Smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu

E-novica ZSSS št. 45/2024 (7. 10. 2024): Smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) objavilo svoje smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu. Predstavljajo model celostnega pristopa. Avtorica besedila je Sonja Robnik iz MDDSZ.

Uvodoma smernice navajajo: “Vložek v preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu se delodajalcem brez dvoma obrestuje. Lahko se kaže v obliki bolj zdravih in zato manj bolniško odsotnih delavk in delavcev, pa tudi njihovega večjega zadovoljstva, motivacije in učinkovitosti pri delu. Predvsem pa sta preprečevanje in učinkovito obvladovanje teh tveganj pomembna z vidika varnosti pri delu… Da bi bila preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj uspešna, je nujno sodelovanje delodajalcev, stroke varnosti pri delu, stroke medicine dela ter delavk in delavcev.”

Vabljeni k ogledu in uporabi!

Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje, MDDSZ, 2024

Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 19

E-novica ZSSS št. 16/2024 (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

Na 8. marec, mednarodni dan žensk praznujmo dosežke, ki vodijo v ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk!

Ob 8. marcu 2024, mednarodnem dnevu žensk je ZSSS znova pozvala Vlado RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k ratifikaciji Konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela že junija 2019 na svojem 108. zasedanju. Konvencija je namreč prvi mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v povezavi z delom. ZSSS že od leta 2020 poziva k njeni ratifikaciji .

Slovenska vlada pa je čakala na sklep Sveta EU, da je ratifikacija v interesu EU. Tak sklep je bil končno sprejet leta 2023 in konvencijo ILO št. 190 so doslej v EU ratificirale že Italija, Grčija, Irska, Španija, Portugalska, Nemčija, Belgija in Francija. Čas je, da jo tudi Slovenija.

ZSSS opozarja na ugotovitve svoje ankete iz novembra 2022, ki je pokazala da, čeprav je trpinčenje, spolno in drugo nadlegovanje na slovenskih delovnih mestih kar pogosto, ima le 45 % delodajalcev sprejete preprečevalne ukrepe. Slovenija naj ratificira ILO konvencijo št. 190 in s tem pokaže ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Poziv ZSSS k ratifikaciji na tej povezavi

Konvencija št. 190 v slovenščini na tej povezavi.


Dodatno:

Odgovor MDDSZ, da je začetek postopek ratifikacije na tej povezavi

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

E-novica ZSSS št. 15/2024 (7. 3. 2024): Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

Obveščamo vas, da bo 21. marca 2024 izšla nova tematska številka Delavske enotnosti (DE) z naslovom Izgorelost. Kot vedno jo je mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete tudi na spletni strani ZSSS, pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 15. marca 2024. Cena je 2,30 evra.

Uredništvo DE prihodnjo tematsko številko napoveduje s temi besedami: “Zakaj sploh pisati o izgorelosti? Gre za stanje, katerim se v današnjem v svetu hitrega tempa, dolgih delavnikov in visoke delovne intenzivnosti lahko sreča praktično kdorkoli od nas, ne glede na to, v kateri dejavnosti ali poklicu dela. V tematski številki bomo pod drobnogled vzeli različne vidike izgorelosti – od opredelitve pojava do dejavnikov tveganja, poglobili se bomo v ukrepe za njeno preprečevanje, pregledali aktualne podatke, se vprašali, zakaj je izgorelost vseprisotna bolezen našega časa, predvsem pa jo bomo obravnavali kritično kot družbeni problem in ne kot individualno težavo posameznika oziroma posameznice.”

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pa dodaja, da obvladovanje izgorelosti sodi med obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Zato vabljeni, da se naročite na napovedano tematsko številko DE!


Dodatno:

19/2024 e-novica ZSSS (26. 3. 2024): Izšla je tematska številka Delavske enotnosti o izgorelosti

Duševno zdravje na delovnem mestu

Duševno zdravje na delovnem mestu

EU OSHA, 2024

Duševno zdravje je dober odnos do sebe, dobri odnosi z drugimi, uspešno spoprijemanje z izzivi v vsakdanjem življenju, zmožnost uspešnega šolanja in pridobitnega dela, skrb za svoje probleme in njihovo reševanje.

Ocenjuje se, da ima 15 % odraslih delovno sposobnih oseb vsaj kdaj duševno težavo ali motnjo. Težave v duševnem zdravju so težave pri spoprijemanju s problemi, slabša samopodoba, škodljivo pitje alkohola, šolska neuspešnost, težave s spanjem.

Uspešno se zdravi duševne motnje, kot so stresne motnje, anksiozne motnje, unipolarna depresija, bipolarna motnja razpoloženja, odvisnost od psihoaktivnih snovi. Kronične duševne motnje, ki pa potrebujejo dolgotrajno zdravljenje in stalno psihosocialno pomoč, so psihotične motnje, organske duševne motnje in demence. Osebe s hudimi duševnimi motnjami so večinoma izključene iz dela, čeprav je sodelovanje v gospodarskih dejavnostih pomembno za njihovo okrevanje.

Duševno zdravje na delovnem mestu, NIJZ, 2015, v slovenščini

Preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti (alkohol, tobak, prepovedane droge), Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje

Smernice za duševno zdravje na delovnem mestu (Guidelines on mental health at work), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, 2022, v angleščini

Duševno zdravje na delovnem mestu: kratka predstavitev politike (Mental health at work: policy brief), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, v angleščini

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC 2018, v slovenščini

Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija) – ŠE NI RATIFICIRANA – JE V POSTOPOKU RATIFIKACIJE !!! in priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)

Celovit pristop k duševnemu zdravju, Evropska komisija

Psihosocialna tveganja za dobro počutje delavcev: izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, EUROFOUND

Izpostavljenost psihosocialnim tveganjem in posledice za duševno zdravje evropskih delavcev z nizkim socialno-ekonomskim statusom, v angleščini, EU OSHA 2023

Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB), 11. revizija (ICD-11 for Mortality and Morbidity Statistics)


Mira, nacionalni program duševnega zdravja:

Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev  duševnega zdravja ter preprečevanje in celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.

Povezava na spletno stran Mira: https://www.zadusevnozdravje.si/

Duševno zdravje v Sloveniji

Breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj. Zdravstvena statistika kaže porast števila zunajbolnišničnih obravnav in izdanih psihotropnih zdravil med otroci in mladostniki. Obenem se ljudje s težavami v duševnem zdravju srečujejo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami. Dodatno vrzel med tistimi, ki pomoč potrebujejo in tistimi, ki jo prejmejo, pa povzročata stigmatizacija duševnih motenj in nizka pismenost o duševnem zdravju.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, ki ga je državni zbor sprejel leta 2018, celovito naslavlja področje duševnega zdravja in opisane izzive 20 letne vrzeli. Program želi povezati vse že obstoječe, dodaja pa tudi nujno potrebne nove strukture v celostno, interdisciplinarno in medsektorsko organizacijo promocije, preventive, zdravljenja težav v duševnem zdravju in rehabilitacije. Temelji na vključevanju, povezovanju in sodelovanju vseh služb in vseh deležnikov v skrbi za duševno zdravje posameznika in skupin prebivalcev v lokalni skupnosti ter na vseh ravneh obravnave.


OMRA:

OMRA je akronim za program z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja. Poglavitni cilj inovativnega programa OMRA je seznaniti prebivalstvo, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja. Gre za opismenjevanje o motnjah razpoloženja in osebnostnih motnjah. Po letu 2023 se program izvaja pod novim naslovom Opismenjevanje o motnjah razpoloženja in pridruženih motnjah, saj ga nadgrajujemo z vsebinami iz področja pridruženih motenj.

Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč je tudi telesno in duševno blagostanje. S tem nista mišljeni neprestana vzhičenost in sreča, temveč tako stanje, v katerem lahko oseba normalno deluje. V nasprotju s telesnimi boleznimi, kot je na primer vnetje mandljev, je duševno zdravje mnogo težje opredeliti. Za lažje razumevanje takole poenostavimo: telesno zdravje je kot računalniška strojna oprema, duševno zdravje pa je računalniški program. Za dobro počutje morata oba dobro delovati.

Duševne motnje hitreje naraščajo kot pa druge kategorije bolezni. Poleg tega, da predstavljajo veliko družbeno in ekonomsko breme, osebi, ki trpi zaradi duševnih motenj, tudi izjemno otežijo vsakdanje življenje. Le tisti, ki so dobro obveščeni o tem, kaj je duševno zdravje, zmorejo pravočasno prepoznati težave, kot so motnje razpoloženja, in pravočasno ter ustrezno ukrepati. Program OMRA v okviru svoje spletne strani in izobraževanj ponuja odgovore na različne izzive na področju razpoloženjskih in drugih duševnih motenj: kako hitreje prepoznati težave ter poiskati primerno zdravljenje, kako obvladati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike, zakaj je pomembno zniževanje stigme, kako hitreje do rešitve s strokovno pomočjo ali z različnimi oblikami samopomoči ter kako doseči realnejša pričakovanja glede učinkov zdravljenja duševnih motenj.

Več na https://www.omra.si/


EU OSHA: Smernice za delovna mesta o tem, kako podpreti posameznike, ki imajo težave z duševnim zdravjem

Delavci, ki imajo težave z duševnim zdravjem, običajno želijo nadaljevati z delom. To poročilo vsebuje praktične informacije o ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za podporo tem delavcem pri delu ali vrnitvi na delo po bolniški odsotnosti.

Glavno priporočilo je, da je treba težave z duševnim zdravjem obravnavati enako kot težave s telesnim zdravjem. Enako pomembno je preprečevanje z delom povezanih tveganj, ki lahko vplivajo na duševno zdravje in dobro počutje delavcev. Poročilo vsebuje praktične primere poceni in preprostih prilagoditev, ki lahko pomagajo podpirati in zadržati delavce.

Glej: Guidance for workplaces on how to support individuals experiencing mental health problems, avgust 2024, angleščina


Publikacije:

  Duševno zdravje pri delu”, tematska številka DE, julij 2024


Predpisi:

Zakon o duševnem zdravju

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ18–28)

Intenzivnost dela kot stresor

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Glej tudi Izgorelost

 

Kot primer dobre prakse v EU za preprečevanje nezdrave delovne preobremenitve na delovnem mestu vam posredujemo pravila švedskega državnega organa za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS) o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo. Gre za pravila, katerih izvajanje nadzoruje švedska inšpekcija dela.

Pravila so zavezujoč švedski predpis. Splošna priporočila pa imajo drugačen pravni status kot pravila. Niso zavezujoča, vsebujejo pa priporočila o uporabi pravil, ki navajajo, kako lahko nekdo ravna ali bi moral ravnati. Omogočajo seznanitev z ustreznimi načini izpolnjevanja zahtev in prikazom praktičnih rešitev.

 

Iz priporočil: Do nezdrave delovne obremenitve pride, kadar delovne zahteve pogosteje presegajo razpoložljiva sredstva za delo. To neravnovesje postane nezdravo, če je dolgotrajno in če so možnosti za okrevanje nezadostne.

  • Delovne zahteve so tisti vidiki dela, ki zahtevajo napore, ki se ponavljajo. Zahteve lahko vključujejo količino dela, stopnjo težavnosti,
    časovne roke, fizične in socialne razmere. Napori so lahko kognitivne, čustvene ali fizične narave.
  • Sredstva za delo so lahko: delovne metode in oprema, veščine in kadri, razumni in jasni cilji, povratne informacije o opravljenem delu, možnosti nadzora pri delu, socialna podpora vodij in sodelavcev ter možnosti za okrevanje.

 

Organizacijsko in delovno okolje, Pravila švedskega organa za delovno okolje o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), neuraden ZSSS prevod iz angleščine v slovenščino, november 2023

Organisational and social work environment, The Swedish Work Environment Authority regulations and general recommendations on organisational and social work environment, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), v angleščini

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

   Neodobravanje

 

Glej tudi 

Stres in psihosocialna tveganja

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Sodna praksa

Vzorci aktov delodajalca

Mladi

Invalidi

Ženske

Ranljive skupine delavcev


Velja, da je delodajalec v skladu z ZVZD-1 dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. To velja tudi za varno psihosocialno delovno okolje. V primeru pritožbe delavca mora ukrepati in ga zaščititi. Če ga ne, je delavcu odškodninsko odgovoren, čeprav sam osebno ni izvajalec trpinčenja.

Delodajalec pa je dolžan ukrepati proaktivno in jasno z akti naznaniti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja na delovnem mestu.


Definicije:

Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika nezaželenega verbalnega, neverbalnega in fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega in žaljivega okolja.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim javnim uslužbencem na delovnem mestu ali v zvezi z delom

Pomni: Za spolno in drugo nadlegovanje oziroma trpinčenje na delovnem mestu se šteje ravnanje, ki je dovolj resno in se ponavlja dalj časa. Posameznik sam presodi, ali je dejanje zanj žaljivo ter ali ga šteje za spolno in drugo nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu. Bistveno je, da posameznik določenega ravnanja ne želi ter da je zanj tako ravnanje nesprejemljivo.


Prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v:

7. členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

8. členu določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

47. členu, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju, je dokazno breme na strani delodajalca.

111. členu določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

217. členu določa globo od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.

217.a členu določa globo od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

  Vir slike: Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu


Vzorca ZSSS aktov delodajalca

Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o tem delavce pisno obvestiti na običajen način.

Pravna služba ZSSS je na podlagi ZDR-1 pripravila vzorca akta delodajalca, ki uresničujeta to obvezo delodajalca. Njuna odlika je vloga sindikata pri nastanku tega akta delodajalca. Predvideno je namreč, da akt delodajalca nastane na podlagi predhodnega dogovora s sindikatom.

NASVET: Delavski zaupniki naj priporočijo svojemu delodajalcu, da svoj interni akt po posvetovanju z njimi oblikujejo na podlagi teh vzorcev, saj je v njih ustrezno določena aktivna vloga delavskih predstavnikov.

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu in dogovor o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

Tudi MDDSZ je pripravilo svoj poenostavljen vzorec delodajalčeve izjave o ničelni toleranci do nasilja, na tej povezavi

 

 

 

 

 

Projekt Inšpektorata RS za delo: Odpravimo konflikte na delovnem mestu – možnost za dogovor o mediaciji, E: projekt.irsd@gov.si, T: 01 320 5388

Dobre prakse razreševanja konfliktov na delovnem mestu, prispevek IRSD na webinarju 21. 12. 2022

 


Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 


Raziskave in čtivo:

ETUC: “VARNE DOMA, VARNE V SLUŽBI!”, Strategije sindikatov za preprečevanje in odpravljanje nadlegovanja ter nasilja nad ženskami na delovnem mestu – SLOVENIJA, Nacionalno poročilo, 2017

POROČILO O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI,  EUROFOUND, 2012

Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu, Učni načrt, 2019

Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola, Sonja Robnik, MDDSZ, 2020

Facts/dejstva št. 74 Nasilje na delovnem mestu, EU OSHA

Facts/dejstva št. 47 Preprečevanje nasilja do zaposlenih v šolstvu, EU OSHA

Priporočila za obravnavo vseh vrst nasilja in nadlegovanja, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, tematska številka Delavske enotnosti, oktober 2022

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Poročilo ILO Preprečevanje in soočanje z nasiljem in nadlegovanjem v svetu dela s pomočjo varnosti in zdravja pri delu, v angleščini,  The report, Preventing and addressing violence and harassment in the world of work through occupational safety and health measures, 2024

 

 

 

 

 

Ustrahovanje, nadlegovanje in spletno ustrahovanje na delovnem mestu: Ali predpisi in politike ustrezajo svojemu namenu?, poročilo, EUROFOUND 2024, v angleščini

 

 


Kampanje:

Varne vso pot, ETUC kampanja 8. marec 2023

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1


Publikacije:

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU


E-novice ZSS:

16/2024 e-novica ZSSS (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

62/2022 e-novica ZSSS (14. 12. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Komunikacija

Komunikacija

 

Glej tudi 

Stres in psihosocialna tveganja

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje


Komunikacija pomeni sporazumevanje. Ko komuniciramo, posredujemo drug drugemu informacije, sporočila. Nejasna ali dvoumna sporočila povzročajo zmedo, nesporazume in posledično konflikte. Pri komuniciranju ni pomembno, kaj smo ciljni publiki želeli sporočiti. Pomembno je, katero  sporočilo je ciljna publika v resnici dojela. Vsakdo namreč sporočila razumeva v kontekstu lastnih predhodnih izkušenj. Isti stavek lahko različnim ljudem sporoča različna sporočila. Ko torej komuniciramo, moramo premisliti, kako bomo komunicirali, da preprečimo nesporazume.

Vsaka kategorija ljudi uporablja lastni “jezik” oziroma izraze. Menedžerja bo lažje prepričalo sporočilo v njemu lastnem “jeziku” z argumentacijo, ki jo razume in uporablja pri svojem delu. Strokovnjaka bodo prepričali argumenti, preverjeni v njegovi stroki. Sindikalist bo najbolje slišal sporočila, skladna z njegovim vrednostnim sistemom. Zaradi napačne komunikacije lahko spodleti želeni posel ali projekt ali ne pride do dogovora o prihodnjem sodelovanju. Če nismo pravilno razumljeni, smo krivi sami in ne ciljna publika naših sporočil.


Komunikacija kot veščina menedžmenta:

Vloga menedžmenta je vodenje ljudi za dosego poslovnih ciljev podjetja oziroma delovne organizacije. Kdor ne zna voditi ljudi, jih skuša prisiliti k doseganju ciljev z ustrahovanjem. Ljudi pa je treba voditi z jasno komunikacijo: jasno je treba znati definirati poslovne cilje delodajalca, vlogo vsakega posameznika pri doseganju teh ciljev in nato vse to ljudem jasno skomunicirati. Jasna komunikacija je pomembna veščina menedžmenta. Nejasna komunikacija vodi v organizacijo dela, kjer zaposlenim ni jasno, katere rezultate dela se od njih pričakuje in kakšna so njihova delovna pooblastila.  To pa je recept za stiske in stres zaposlenih, ki se pogosto končajo v konfliktih in s skrajnih primerih v medsebojnem obračunavanju in celo trpinčenju izbranih “krivcev/žrtev” med zaposlenimi za vse posledice nejasne organizacije dela.

Komuniciranje in vodenje sta pomembna dejavnika uspešnega dela v organizaciji. Dober vodja lahko z različnimi prijemi stimulira zaposlene, da bolj motivirano opravljajo svoje naloge. Čim bolj učinkovito poteka komunikacija med nadrejenimi in zaposlenimi, tem manjša je verjetnost za nastanek konfliktov in stresa. Učinkovitost komunikacije je pogosto odvisna od različnih oblik vedenja menedžerja, na primer spodbujanja uspešnosti zaposlenih, pohvale za dobro opravljeno delo, določanja smeri njihovega delovanja in zagotavljanja podpore pri delu in posledično vpliva na nižjo raven stresa, manj konfliktno ozračje in večje zadovoljstvo zaposlenih. V mnogih organizacijah zato izvajajo programe za urjenje menedžerjev v veščinah komuniciranja.


Usposabljanja:

Glej ponudbo usposabljanj Sindikalne akademije ZSSS na tej povezavi  (usposabljanja v živo in s pomočjo mentorja in e-učilnice).

Zahtevaj ponudbo usposabljanj za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu za učinkovito zastopanje interesov sodelavcev do varnega in zdravega dela pri posvetovanjih z delodajalcem in njegovimi strokovnimi službami.


Publikacije:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

 

Psihosocialne obremenitve pri delu

Psihosocialne obremenitve pri delu

 

   Stiske na delovnem mestu

Do več informacij o psihosocialnih obremenitvah s klikom na spodnje povezave:

Stres in psihosocialna tveganja

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Komunikacija

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Izgorelost

Duševno zdravje na delovnem mestu

 


Smernice MDDSZ:

Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje, MDDSZ, 2024


Publikacija:

Psihosocialna tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  Duševno zdravje pri delu, tematska števila DE, julij 2024


EU OSHA: Psihosocialna tveganja in duševno zdravje pri delu:

Glej več na: Psihosocialna tveganja in duševno zdravje pri delu | Safety and health at work EU-OSHA (europa.eu)

 


E-novice ZSSS:

45/2024 e-novica ZSSS (7. 10. 2024): Smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu

35/2024 e-novica ZSSS (5. 7. 2024): Izšla je tematska številka DE “Duševno zdravje pri delu”

Stres / psihosocialna tveganja

Stres / psihosocialna tveganja

   

Glej tudi  

Izgorelost

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Humanizacija dela in ergonomija


Stres je fiziološki, psihični in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je katerikoli dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživlja kot težavnega oz. ogrožajočega, kar pri njem izzove stresni odziv. Stresor začasno zamaje posameznikovo telesno in psihično ravnovesje. Je povsem normalno odzivanje posameznika na dogajanje, saj naši možgani telesu zaradi občutka ogroženosti naročijo, naj se pripravi na boj ali na beg. Sledi buren hormonski odziv, ki aktivira maksimalne umske in telesne zmogljivosti in posamezniku omogoči, da se reši pred nevarnostjo. Gre za reakcijo, ki je našim prednikom omogočala preživetje. Ko se posameznik sooča s težavami v vsakdanjem življenju, ki ga ogrožajo, se vedno sproži opisana reakcija, čeprav se je morda sploh ne zaveda.

Bojna pripravljenost zahteva veliko energije, ki jo telo zagotovi z varčevanjem na račun imunskega sistema. To ni škodljivo, kadar stres traja kratek čas, kolikor je navadno potrebno, da si v naravi rešimo življenje. Dolgotrajni stres (npr. na delovnem mestu), ki traja tedne in mesece, pa lahko prav zaradi zmanjšanega delovanja imunskega sistema vodi v bolezen. Stres ni bolezen, vendar lahko omogoči številne zdravstvene težave (zdravje popusti na najšibkejšem organu posameznika).

Stres torej ni bolezen, ampak je prirojeni hormonski odziv našega telesa na strah in občutek ogroženosti, ki je potreben za beg ali boj, da si v nevarnosti rešimo življenje. Kratkotrajni stres je torej brez dvoma pozitiven, saj v trenutkih ogroženosti omogoča aktivacijo maksimalnih duševnih in telesnih sposobnosti. Kadar pa občutek ogroženosti traja predolgo, stres postane negativen in začne ogrožati naše zdravje na račun padca imunske sposobnosti in s tem sposobnosti samoozdravitve. V času stresa se rane dobesedno ne celijo in ljudje obolevajo zaradi bolezni, ki jim sicer ne bi prišle do živega. Stres je tudi v normalnih časih med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost z dela.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))


ZVZD-1 o stresu oziroma psihosocialnih tveganjih:

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Zagrožena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.


Organizacija dela:

Čeprav je mnogo virov stresa v našem privatnem življenju, pa je precej specifičnih virov stresa tudi na delovnem mestu, najpogosteje povezanimi z neprimerno organizacijo dela pri posameznem delodajalcu.

Organizacija dela je porazdelitev in usklajevanje delovnih nalog in pooblastil v organizaciji. Organizacija dela je način, kako so naloge razdeljene med posameznike v organizaciji, in načini, kako se te nato usklajujejo, da se doseže končni izdelek ali storitev. Organizacija ali struktura dela pove, kdo kaj počne, ne glede na to, ali se to počne v timih ali ne, in kdo je za kaj odgovoren.

Stres pri delu je torej emocionalna, vedenjska, kognitivna in fizična reakcija na nasprotujoče si in škodljive vidike dela, delovnega okolja in delovne organizacije. Gre za stanje, za katero je značilno povečano vzburjenje in nelagodje, ki ju pogosto spremljajo občutki nemoči in nezmožnosti soočanja z obremenilno situacijo. Ti občutki izhajajo:

  • nasprotij med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti na delovnem mestu;
  • nejasnosti delovnih zahtev glede prioritete, pričakovanj in ocenjevanja;
  • preobremenjenosti glede na dejanske možnosti;
  • nezadostne usposobljenosti za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega izobraževanja).

 

Pogosto zunanji ponudniki delodajalcem ponujajo svoje storitve obvladovanja stresa za zaposlene, ki so usmerjeni predvsem v blaženje simptomov stresa, kakršni so  meditacija in druge oblike pomirjanja. Simptomi stresa pa so s takim pristopom zgolj potlačeni in kmalu znova izbruhnejo.

V resnici se stres obvladuje s prepoznavanjem zgoraj naštetih stresorjev v organizaciji dela in z ukrepi za njihovo odpravljanje. Ko odpravimo vzrok občutkov ogroženosti, namreč popusti hormonska stresna reakcija na ogroženost.

ZSSS je v več zaporednih projektih sodeloval z  Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri nastanku brezplačnega spletnega orodja OPSA, prilagojenega specifičnim slovenskim potrebam, za prepoznavanje stresorjev na delovnem mestu. Orodje ponuja tudi nabor ukrepov za odpravo stresorjev.

Priporočamo delavskim zaupnikom, da na orodje opozorijo svojega delodajalca! 


Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Stres pospešuje nastanek mišično kostnih obolenj, EU OSHA, 2022: Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom


Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestuV njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

  • obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom –  1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
  • neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
  • kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
  • predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
  • zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

  • dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
  • naporno fizično delo s premalo odmora,
  • dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
  • kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo  družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega  dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

12/2023 e-novica ZSSS (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni


Stres in poklicne bolezni:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi


Orodja za obvladovanje stresa pri delu:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

 

 

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

 

 

 

 

 

 

PKMO e- učbenik za obvladovanje mišično-kostnih obolenj in psihosocialnih obremenitev

 

 

 

 

 

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC, 2018


Stališča sindikatov:

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu “Uvrstimo direktivo na dnevni red”, na tej povezavi

Resolucija ETUC o ukrepih za boj proti stresu in odpravljanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: priprava strategije EU za odpravo stresa in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, sprejeta 2018, v angleščini

Posebne zahteve za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu (osnutek resolucije ETUC), september 2024, v angleščini


Projekti ZSSS:

OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ V ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN IZBRANIH DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA: E-ORODJE ZA CELOVITO PODPORO PROMOCIJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH 2015 – 2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZA UČINKOVITO SODELOVANJE PRI OCENJEVANJU TVEGANJA,
2015-2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, 2013 – 2014

PROGRAM PODPORE ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE PRI ODPRAVLJANJU STRESA POVEZANEGA Z DELOM IN PRI ZMANJŠEVANJU NJEGOVIH ŠKODLJIVIH POSLEDIC, 2010 – 2011

MODEL ZA MEDIACIJO – ORODJE ZA DOSEGANJE ENAKOPRAVNOSTI NA TRGU DELA, 2008 – 2009


Publikacije:

Usklajevanje dela in zasebnosti, tematska številka Delavske enotnosti, marec 2019

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Dobra praksa pri obvladovanju stresa na delovnem mestu, EU OSHA, HWC 2014-2015

Facts/Dejstva št. 74 Predvidevanja strokovnjakov o nastajajočih psihosocialnih tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu

 

 

PLAKATI MDDSZ 2022 za manj stresa zaposlenih v zdravstvu:

     

_


Strokovni članki:

OSHwiki: Mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec.


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008


E-novice ZSSS:

35/2024 e-novica ZSSS (5. 7. 2024): Izšla je tematska številka DE “Duševno zdravje pri delu”

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

Delovni čas

Delovni čas

Glej tudi

Delo od doma / delo na daljavo

Humanizacija dela in ergonomija


Delovni čas ni neposredno tematika varnosti in zdravja pri delu, vendar so vsebinske povezave očitne. Predolg delovni čas v daljšem obdobju vodi v utrujenost in izčrpanost ter posledično v večje tveganje za nezgode pri delu. Prav tako je z raziskavami dokazano, da delo daljše od 55 ur tedensko izrazito učinkuje na zgodnjo smrt. Izmensko delo pa je IARC uvrstila na seznam karcinogenov.

Različno ugodne razporeditve delovnega časa priznava plačni sistem v obliki dodatkov na izmensko in nočno delo.


Počitek med delom:

V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. Delavec sme pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.

V obdobju 24 ur ima delavec pravico do dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.

Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

ZDR-1 pa dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.


Pravica do dopusta:

 Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Namen dopusta je počitek in regeneracija oziroma dolgoročno ohranjanje zdravja in delazmožnosti. Zato se naj delavec tej pravici ne odpoveduje.


Izmensko delo:

Izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost.

 Cirkadijski ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr.  telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov iz leta 2014 je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let. Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.

Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.

Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.

Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe. 


Raziskave in publikacije:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Anketa ZSSS o delovnem času, 2017

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov, Univerzi 2014, na tej povezavi  in tej povezavi

Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017

Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka


Glej e- novice o delovnem času:

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

26/2021 e-novica ZSSS: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

42/2019 e-novica ZSSS: Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

36/2018 e-novica ZSSS: Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa – ali naj tudi v prihodnje dvakrat letno premikamo 

54/2017 e-novica ZSSS: Dan Delo Družina 2017 bo 13. 12. 2017

16/2017 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in
zdravja pri delu + prvi rezultati ankete o delovnem času


Predpisi:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Konvencija o nočnem delu