 Takoj odstraniti/sleči vsa kontaminirana oblačila.
P362 Sleči kontaminirana oblačila in jih oprati pred ponovno uporabo.
P363 Kontaminirana oblačila oprati pred ponovno uporabo.
P370 Ob požaru:
P371 Ob velikem požaru in velikih količinah:
P372 Nevarnost eksplozije ob požaru.
P373 NE gasiti, ko ogenj doseže eksploziv.
P374 Gasiti z običajno previdnostjo in s primerne razdalje.
P375 Gasiti z večje razdalje zaradi nevarnosti eksplozije.
P376 Zaustaviti puščanje, če je varno.
P377 Požar zaradi uhajanja plina: Ne gasiti, če puščanja ni mogoče varno zaustaviti.
P378 Za gašenje uporabiti …
P380 Izprazniti območje.
P381 Odstraniti vse vire vžiga, če je varno.
P390 Odpraviti razlitje, da se prepreči materialna škoda.
P391 Prestreči razlito tekočino.
P301 + P310 PRI ZAUŽITJU: takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P301 + P312 PRI ZAUŽITJU: ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P301 + P330 + P331 PRI ZAUŽITJU: izprati usta. NE izzvati bruhanja.
P302 + P334 PRI STIKU S KOŽO: potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje.

 

4 00 Shranjevanje

P401 Hraniti ………..
P402 Hraniti na suhem.
P403 Hraniti na dobro prezračevanem mestu.
P404 Hraniti v zaprti posodi.
P405 Hraniti zaklenjeno.
P406 Hraniti v posodi, odporni proti koroziji/… z odporno notranjo oblogo.
P407 Ohraniti zračno režo med skladi/paletami.
P410 Zaščititi pred sončno svetlobo.
P411 Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F.
P412 Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/122 ˚F
P413 Razsute količine, večje od … kg/… lbs, hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F.
P420 Hraniti ločeno od drugih materialov.
P422 Vsebino hraniti v …
P402 + P404 Hraniti na suhem. Hraniti v zaprti posodi.
P403 + P233 Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti v tesno zaprti posodi.
P403 + P235 Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti na hladnem.
P410 + P403 Zaščititi pred sončno svetlobo. Hraniti na dobro prezračevanem mestu.
P410 + P412 Zaščititi pred sončno svetlobo. Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/
P411 + P235 Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F. Hraniti na hladnem.

 

5 00 Odstranjevanje

P501 Odstraniti vsebino/posodo …

Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti so določeni z razvrstitvijo kemikalije v določeno kategorijo nevarnosti znotraj razreda nevarnosti in so standardni in označeni s črko H in troštevilčnim številom. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 določa 28 stavkov o nevarnosti za fizikalno nevarnost, 29 stavkov za nevarnosti za zdravje ter 5 stavkov za opozarjanje na nevarnosti za okolje. Dodatne informacije o nevarnosti se podajajo v obliki stavkov EUH.

Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre stavkov o nevarnostih, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.

 

200–299 FIZIKALNE NEVARNOSTI

H200 Nestabilni eksplozivi.
H201 Eksplozivno; nevarnost eksplozije v masi.
H202 Eksplozivno, velika nevarnost za nastanek drobcev.
H203 Eksplozivno; nevarnost za nastanek požara, udarnega vala ali drobcev.
H204 Nevarnost za nastanek požara ali drobcev.
H205 Pri požaru lahko eksplodira v masi.
H220 Zelo lahko vnetljiv plin.
H221 Vnetljiv plin.
H222 Zelo lahko vnetljiv aerosol.
H223 Vnetljiv aerosol.
H224 Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H226 Vnetljiva tekočina in hlapi.
H228 Vnetljiva trdna snov.
H240 Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H241 Segrevanje lahko povzroči požar ali eksplozijo.
H242 Segrevanje lahko povzroči požar.
H250 Samodejno se vžge na zraku.
H251 Samosegrevanje: lahko povzroči požar.
H252 Samosegrevanje v velikih količinah; lahko povzroči požar.
H260 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini, ki se lahko samodejno vžgejo.
H261 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini.
H270 Lahko povzroči ali okrepi požar; oksidativna snov.
H271 Lahko povzroči požar ali eksplozijo; močna oksidativna snov.
H272 Lahko okrepi požar; oksidativna snov.
H280 Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H281 Vsebuje ohlajen utekočinjen plin; lahko povzroči ozebline ali poškodbe.
H290 Lahko je jedko za kovine.

 

300–399 NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

H300 Smrtno pri zaužitju.
H301 Strupeno pri zaužitju.
H302 Zdravju škodljivo pri zaužitju.
H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno.
H310 Smrtno v stiku s kožo.
H311 Strupeno v stiku s kožo.
H312 Zdravju škodljivo v stiku s kožo.
H314 Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.
H315 Povzroča draženje kože.
H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H318 Povzroča hude poškodbe oči.
H319 Povzroča hudo draženje oči.
H330 Smrtno pri vdihavanju.
H331 Strupeno pri vdihavanju.
H332 Zdravju škodljivo pri vdihavanju.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
H335 Lahko povzroči draženje dihalnih poti.
H336 Lahko povzroči zaspanost ali omotico.
H340 Lahko povzroči genetske okvare (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H341 Sum povzročitve genetskih okvar (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H360 Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H361 Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H362 Lahko škoduje dojenim otrokom.
H370 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H371 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H372 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H373 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

 

400–499 NEVARNOSTI ZA OKOLJE

H400 Zelo strupeno za vodne organizme.
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme.

 

Dodatne informacije o nevarnosti

Fizikalne lastnosti

EUH 001 Eksplozivno v suhem stanju.
EUH 006 Eksplozivno v stiku z zrakom ali brez stika z zrakom.
EUH 014 Burno reagira z vodo.
EUH 018 Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes hlapi-zrak.
EUH 019 Lahko tvori eksplozivne perokside.
EUH 044 Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem prostoru.

 

Lastnosti, ki vplivajo na zdravje

EUH 029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin.
EUH 031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.
EUH 032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.
EUH 066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.
EUH 070 Strupeno ob stiku z očmi.
EUH 071 Jedko za dihalne poti.

 

Lastnosti v zvezi z okoljem

EUH 059 Nevarno za ozonski plašč.

 

Dodatni elementi etikete/informacije o nekaterih snoveh ali zmeseh

EUH 201/

201A

Vsebuje svinec. Ne sme se nanašati na površine, ki bi jih lahko žvečili ali sesali otroci.

Pozor! Vsebuje svinec.

EUH 202 Cianoakrilat. Nevarno. Kožo in oči zlepi v nekaj sekundah. Hraniti zunaj dosega otrok.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 206 Pozor! Ne uporabljajte skupaj z drugimi izdelki. Lahko se sproščajo nevarni plini (klor).
EUH 207 Pozor! Vsebuje kadmij. Med uporabo nastajajo nevarni dimi. Preberite informacije proizvajalca. Upoštevajte navodila za varno uporabo.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 209/

209A

Med uporabo utegne postati lahko vnetljivo.

Med uporabo utegne postati vnetljivo.

EUH 210 Varnosti list na voljo na zahtevo.
EUH 401 Da bi se izognili tveganjem za ljudi in okolje, ravnajte v skladu z navodili za uporabo.

 

Biološke obremenitve pri delu

Biološke obremenitve pri delu

                       Klopni meningoencefalitis                                             Migrirajoči eritem – simptom Lymske borelioze

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela


Biološki dejavnik pomeni mikroorganizme, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, celične kulture in človeške endoparazite, ki lahko povzročijo okužbo, alergijo ali zastrupitev. Ne spadajo pa med te dejavnike poškodbe z rastlinami in živalmi, razen če gre za toksične ali infektivne učinke. Npr. večje tveganje za ugriz podgane pri delavcu v kanalizaciji ni biološki dejavnik, pač pa možnost okužbe, ki bi se s takim ugrizom prenesla.

Kadar gre za dejavnosti, kjer upravljajo biološki material oziroma je to glavno opravilo, je podatkov za oceno dovolj.  Zavedajo se jih tako zaposleni kot delodajalec in praviloma že izvajajo preventivne ukrepe. Več težav je tedaj, kadar je izpostavljenost biološkim dejavnikom nenamerna in zato pogosto neprepoznana, saj se jih deležniki pogosto ne zavedajo: npr. pri ločevanju odpadkov ali pri kmetijskih dejavnostih.

Biološki dejavniki se prenašajo bodisi s stikom med ljudmi ali ljudmi in živalmi, z živalskimi produkti ali prek prenašalcev (npr. insekti). Vstopna mesta so bodisi dihala ali koža (praviloma poškodovana) in sluznice. Od tega in vsebnosti mikroorganizmov v biološkem materialu je največkrat odvisno, ali bo okuženi zbolel ali ne.  

Na kaj smo pozorni med ogledom delovnega mesta:

  • ali je dejavnost taka, da obstaja večja verjetnost za izpostavljenost biološkim dejavnikom;
  • katerim biološkim dejavnikom so lahko delavci izpostavljeni in kakšna je njihova razvrstitev oziroma katere bolezni lahko pričakujemo;
  • ali imajo biološki dejavniki poleg infekcijskih tudi alergene, karcinogene ter učinke na razvijajoči se plod; ali obstaja večje tveganje za poškodbe, pri katerih bi se lahko vnesli povzročitelji bolezni;
  • kakšna je skupina zaposlenih (npr. ljudje s spremenjenim imunskim odzivom npr. zaradi zdravil, starejši, nosečnice, mladi delavci, ki so bolj dovzetni za bolezni, povzročene z biološkimi dejavniki).

Na kaj naj bo pozoren delavski zaupnik pri ocenjevanju tveganja zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom:

  • ali so bila tovrstna tveganja sploh ocenjena,
  • ali so predvideni posebni preprečevalni ukrepi, kot so cepljenja, preverjanje cepljenj in stanja protiteles ob zdravstvenih pregledih,
  • ali so predvideni ukrepi ob poškodbah, ko se lahko vnese okužba: prva pomoč, protokoli za ukrepanje.

 

V času pandemije covid-19 (2020-2021) so delodajalci dopolnili svojo oceno tveganja z ukrepi preprečevanja širjenja okužbe med zaposlenimi s koronavirusom SARS-Cov-2. 


Poklicne bolezni:

4. Nalezljive in parazitske bolezni
401 Nalezljive ali parazitske bolezni, ki se na človeka prenašajo z živali ali ostanki živali
402 Tetanus
403 Bruceloza
404 Virusni hepatitis
405 Tuberkuloza
406 Amebiaza
407 Druge nalezljive bolezni, ki jih povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu, pri pomoči
doma ali v drugih primerljivih dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe
408 COVID-19, ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri
pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je
bilo dokazano tveganje okužbe


Nekaj primerov, kjer lahko pričakujemo biološke dejavnike:

  • proizvodnja hrane: plesni, kvasovke, bakterije, pršice, alergeni živil, toksini,
  • zdravstvo: virusi, bakterije, infekcije kot posledice poškodb z ostrimi instrumenti,
  • laboratoriji: okužbe in alergije pri ravnanju z mikroorganizmi, celičnimi kulturami, tkivi, okužbe po poškodbah z instrumenti,
  • kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in proizvodnja hrane: virusi, bakterije in paraziti, ki se prenašajo z živali na človeka, insekti kot prenašalci (npr. klopi), alergeni v hrani, rastlinah in živalih (dlaka, insekti), plesni in kvasovke, živalski toksini,
  • veterina: virusne in bakterijske bolezni, ki se prenašajo z živali (zoonoze),
  • zaposleni, aktivni v tropskih in subtropskih krajih, pomorci: paraziti (npr. malarija), virusi in povzročitelji drugih tropskih bolezni,
  • kovinska in lesnopredelovalna dejavnost, papirna in tekstilna industrija: bakterije v hladilnih emulzijah, plesni, kvasovke,
  • izpostavljenost klimatiziranim prostorom (tekstilna in papirna industrija): plesni, kvasovke, legionela,
  • arhivi, muzeji, knjižnice: pršice, plesni, bakterije,
  • gradbeništvo: plesni,
  • pedagoški delavci: otroške nalezljive bolezni: ošpice, rdečke,
  • policisti, vojaki, cariniki, pazniki: hepatitisi, HIV, tuberkuloza,
  • zaposleni v komunalni dejavnosti in pri ravnanju z odpadki: plesni, alergeni, virusi hepatitisov, bakterije,
  • delavci v bazenih: legionela, kvasovke.


Informativno gradivo v slovenščini:

 

 

 

 

 

 

 

Alergija na trave

 

Biološki dejavniki – uvod, EU OSHA

Legionarska bolezen, EU OSHA

Povzročitelji kožne preobčutljivosti, EU OSHA

Povzročitelji občutljivosti dihal, EU OSHA

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Izpostavljenost biološkim sredstvom in povezane zdravstvene težave zdravstvenih delavcev, EU OSHA 2019

V okviru velikega projekta, ki se izvaja za izboljšanje vedenja o bioloških sredstvih na delovnem mestu, je agencija EU-OSHA proučila tveganja, ki so posledica izpostavljenosti tem sredstvom, za delavce v zdravstvenem sektorju. Stanje, predstavljeno v tem dokumentu za razpravo, je rezultat teoretičnega proučevanja in zbiranja podatkov ter informacij, zbranih z intervjuji in v ciljnih skupinah s strokovnjaki in zdravstvenimi delavci.

Dokument za razpravo poudarja vrste izpostavljenosti, učinke na zdravje, načine izpostavljenosti in nastajajoča tveganja, ki so pomembna za ta sektor. V proučevanje so vključene skupine delavcev, za katere še izrecno velja, da so izpostavljene tveganju, ob tem pa se ugotavlja, kateri ukrepi politike bi lahko bili v pomoč pri prehodu na bolj sistematični pristop k obvladovanju tveganj.

Nezavezujoče smernice o bioloških dejavnikih, Priročnik za podporo inšpektorjem za delo pri ocenjevanju strokovnosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem izpostavljenosti SARS-CoV-2, Vloga inšpektorjev za delo na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravja, SLIC, 2022


Smernice ILO o bioloških nevarnostih na delovnem mestu

Strokovnjaki vlad ter organizacij delodajalcev in delavcev, ki so se junija 2022 sestali pri Mednarodni organizaciji dela (ILO), so sprejeli smernice za ravnanje z biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju.

Sprejete tristranske smernice so prve za to vrsto tveganja. Zagotavljajo posebne nasvete, usklajene z mednarodnimi delovnimi standardi, o preprečevanju in nadzoru poškodb, bolezni in smrti pri delu, povezanih z izpostavljenostjo biološkim tveganjem v delovnem okolju. Vključujejo vprašanja, povezana z odgovornostmi in pravicami pristojnih organov, delodajalcev, služb medicine dela in delavcev, upravljanjem tveganj na delovnem mestu, zdravstvenim nadzorom delavcev ter pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere. Razpravljali so o posledicah izpostavljenosti biološkim nevarnostim na delovnih mestih ter o tem, kako najbolje oblikovati nacionalne politike in ukrepe za preprečevanje in ublažitev povezanih zdravstvenih težav.

Smernice opredeljujejo biološko nevarnost kot vsak mikroorganizem, celico ali drug organski material, ki je lahko rastlinskega, živalskega ali človeškega izvora, vključno z gensko spremenjenimi, in ki lahko škoduje zdravju ljudi. To lahko med drugim vključuje bakterije, viruse, parazite, glivice, prione, materiale DNK, telesne tekočine in druge mikroorganizme ter z njimi povezane alergene in toksine. Tako nalezljiva kot nenalezljiva biološka tveganja lahko predstavljajo veliko grožnjo zdravju v številnih sektorjih in na delovnih mestih po vsem svetu. Na primer, samo zaradi nalezljivih bolezni naj bi leta 2021 po vsem svetu umrlo 310.000 ljudi, povezanih z delom, od tega 120.000 zaradi COVID-19.

POMEMBNO: Na 112. in 113. zasedanju Mednarodne konference dela leta 2024 in 2025 naj bi v okviru pregleda normativnega okvira ILO za varnost in zdravje pri delu razpravljali o novem standardu (to je konvenciji) za biološka tveganja.

Uradna informacija ILO na tej povezavi

Osnutek smernic v angleščini na tej povezavi


Svetovna zdravstvena organizacija WHO predlaga novo mednarodno konvencijo o preprečevanju pandemij, o pripravljenosti in o odzivu nanjo:

Na 76 zasednaju skupščine WHO od 21. do 30. maja 2023 bo na dnevnem redu prva verzija nove konvencije o preprečevanju pandemij, o pripravljenosti in o odzivu nanjo, ki pa še ne prepozna ključnega pomena varnosti in zdravja pri delu tako glede pripravljenosti na kot glede odziva na pandemijo.

V angleščini do predloga prve verzije konvencije na tej povezavi

  • Poziv 8. 3. 2024 ministrici za zdravje naj Slovenija glasuje za amandmaje ILO na predlog dogovora WHO o pandemijah marca in maja 2024, na tej povezavi

Predpisi:

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

Glej novo prilogo III na straneh 692 do 728 Uradnega lista št. 12/2024 z dne 9. 2. 2024 na tej povezavi

Plesen v delovnih prostorih – neobvezno mnenje IRSD v smislu nudenja strokovne pomoči, 16. 10. 2023

Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb 

Pravilnik o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb 

Pravilnik o pitni vodi 

Direktiva evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

1. sprememba: Direktive Komisije (EU) 2019/1833 (z dne 24. oktobra 2019)

2. sprememba: Direktiva komisije (EU) 2020/739 (z dne 3. junij 2020) in Izjava Komisije po predložitvi Direktive Komisije (EU) 2020/739

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi poškodb z ostrimi pripomočki

DIREKTIVA SVETA 2010/32/EU z dne 10. maja 2010 o izvajanju okvirnega sporazuma o preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, ki sta ga sklenila HOSPEEM in EPSU


E-novice ZSSS:

8/2024 e-novica ZSSS (9. 2. 2024): Nova Priloga III Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

3/2022 e-novica ZSSS (25. 1. 2022): ZSSS: Proti obveznemu cepljenju brez zakonske podlage

70/2021 e-novica ZSSS (9. 12. 2021): Kdaj ni potrebno samotestiranje za COVID-19 ob prihodu na delo?

54/2021 e-novica ZSSS (29. 9. 2021): Ali velja COVID-19 v EU za poklicno bolezen ali za poškodbo pri delu?

52/2021 e-novica ZSSS (22. 9. 2021): Obveznost izpolnjevanja pogojev PCT in sporočanje osebnih podatkov

50/2021 e-novica ZSSS (15. 9. 2021): Test HAG za samotestiranje na covid-19

49/2021 e-novica ZSSS (1. 9. 2021): COVID-19 in dolgotrajni COVID-19 – vrnitev na delo

42/2021 e-novica ZSSS (28. 7. 2021): Delodajalec stroška COVID testiranja ne bo smel prevaliti na delavca

36/2021 e-novica ZSSS (24. 6. 2021: O testiranju in cepljenju proti covid-19

34/2021 e-novica ZSSS (16. 6. 2021): E-novica ZSSS 34/2021 (16.6.2021): Konec epidemije in evropsko digitalno covidno potrdilo

30/2021 e-novica ZSSS (4. 6. 2021): Poziv ZSSS delodajalcem, naj zaposlenim omogočijo cepljenje proti COVID-19 na naročeni termin

23/2021 e-novica ZSSS (12. 5. 2021): EU OSHA o antigenskih testih COVID-19 na delovnih mestih

9/2021 e-novica ZSSS (12. 2. 2022): Prevaliti strošek testiranja na delavce je nezakonito

6/2021 e-novica ZSSS (2. 2. 2021): Orodje OiRA za ocenjevanje tveganja za okužbo s COVID-19

4/2021 e-novica ZSSS (20. 1. 2021): Ministrstvo o hitrih testih za preprečitev širjenja COVID-19 na delovnih mestih

77/2020 e-novica ZSSS (10.12.2020): Prijava na cepljenje proti COVID-19

74/2020 e-novica ZSSS (3.12.2020): Če imate vsaj en simptom COVID-19, ostanite doma!

69/2020 e-novica ZSSS (16.11.2020): Cepivo proti COVID-19

67/2020 e-novica ZSSS (12.11.2020): Kdaj na delo po ozdravitvi COVID-19?

64/2020 e-novica ZSSS (2.11.2020): Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi

62/2020 e-novica ZSSS (28.10.2020): Javni poziv predsednice ZSSS k zagotovitvi varnosti in zdravja na delovnem mestu v času epidemije

61/2020 e-novica ZSSS (20.10.2020): Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

60/2020 e-novica ZSSS (16.10.2020): Protokol in priporočila NIJZ v primeru okužbe s koronavirusom

52/2020 e-novica ZSSS (24.9.2020): Vse o cepljenju proti sezonski gripi

51/2020 e-novica ZSSS (15.9.2020): Sezonska gripa podvoji širjenje COVID-19

48/2020 e-novica ZSSS (7.9.2020): Preprečevanje širjenja COVID-19 na delovnih mestih z dopolnitvijo ocene tveganja

47/2020 e-novica ZSSS (24.8.2020): Zaradi epidemije COVID-19 cepljenje proti sezonski gripi še bolj pomembno

46/2020 e-novica ZSSS (19.8.2020): Sporočilo Evropske komisije: Smernice o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha COVID-19

45/2020 e-novica ZSSS (8.7.2020): Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

44/2020 e-novica ZSSS (7.7.2020): Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

41/2020 e-novica ZSSS (29.6.2020): Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

36/2020 e-novica ZSSS (3.6.2020): Izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«

31/2020 e-novica ZSSS (8.5.2020): Navodila in priporočila NIJZ za varno izvajanje posameznih dejavnosti

30/2020 e-novica ZSSS (6.5.2020): ZSSS zahteva pravilno klasifikacijo koronavirusa SARS-CoV-2 v direktivi EU 2000/54/ES

29/2020 e-novica ZSSS (30.4.2020): COVID-19 in vračanje na delovno mesto / neobvezujoče smernice EU-OSHA

24/2020 e-novica ZSSS (17.4.2020): Priporočila za zaključek izolacije in vrnitev na delovno mesto

23/2020 e-novica ZSSS (16.4.2020): Eurofoundova spletna anketa: Življenje, delo in COVID-19

22/2020 e-novica ZSSS (9.4.2020): COVID-19 kot poškodba pri delu

21/2020 e-novica ZSSS (6.4.2020): Kako varno namestiti, uporabljati in odstraniti kirurško masko tipa II R

20/2020 e-novica ZSSS (1.4.2020): Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

19/2020 e-novica ZSSS (31.3.2020): Opozorila tržnega inšpektorata glede mask za zaščito v času pandemije

18/2020 e-novica ZSSS (27.3.2020): COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

17/2020 e-novica ZSSS (14.3.2020): Medicina dela – koristne informacije za obvladovanje COVID-19

16/2020 e-novica ZSSS (20.3.2020): Medicina dela predlaga ukrepe za varovanje zdravja delavcev v času epidemije COVID-19

15/2020 e-novica ZSSS (19.3.2020): Poziv k aktivni vlogi medicine dela v času epidemije

14/2020 e-novica ZSSS (17.3.2020): Ali je delo v času epidemije varno?

13/2020 e-novica ZSSS (13.3.2020): Epidemija razglašena – Kako se zaščititi pred okužbo na delovnem mestu?

7/2020 e-novica ZSSS (25.2.2020): Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

 

Psihosocialne obremenitve pri delu

Psihosocialne obremenitve pri delu

 

   Stiske na delovnem mestu

Do več informacij o psihosocialnih obremenitvah s klikom na spodnje povezave:

Stres in psihosocialna tveganja

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Komunikacija

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Izgorelost

Duševno zdravje na delovnem mestu


Publikacija:

Psihosocialna tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

 

Kemijske obremenitve pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

Glej  tudi

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Storitve Ministrstva za okolje, podnebje in energijo


S klikom na spodnje povezave do informacij o nevarnih kemikalijah:

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

Center za zastrupitve v Sloveniji – kliči v primeru zastrupitve na delovnem mestu

Urad Republike Slovenije za kemikalije

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Alergeni

Hormonski motilci

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

Nanomateriali

Nevarna zdravila v zdravstvu

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Kombinirani vpliv kemikalij in drugih nevarnosti hkrati

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Uredba REACH

Varnostni listi

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Etiketa na kemikaliji

Opozorilna beseda

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki


Poklicne bolezni:

1. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji kemični dejavniki:
100 Akrilonitril
101 Arzen ali njegove spojine
102 Berilij (glucinij) ali njegove spojine
103.01 Ogljikov monoksid
103.02 Ogljikov oksiklorid
104.01 Cianovodikova kislina
104.02 Cianidi in njihove spojine
104.03 Izocianati
105 Kadmij ali njegove spojine
106 Krom ali njegove spojine
107 Živo srebro ali njegove spojine
108 Mangan ali njegove spojine
109.01 Dušikova kislina
109.02 Dušikovi oksidi
109.03 Amoniak
110 Nikelj ali njegove spojine
111 Fosfor ali njegove spojine
112 Svinec ali njegove spojine
113.01 Žveplovi oksidi
113.02 Žveplova kislina
113.03 Ogljikov disulfid
114 Vanadij ali njegove spojine
115.01 Klor
115.02 Brom
115.04 Jod
115.05 Fluor ali njegove spojine
116 Alifatski ali aliciklični ogljikovodiki iz petroletra ali bencina
117 Halogenirani derivati alifatskih ali alicikličnih ogljikovodikov
118 Butil, metil in izopropil alkohol
119 Etilen glikol, dietilen glikol, 1,4-butandiol ter nitrirani derivati glikolov in glicerola
120 Metil eter, etil eter, izopropil eter, vinil eter, dikloroizopropil eter, gvajakol, metil eter in etil eter etilen glikola
121 Aceton, kloroaceton, bromoaceton, heksafluoroaceton, metil etil keton, metil n-butil keton, metil izobutil
keton, diaceton alkohol, mezitil oksid, 2-metilcikloheksanon
122 Organofosforni estri
123 Organske kisline
124 Formaldehid
125 Alifatski nitrirani derivati
126.01 Benzen ali njegovi homologi (homologi benzena so opredeljeni s formulo CnH2n-6)
126.02 Naftalen ali njegovi homologi (homologi naftalena so opredeljeni s formulo CnH2n-12)
126.03 Vinilbenzen in divinilbenzen
127 Halogenirani derivati aromatskih ogljikovodikov
128.01 Fenoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.02 Naftoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.03 Halogenirani derivati alkilaril oksidov
128.04 Halogenirani derivati alkilaril sulfonatov
128.05 Benzokinoni
129.01 Aromatski amini ali aromatski hidrazini ali njihovi halogenirani, fenolni, nitrificirani, nitrirani ali sulfonirani
derivati
129.02 Alifatski amini in njihovi halogenirani derivati
130.01 Nitrirani derivati aromatskih ogljikovodikov
130.02 Nitrirani derivati fenolov ali njihovih homologov
131 Antimon in njegovi derivati
132 Estri dušikove kisline
133 Vodikov sulfid
135 Encefalopatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami
136 Polinevropatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami

3. Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni pod drugimi številkami
301 Bolezni dihal in raki
301.11 Silikoza
301.12 Silikoza v kombinaciji s pljučno tuberkulozo
301.21 Azbestoza
301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu
301.31 Pnevmokonioze, ki jih povzroči prah silikatov
302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka
303 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz sintranih kovin
304.01 Ekstrinzični alergijski alveolitis
304.02 Bolezni pljuč, ki jih povzroči vdihavanje prahu in vlaken iz bombaža, lanu, konoplje, jute, sisala in
sladkornega trsa
304.04 Bolezni dihal, ki jih povzroči vdihavanje kobaltovega, kositrnega, barijevega in grafitnega prahu
304.05 Sideroza
305.01 Rakova obolenja zgornjih dihal, ki jih povzroči lesni prah
304.06 Alergijske astme, ki jih povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo
alergije, in so neločljivo povezane z vrsto dela
304.07 Alergijski rinitis, ki ga povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo alergije,
in ki je neločljivo povezan z vrsto dela
306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest
307 Kronični obstruktivni bronhitis ali emfizem pri rudarjih, ki delajo v podzemnih premogovnikih
308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu
309 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah ali pare iz aluminija ali njegovih spojin
310 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz bazične žlindre


EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

Nevarnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu- Modul osnovnega usposabljanja za nacionalne inšpektorate za delo, Podporni material za izvajalce usposabljanja, 2021

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Nevarne kemične snovi na delovnem mestu

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015


Glej kampanje ZSSS:

Kampanje ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, 2006-tekoče leto

Kampanja Nič smrti pri delu, 2022-2023

Kampanja Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, 2018-2019

Odpravite poklicnega raka, 2016

Kampanja o smrtonosnosti kremenovega prahu, ki se vdihuje, 2016

Kampanja o smrtonosnosti izpušnih plinov dizel motorjev, 2016


Glej publikacije ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)

NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN

REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU

Praktične smernice MDDSZ za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi

 

Praktične smernice MDDSZ za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi podajajo poenostavljeno metodo za oceno tveganja in so namenjene predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem. Pripravljene so na podlagi praktičnih smernic, razvitih na ravni Evropske unije, kakor tudi nacionalnih praktičnih smernic in metodologij, ki so jih razvile druge države članice EU.

Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi


E-novice ZSSS:

22/2024 e-novica ZSSS (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

5/2024 e-novica ZSSS (30. 1. 2024): ECHA CHEM – nova EU javna zbirka podatkov o kemikalijah 

Hrup

Hrup

Glej tudi Kombinirani vpliv več nevarnosti skupaj

 

Hrup je neželena oblika zvoka. Je eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja za nezgode pri delu, poklicno naglušnost ter stres in jezo. Dejavnosti, kjer se delavci srečujejo z visokimi ravnmi hrupa, so kovinskopredelovalna industrija, rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, izobraževanje, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, promet itd. Nevaren za človeka je tako hrup na delovnem mestu kot tudi zunaj dela (glasna glasba)! Izguba sluha zaradi dolgotrajnega hrupa je nepopravljiva.

Enota za vrednotenje ravni hrupa/ravni zvoka/glasnosti zvoka je dB(A) oziroma decibel, pri čemer A pomeni frekvenčni filter, ki najbolj posnema odzivne značilnosti človeškega ušesa.

Hrup je nevaren za sluh, če mu je delavec dolgo in pogosto izpostavljen, predvsem takrat, ko je zelo blizu izvora hrupa. Obstaja pa tudi hrup iz okolice, katerega meje so lahko prekoračene. Zato je potrebno hrup nadzorovati (z merjenjem) in ga vzdrževati v mejah predpisanega. Ekvivalentna raven hrupa  pomeni raven hrupa, ki ustreza dejanski izpostavljenosti glede na energijo zvoka. S konično ravnijo pa opredelimo maksimalne ravni izpostavljenosti oziroma vrhove izpostavljenosti. Dopustna raven hrupa na delovnem mestu je zakonsko predpisana v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu.

Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna. Mejna vrednost je absolutna meja izpostavljenosti in v normalnih pogojih dela ne sme biti prekoračena.

_________________________________________________

Kako računamo hrup?

Primer: Če se osnovnemu hrupu nivoja 70 dB(A) priključi enako intenziven hrup, skupni nivo hrupa ni 140 dB(A), ampak 73 dB(A). Če pa se nivoju hrupa 70 dB(A) doda hrup nivoja 74 dB(A) je skupni nivo zvočnega tlaka 75 dB(A) (dejansko 75,5, a uho zazna le razlike nad 1 dB(A)).

 Kako smo prišli do tega rezultata?

Če se nivoju hrupa pridruži enak nivo hrupa, skupni hrup ni še enkrat večji, ampak le za 3 dB. Večja ko je razlika med nivojema, manj dB prištejemo višji vrednosti hrupa (glej spodaj diagram).

 

Kako računamo zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme, ki jo delavec nosi?

Pravilnik določa dnevno mejno vrednost (povprečje izpostavljenosti hrupu v času osemurnega delovnika) 87 dB(A), ki ne sme biti prekoračena, lahko pa se pri ocenjevanju upošteva varovalni učinek osebne varovalne opreme.

Proizvajalci pripomočkov za varovanje sluha navadno navajajo vrednosti NRR ( laboratrijsko določena stopnja zmanjšanja hrupa). Dejansko pa je praktična izolacijska vrednost nižja in se izračuna po formuli: (NRR-7)/2.

Če smo torej izpostavljeni nivoju hrupa 88 dB(A) in uporabimo glušnike s stopnjo zmanjšanja hrupa NRR 29, smo dejansko izpostavljeni nivoju hrupa 77 dB(A).

 ___________________________________________________________

Ocena tveganja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa, da mora pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu delodajalec nameniti posebno pozornost:

  • velikosti, vrsti in trajanju izpostavljenosti hrupu,
  • mejnima vrednostima in opozorilnim vrednostim izpostavljenosti,
  • vplivom na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
  • vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu ter medsebojnega učinkovanja hrupa in vibracij,
  • možnosti, da hrup moti slišnost opozorilnih zvočnih signalov ali drugih zvokov, ki jih je potrebno upoštevati, da se zmanjša tveganje za nezgode,
  • podatkom o emisiji hrupa, ki jih zagotovijo proizvajalci delovne opreme,
  • obstoju delovne opreme, ki povzroča manj hrupa,
  • podaljšanju izpostavljenosti hrupu zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec,
  • ustreznim podatkom, pridobljenim z zdravstvenim nadzorom,
  • opremi za varovanje sluha s primernim dušenjem.

 ___________________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev

Posebno varstvo pred hrupom je delodajalec dolžen izvajati pri nosečih delavkah, saj visoke ravni hrupa vplivajo na sluh nerojenega otroka. Delodajalec je dolžen premestiti nosečo delavko iz okolja, kjer raven hrupa presega 80 dB(A).

Tudi mlada oseba ne sme biti izpostavljena hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost, t.j. 80 dB(A).

 ___________________________________________________________

Preventivni zdravstveni pregledi:

 

 

 

 

 

 

 

 

Test sluha z ADG

 

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vsebino pregleda sluha. V koliko delate v okolju kjer hrup dosega ali presega spodnjo opozorilno vrednost naj se pri preventivnem zdravstvenem pregledu sluh pregleduje z ADG. Poškodbo sluha zaradi hrupa se diagnosticira in spremlja s pomočjo tonskega pražnega avdiograma (ADG), ki grafično prikaže odvisnost občutljivosti ušesa od frekvence zvoka in s tem tudi velikost in vrsto naglušnosti (avdiometrija).

Avdiogram, ki prikazuje poklicno okvaro sluha zaradi hrupa (sluh je okvarjen predvsem pri frekvenci 4000 Hz, na kateri je uho najbolj ranljivo zaradi hrupa).

Vir slike: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014

 ___________________________________________________________

Učinek hrupa na zdravje:

 

 

 

 

 

Nošnja slušnega aparata zaradi poslabšanja sluha

 

Hrup povzroča izgubo sluha, vpliva pa tudi na organizem v celoti. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča trajno naglušnost, ki jo lahko pospeši istočasna izpostavljenost vibracijam, ototoksičnim kemikalijam (kot npr. težkim kovinam, organskim topilom, dušljivcem), jemanje ototoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidni gentamicin), diuretiki (kot je furosemid) in zdravila proti raku, ki vsebujejo platino (npr. cisplatin)), dedna obremenjenost in starost.

Naglušnost zaradi izpostavljenosti hrupu je v veliki meri individualna. Nekateri ljudje lahko prenašajo hrup visoke jakosti dlje časa brez kakršnihkoli posledic, medtem ko drugi, ki so izpostavljeni enakemu hrupu v istem okolju, lahko sluh hitro izgubljajo. Desetina ljudi je prekomerno občutljivih na hrup in postanejo naglušni že pri nižjih intenzitetah od dovoljenih in/ali imajo ekstraavralne težave. Motnje sluha so v začetku lahko reverzibilne, kar pomeni, da se sluh po nekaj urah lahko vrne, če pa izpostavljenost hrupu traja dalj časa, sledi trajna izguba sluha.

Avralni učinki hrupa so učinki hrupa na sluh. Izražajo se kot akustična travma (zvočni udar) in kronična akustična travma (industrijski hrup, ki vodi v naglušnost). Večletna vsakodnevna 8-urna izpostavljenost hrupu 80 dB povzroči trajno poškodbo sluha, naglušnost ali izgubo sluha.

Akutna okvara sluha zaradi hrupa nastane takoj zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu. Nastane zaznavna ali mešana naglušnost, izrazitejša pri 4 kHz[3], večinoma enostranska, delno povratna po prenehanju izpostavljenosti. Prvi znak izpostavljenosti večjemu hrupu je šumenje in/ali piskanje v ušesih, ki je najbolj izraženo 5 minut po izpostavljenosti. Na avdiogramu pa se po nekaj minutah do 24 urah pojavi začasna naglušnost. Trajni znak izpostavljenost visokemu hrupu je trajna naglušnost in trajno šumenje ali piskanje v ušesih.

Poškodba bobniča, srednjega ali notranjega ušesa nastane zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu (več kot 120 dB(A) nekaj minut ali več, ali tudi 135 dB(A) (nekaj trenutkov). Pride do raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali pa mehanske okvare notranjega ušesa. Posledica je prevodna ali mešana naglušnost.

Kronična naglušnost zaradi hrupa je najpogostejša poklicna naglušnost. Nastane, če je delavec dlje časa (najmanj 3 leta, običajno pa 6 do 10 let) izpostavljen osem ur dnevno hrupu 85 dB(A) (predpisani mejni hrup), izjemoma 75 dB(A). Začetne spremembe na avdiogramu se pokažejo pri visokih frekvencah (pri 6 ali 4 kHz) skoraj enako na obeh ušesih, nato so postopoma prizadete še druge frekvence. Ker je sprva prizadeto območje v višjih frekvencah, kot je govorno področje človeka, delavec pri pogovoru nima subjektivnih težav in ne opazi okvare sluha. Naglušnost nastaja počasi, obojestransko, postopoma se širi v govorni spekter (500 Hz do 4 kHz), zato človek ne sliši visokih tonov in pozno opazi, da postaja naglušen. Okvara sluha je zaznavna, izrazitejša pri 3 do 6 kHz, najpogosteje pri 4 kHz, običajno simetrična, obojestranska, nepovratna, po prenehanju izpostavljenosti hrupu ne napreduje.

Kronično naglušnost zaradi hrupa, je treba ločevati od starostne naglušnosti, prirojene naglušnosti, naglušnosti, ki nastane zaradi metaboličnih motenj, naglušnosti, ki jo povzroči virus ali bakterija, naglušnosti, ki nastane zaradi bolezni centralnega živčnega sistema.

Posebej za ljudi, ki so izpostavljeni organskim topilom, je pomembna kronična naglušnost, ki lahko nastane kot posledica izpostavljenosti toluenu in stirenu ali težkim kovinam, kot je svinec, metilno živo srebro, arzen. Prav tako poškoduje sluh tudi ogljikov monoksid. Istočasna izpostavljenost hrupu in organskim topilom povzroča večjo izgubo sluha, kot bi jo povzročil sam hrup ali sama organska topila.

 

Ekstraavralni učinki hrupa se pojavijo pri daljši ali ponavljajoči se izpostavljenosti hrupu (vsaj 5 let) nad 50 dB(A) in se kažejo kot

  • psihične motnje (nevroze, psihična utrujenost, strah, raztresenost, razdražljivost, duševna labilnost, zmanjšana pozornost, nespečnost …). Posledično pride do poslabšanja medsebojnih odnosov in usihanja motivacije za delo;
  • neskladno delovanje posameznih organskih sistemov zaradi zvišanega tonusa simpatičnega živčevja. Posledica so kronična obolenja (zvišana frekvenca srca, zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor, miokardni infarkt in možganska kap, zaprtost, driska, vnetje želodčne sluznice, rana na želodcu), zvišane ali znižane vrednosti nekaterih hormonov, zvišanje celotnega holesterola, znižane vrednosti HDL-holesterola …

Gre za bolezni, ki jih povzročajo številni dejavniki, tako z delovnega mesta kot tudi tisti zunaj delovnega mesta, zato teh bolezni ne uvrščamo med poklicne bolezni, pač pa bolezni, povezane z delom.

Ergonomsko-varnostni učinki hrupa: Gre predvsem za motnje komunikacije, zaznavanja signalov, obremenitev govornega aparata, vpliv na produktivnost delavcev.

____________________________________________________________________

Preprečevanje izgube sluha:

Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev ter tudi drugih oseb, ki so navzoče v njegovem delovnem procesu. Hrup predstavlja dejavnik tveganja, kateremu so lahko delavci izpostavljeni.

Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpraviti, pri tem pa mora upoštevati temeljno načelo ZVZD-1, ki opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Kar pomeni, da je treba hrup odpraviti pri izvoru, pri čemer so kolektivni ukrepi pred osebno varovalno opremo.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri izvoru?

  • Z manjšanjem sil, ki povzročajo nihanje;
  • z zmanjšanjem udarcev ali impulzov;
  • z zmanjšanjem trenja s pravilno montažo in mazanjem;
  • z izolacijo izvora hrupa;
  • z zmanjšanjem vrtinčenja zraka pri izpustu iz šob;
  • z zamenjavo hrupnih delovnih strojev s tihimi.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup na poti k sprejemniku/delavcu?

  • Z odsotnostjo odbojnih površin;
  • prostore, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom, lociramo od preostalih prostorov;
  • z dušenjem s pomočjo pregrad;
  • z ogrado izvora hrupa z akustičnimi oblogami stropa in sten.

Kako lahko z organizacijskimi ukrepi zmanjšamo hrup?

  • S krajšo izpostavljenostjo ljudi v hrupnem delovnem okolju;
  • z izbiro delovne opreme, ki ni hrupna;
  • z izobraževanjem ljudi z namenom zavedanja škodljivosti hrupa ter kako ravnati, da ne povzročajo hrupa.

 

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri sprejemniku/delavcu: Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna.

______________________________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

  1. Bodite pozorni na meritve hrupa – da se le-te izvajajo v »realnih pogojih«, kar pomeni, da se meritev izvaja, v običajnih delovnih pogojih in ne takrat, ko npr. ugasnejo stroji in delavci zapustijo delovno mesto (npr. v času malice).
  2. Delodajalcu predlagajte, naj se meritve hrupa izvajajo tudi z osebnimi dozimetri za hrup, kar pomeni, da se delavcu namesti osebni dozimeter za hrup na ramo. Delavec nemoteno opravlja svoje delo v celotnem delovnem dnevu, merilnik pa poda izpostavljenost delavca ekvivalentni ravni hrupa na dan.
  3. Bodite pozorni na sočasno izpostavljenost hrupu in vibracijam ter težkim kovinam (kadmij, živo srebro, svinec, arzen, živo srebro, krom …) /organskim topilom (tuluen, ksilen, stiren, etilbenzen, propilbenzen, metilstiren, trikloroetilen, heksan, ogljikov disulfid) / ototoksičnim zdravilom.
  4. Bodite pozorni na priporočila za stroje, ki ustvarjajo hrup.
  5. Da se na preventivnih zdravstvenih pregledih pregleduje sluh z ADG in ne s šepetanjem!
  6. Da so zaposleni na usposabljanju za varno delo poučeni o: vplivu hrupa na sluh, smislu uporabe varovalnih sredstev, tipih varovalnih sredstev, načinu njihove uporabe in za kaj se katero varovalno sredstvo uporablja, načinih izbora pravega varovalnega sredstva, načinu vzdrževanja, načinu uporabe, ciljih in načinu izvedbe avdiometrije ter o najnovejši zaščitni opremi za sluh.

__________________________________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

Izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa v okolju | SPOT (gov.si)

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

__________________________________________________________________________________

Uporabljeni viri:

Prenehajte s tem hrupom!, Tratnik, Etbin, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje sluha.

Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju (Uradni list RS, št. 96/2007) so namenjene zlasti delodajalcem na tem področju. Poskušajo jim na enostaven način prikazati, kako naj izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni,  ZSSS, 2016.

ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARSTVO DELAVCEV IZPOSTAVLJENIH HRUPU, Marjan Bilban

http://www.decibel.si/

Stres / psihosocialna tveganja

Stres / psihosocialna tveganja

   

Glej tudi  

Izgorelost

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Humanizacija dela in ergonomija


Stres je fiziološki, psihični in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je katerikoli dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživlja kot težavnega oz. ogrožajočega, kar pri njem izzove stresni odziv. Stresor začasno zamaje posameznikovo telesno in psihično ravnovesje. Je povsem normalno odzivanje posameznika na dogajanje, saj naši možgani telesu zaradi občutka ogroženosti naročijo, naj se pripravi na boj ali na beg. Sledi buren hormonski odziv, ki aktivira maksimalne umske in telesne zmogljivosti in posamezniku omogoči, da se reši pred nevarnostjo. Gre za reakcijo, ki je našim prednikom omogočala preživetje. Ko se posameznik sooča s težavami v vsakdanjem življenju, ki ga ogrožajo, se vedno sproži opisana reakcija, čeprav se je morda sploh ne zaveda.

Bojna pripravljenost zahteva veliko energije, ki jo telo zagotovi z varčevanjem na račun imunskega sistema. To ni škodljivo, kadar stres traja kratek čas, kolikor je navadno potrebno, da si v naravi rešimo življenje. Dolgotrajni stres (npr. na delovnem mestu), ki traja tedne in mesece, pa lahko prav zaradi zmanjšanega delovanja imunskega sistema vodi v bolezen. Stres ni bolezen, vendar lahko omogoči številne zdravstvene težave (zdravje popusti na najšibkejšem organu posameznika).

Stres torej ni bolezen, ampak je prirojeni hormonski odziv našega telesa na strah in občutek ogroženosti, ki je potreben za beg ali boj, da si v nevarnosti rešimo življenje. Kratkotrajni stres je torej brez dvoma pozitiven, saj v trenutkih ogroženosti omogoča aktivacijo maksimalnih duševnih in telesnih sposobnosti. Kadar pa občutek ogroženosti traja predolgo, stres postane negativen in začne ogrožati naše zdravje na račun padca imunske sposobnosti in s tem sposobnosti samoozdravitve. V času stresa se rane dobesedno ne celijo in ljudje obolevajo zaradi bolezni, ki jim sicer ne bi prišle do živega. Stres je tudi v normalnih časih med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost z dela.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))


ZVZD-1 o stresu oziroma psihosocialnih tveganjih:

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Zagrožena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.


Organizacija dela:

Čeprav je mnogo virov stresa v našem privatnem življenju, pa je precej specifičnih virov stresa tudi na delovnem mestu, najpogosteje povezanimi z neprimerno organizacijo dela pri posameznem delodajalcu.

Organizacija dela je porazdelitev in usklajevanje delovnih nalog in pooblastil v organizaciji. Organizacija dela je način, kako so naloge razdeljene med posameznike v organizaciji, in načini, kako se te nato usklajujejo, da se doseže končni izdelek ali storitev. Organizacija ali struktura dela pove, kdo kaj počne, ne glede na to, ali se to počne v timih ali ne, in kdo je za kaj odgovoren.

Stres pri delu je torej emocionalna, vedenjska, kognitivna in fizična reakcija na nasprotujoče si in škodljive vidike dela, delovnega okolja in delovne organizacije. Gre za stanje, za katero je značilno povečano vzburjenje in nelagodje, ki ju pogosto spremljajo občutki nemoči in nezmožnosti soočanja z obremenilno situacijo. Ti občutki izhajajo:

  • nasprotij med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti na delovnem mestu;
  • nejasnosti delovnih zahtev glede prioritete, pričakovanj in ocenjevanja;
  • preobremenjenosti glede na dejanske možnosti;
  • nezadostne usposobljenosti za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega izobraževanja).

 

Pogosto zunanji ponudniki delodajalcem ponujajo svoje storitve obvladovanja stresa za zaposlene, ki so usmerjeni predvsem v blaženje simptomov stresa, kakršni so  meditacija in druge oblike pomirjanja. Simptomi stresa pa so s takim pristopom zgolj potlačeni in kmalu znova izbruhnejo.

V resnici se stres obvladuje s prepoznavanjem zgoraj naštetih stresorjev v organizaciji dela in z ukrepi za njihovo odpravljanje. Ko odpravimo vzrok občutkov ogroženosti, namreč popusti hormonska stresna reakcija na ogroženost.

ZSSS je v več zaporednih projektih sodeloval z  Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri nastanku brezplačnega spletnega orodja OPSA, prilagojenega specifičnim slovenskim potrebam, za prepoznavanje stresorjev na delovnem mestu. Orodje ponuja tudi nabor ukrepov za odpravo stresorjev.

Priporočamo delavskim zaupnikom, da na orodje opozorijo svojega delodajalca! 


Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Stres pospešuje nastanek mišično kostnih obolenj, EU OSHA, 2022: Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom


Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestuV njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

  • obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom –  1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
  • neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
  • kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
  • predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
  • zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

  • dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
  • naporno fizično delo s premalo odmora,
  • dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
  • kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo  družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega  dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

12/2023 e-novica ZSSS (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni


Stres in poklicne bolezni:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi


Orodja za obvladovanje stresa pri delu:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

 

 

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

 

 

 

 

 

 

PKMO e- učbenik za obvladovanje mišično-kostnih obolenj in psihosocialnih obremenitev

 

 

 

 

 

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC, 2018


Stališča sindikatov:

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu “Uvrstimo direktivo na dnevni red”, na tej povezavi


Projekti ZSSS:

OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ V ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN IZBRANIH DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA: E-ORODJE ZA CELOVITO PODPORO PROMOCIJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH 2015 – 2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZA UČINKOVITO SODELOVANJE PRI OCENJEVANJU TVEGANJA,
2015-2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, 2013 – 2014

PROGRAM PODPORE ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE PRI ODPRAVLJANJU STRESA POVEZANEGA Z DELOM IN PRI ZMANJŠEVANJU NJEGOVIH ŠKODLJIVIH POSLEDIC, 2010 – 2011

MODEL ZA MEDIACIJO – ORODJE ZA DOSEGANJE ENAKOPRAVNOSTI NA TRGU DELA, 2008 – 2009


Publikacije:

Usklajevanje dela in zasebnosti, tematska številka Delavske enotnosti, marec 2019

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Dobra praksa pri obvladovanju stresa na delovnem mestu, EU OSHA, HWC 2014-2015

Facts/Dejstva št. 74 Predvidevanja strokovnjakov o nastajajočih psihosocialnih tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu

 

 

PLAKATI MDDSZ 2022 za manj stresa zaposlenih v zdravstvu:

     

_


Strokovni članki:

OSHwiki: Mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec.


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008


E-novice ZSSS:

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

Hormonski motilci

Hormonski motilci

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci, ETUI

 

Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem. To so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem; kot na primer spolne žleze, jetra ali pa ščitnica. Lahko povzročijo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili (v 1980-tih so z njimi onesnažili okolje v delu Bele Krajine), DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

Hormonske motilce razdelimo v tri skupine. V prvo sodi več kot 190 snovi. Če je snov kategorizirana v to skupino, pomeni, da je na živali dokazan vpliv hormonskega motilca, zato moramo z njo ravnati previdno in naprej raziskovati njene učinke. Številne snovi iz 1. skupine so bile že prepovedane za uporabo (npr. številni biocidi), uporaba drugih pa je vezana le na omejeno specifično uporabo. V drugo skupino sodijo snovi brez zadostnih dokazov o učinkih hormonskega motilca, vendar z dokazi o bioloških učinkih, ki so vezani na endokrine motilce, v tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci. V tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili, DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

NEKATERI HORMONSKI MOTILCI IZ 1. SKUPINE:

Citirano po:  Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, 2014

________________________________________________ _______________

Čtivo:

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja priznati (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition), ETUI – publikacija je 4. oktobra 2018 v Parizu prejela nagrado Prescrire 2018

4/2019 e-novica ZSSS: Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

 

Delovni čas

Delovni čas

Glej tudi

Delo od doma / delo na daljavo

Humanizacija dela in ergonomija


Delovni čas ni neposredno tematika varnosti in zdravja pri delu, vendar so vsebinske povezave očitne. Predolg delovni čas v daljšem obdobju vodi v utrujenost in izčrpanost ter posledično v večje tveganje za nezgode pri delu. Prav tako je z raziskavami dokazano, da delo daljše od 55 ur tedensko izrazito učinkuje na zgodnjo smrt. Izmensko delo pa je IARC uvrstila na seznam karcinogenov.

Različno ugodne razporeditve delovnega časa priznava plačni sistem v obliki dodatkov na izmensko in nočno delo.


Počitek med delom:

V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. Delavec sme pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.

V obdobju 24 ur ima delavec pravico do dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.

Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

ZDR-1 pa dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.


Pravica do dopusta:

 Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Namen dopusta je počitek in regeneracija oziroma dolgoročno ohranjanje zdravja in delazmožnosti. Zato se naj delavec tej pravici ne odpoveduje.


Izmensko delo:

Izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost.

 Cirkadijski ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr.  telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov iz leta 2014 je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let. Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.

Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.

Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.

Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe. 


Raziskave in publikacije:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Anketa ZSSS o delovnem času, 2017

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov, Univerzi 2014, na tej povezavi  in tej povezavi

Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017

Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka


Glej e- novice o delovnem času:

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

26/2021 e-novica ZSSS: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

42/2019 e-novica ZSSS: Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

36/2018 e-novica ZSSS: Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa – ali naj tudi v prihodnje dvakrat letno premikamo 

54/2017 e-novica ZSSS: Dan Delo Družina 2017 bo 13. 12. 2017

16/2017 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in
zdravja pri delu + prvi rezultati ankete o delovnem času


Predpisi:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Konvencija o nočnem delu