Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

On 22. junija, 2022 / Vročinski vali - delo v prostorih in delo na prostem

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Glej tudi Delo na mrazu

Več o temperaturnem udobju:

Vročinski vali – delo v prostorih in delo na prostem
Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Vročinski vali in delo v prostorih
Sistem nadomeščanja slojev zraka

Vročinski vali in delo na prostem
UV indeks in delo na prostem
Poklicne bolezni zaradi UV sevanja
Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki
Izobraževalni film “Delo na soncu”

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield
Kampanja Varno delo na soncu
Kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

______________________________________________________________________

Zaradi podnebnih sprememb po vsem planetu beležimo ekstremno vreme in zlasti vročinske vale.

V Sloveniji o vročinskem valu govorimo, kadar povprečna dnevna temperatura na celinskem področju vsaj tri dni zapored presega 24 stopinj Celzija, 25 stopinj v obmorskem podnebju in 22 stopinj v zmernem podnebju hribovitega sveta. Po letu 1990 beležimo od tri do pet vročinskih valov letno. Ko povprečna temperatura preseže 26 stopinj Celzija, vremenoslovci objavijo oranžno stopnjo opozorila. Ko je razglašena rdeča stopnja zaradi presežene povprečne temperature 28 stopinj Celzija, so zaradi vremenskih razmer ogrožena človeška življenja.

______________________________________________________________________

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu iz 2019, na tej povezavi

______________________________________________________________________

Stališča ZSSS o temperaturi na delovnem mestu:

Glej stališče ETUC, da EU potrebuje direktivo, ki bo določila najvišjo dovoljeno temperaturo pri delu, 25. 7. 2022, na tej povezavi

Glej stališča predsedstva ZSSS “Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest”, 10. 9. 2019, na tej povezavi

Glej pobude ZSSS za predpis, ki bi urejal temperaturno udobje in zaščito pred UV žarki na naslednjih povezavah:

10. 6. 2022: Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

4. 6. 2018: Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027 na tej povezavi

13. 6. 2017: Pobuda za dopolnitev pravilnika za zaščito delavcev pred UV žarki na tej povezavi; Odgovor MDDSZ

____________________________________________________________________

Kampanje in projekti:

kampanja Varno delo na soncu, na tej povezavi
kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami, na tej povezavi
Delo v času vročinskih valov – informacije na platformi Heat shield na tej povezavi

_____________________________________________________________________

Predpisi:

Temperaturno udobje na delovnem mestu je pomemben element varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih o temperaturnem udobju na delovnem mestu določa:

22. člen

(1) Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.

(2) Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:

– 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;

– 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;

– 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;

– 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;

– 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

(3) Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

6. Temperatura v prostorih

25. člen

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.

(2) Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

(3) Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

26. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih ustreza vrednostim, ki so določene v prilogi III tega pravilnika.

27. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih.

28. člen

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav.

(2) Delodajalec mora okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati pred tem učinkom.

73. člen

Delavci, ki delajo v hladilnicah, morajo imeti v bližini delovnih mest na razpolago ustrezno opremljen prostor za občasno ogrevanje.

19. Delovna mesta na prostem

93. člen

(1) Delodajalec mora delovna mesta, prometne poti in druge površine na prostem, ki jih uporabljajo delavci med delom urediti tako, da se lahko pešci in vozila varno gibljejo.

(2) Zahteve iz 52., 54., 55., 61., 62. in 63. člena tega pravilnika veljajo tudi za poti, ki vodijo do stalnih delovnih mest na prostem, ter za poti in površine, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor delovne opreme ter nakladalnih mest na prostem.

(3) Če naravna razsvetljava na delovnih mestih na prostem ne dosega prepisanih vrednosti, morajo biti takšna delovna mesta opremljena z umetno razsvetljavo.

(4) Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da:

a) so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b) delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;

c) delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;

d) je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prvo pomoč in reševanje;

e) delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

(5) Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in 60. člena tega pravilnika veljajo tudi za delovna mesta na prostem.

20. Stalna delovna mesta na prostem

94. člen

(1) Delodajalec ima lahko stalna delovna mesta na prostem v primeru, če je to pogojeno s tehnološkim postopkom, in zato nimajo značaja začasnosti.

(2) Delodajalec mora stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:

a) varovanje pred vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b) varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;

c) varovanje pred padci v globino in na ravnem;

d) možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.

______________________________________________________

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o obvladovanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

Glej tudi publikacijo ETUI “Vročinski valovi kot poklicna nevarnost, Vpliv vročine in vročinskih valov na zdravje in varnost delavcev in dobro počutje ter na družbeno neenakost” (v angleščini – Heatwaves as an occupational hazard, The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities), na tej povezavi

Delo na daljavo / delo od doma

On 21. junija, 2022 / Delo na daljavo

Delo na daljavo oziroma delo od doma in pravica do odklopa

Vir: SURS, 18. 11. 2022

Glej tudi Digitalizacija dela

Tudi v Sloveniji se je v času pandemije COVID-19 (2020-2021) razmahnilo delo na daljavo oziroma delo od doma, ki delavcem prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delo na daljavo je s pomočjo informacijske tehnologije v praksi preizkušeno možno in bo pri večini delodajalcev ostalo vsaj kot občasna oblika dela. Zahteva pa dopolnitev delovnega prava v zakonu, kolektivnih pogodbah, aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi.

Najmanj en dan v tednu je delala od doma približno desetina zaposlenih, SURS novica 13. 12. 2022: Večina zaposlenih (80 %) je oktobra 2022 vse dni v tednu delala na lokaciji delovnega mesta, 2 % sta delo opravljala od doma, 8 % zaposlenih pa delno od doma in delno na lokaciji delodajalca. Z dela je bila odsotna desetina zaposlenih. Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 11 % zaposlenih; to je bilo enako kot oktobra 2021. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi ženskami – med njimi je bilo takih 12 %, med zaposlenimi moškimi pa 10 %. Od doma so v večji meri delali zaposleni, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – najmanj en dan v tednu jih je tako delalo 16 %. Pri zaposlenih iz vzhodne Slovenije je bilo takih 6 %. Od doma so v večji meri delali bolj izobraženi. Med zaposlenimi s terciarno izobrazbo jih je 17 % delalo od doma najmanj en dan v tednu, medtem ko je bilo med nižje izobraženimi takih 7 %.

Najmanj en dan v tednu delala od doma skoraj četrtina terciarno izobraženih zaposlenih, SURS novica 12. 1. 2023: Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 12 % zaposlenih; to je bilo za odstotno točko več kot mesec prej. Pred enim letom pa je bilo zaposlenih, ki so delali na tak način, za 6 odstotnih točk več, 18 %. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med terciarno izobraženimi – najmanj en dan v tednu jih je tako delala nekaj manj kot četrtina (23 %) oz. za 6 odstotnih točk več kot v oktobru. Med nižje izobraženimi je bilo takih 6 % zaposlenih. V primerjavi z letom prej jih je bilo med višje izobraženimi za 6 odstotnih točk manj, med nižje izobraženimi pa za 4 odstotne točke manj. Od doma so v največji meri delali zaposleni iz srednje starostne skupine (35–54 let), takih je bilo 14 %. Med zaposlenimi, starimi 55 let ali več, pa jih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu 5 %.

Prav tako pa prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu, ki zahtevajo dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja in ozaveščanje o ergonomski ureditvi delovnega mesta na daljavo ter o psihosocialnih tveganjih, povezanih z delom na daljavo.

Delodajalec je dolžan inšpekcijo dela obvestiti o uvedbi dela na daljavo s pomočjo Od decembra 2020 dalje lahko delodajalci IRSD obveščajo o odrejenem delu od doma s pomočjo portala Slovenska poslovna točka SPOT.

Prijava na SPOT na tej povezavi

Množično delo od doma je med pandemijo covid-19 pokazalo svoje negativne plati. Medicina dela je poročala o dramatičnem porastu mišično-kostnih težav zaradi ne-ergonomsko urejene domače pisarne, o težavah z očmi, o senzorični utrujenosti… Marsikdo je torej v domači improvizirani pisarni podcenil načela za varno in zdravo delo.

Za varnost in zdravje pri delu na daljavo je ključno vedeti:

- Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu ne glede na kraj opravljanja dela Torej ne le v lastnih poslovnih prostorih ampak v primeru dela na daljavo tudi na delavčevem domu.
- Za ergonomsko ureditev delovnega mesta za delo z računalnikom sta potrebni vsaj od računalnika ločeni tipkovnica in miška (vgrajeni v prenosni računalnik po dolgotrajnem delu povzročata bolečine!) in ustrezno velik zaslon.

Medicina dela pa je med pandemijo poročala še o resnih psihosocialnih posledicah rednega dela na daljavo: o občutku izoliranosti od soljudi, anksioznosti, depresiji, izgorelosti, tehnološkem stresu, motnjah spanja…

Tako evropske kot nacionalne raziskave so potrdile naslednjo dejstvo: delavci, ki za delodajalca za računalnikom delajo od doma, delajo precej dlje od 40 ur tedensko. Delajo namreč tudi v svojem zasebnem času, vse dokler delo ni narejeno. Evropske ankete (vanje smo bili vključeni tudi Slovenci) so pokazale, da se dlje kot 40 ur tedensko petkrat pogosteje dela na daljavo kot v pisarni na lokaciji delodajalca. Po tej neslavni statistiki smo Slovenci baje na petem mestu med 27 državami EU! Očitno je, da Slovenci še ne znamo samostojno potegniti meje, kdaj se konča delovnik, če se dela na daljavo.

Omejitev delovnega časa na 8 ur dnevno ter na 40 ur tedensko pa je pomembna z vidika varnosti in zdravja pri delu. Predolgo delo je dokazano nevarno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2021 skupaj z Mednarodno organizacijo dela (ILO) objavila rezultate globalne raziskave, da je pri delu dlje kot 55 ur tedensko tveganje, da človek umre zaradi možganske kapi, večje za 35 % in za 17 % večje za nastanek bolezni srca. Še druge raziskave potrjujejo, da delo več kot 40 ur tedensko povzroča slabšo regeneracijo utrujenega telesa, skokovit porast mišično-kostnih obolenj, motnje vida, glavobole in motnje spanca ter že omenjene težke psihosocialne posledice.

______________________________________________________________

Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu

Konferenca MDDSZ, 24. maj 2022, Kongresni center Brdo pri Kranju

Program konference na tej povezavi

Raziskava “Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu” avtorice Sonje Robnik iz sektorja za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V spletni anketi ministrstva je od 3. do 20. novembra 2021 sodelovalo 3.368 zaposlenih ali samozaposlenih oseb, na tej povezavi

Prispevek DELO NA DOMU: POGLED INŠPEKCIJE NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu, Inšpektorat RS za delo, na tej povezavi

Prispevek ERGONOMSKA UREDITEV DOMAČE PISARNE, mag. Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na tej povezavi

Zgibanka MDDSZ o ergonomski ureditvi domače pisarne na tej povezavi

______________________________________________________________

Pravica do odklopa

Delamo v nedogled, ker nam to omogoča digitalna tehnologija. Pa tudi zato, ker ista tehnologija delodajalcu omogoča, da delavcu na daljavo pošilja delovne naloge 24 ur dnevno in 7 dni v tednu. Mnogi se čutijo dolžni začeti delati takoj in čeprav v svojem zasebnem času. Zakleti krog je tako sklenjen.

Nova delavska pravica do odklopa je pobuda evropskih sindikatov za preprečevanje brisanja meje med delovnim in zasebnim časom, ker digitalna tehnologija delodajalcu omogoča stalno možnost pošiljanja delavcu delovnih nalog tudi izven delovnega časa (24/7). V nekaterih državah EU je že uzakonjena ali dogovorjena s kolektivno pogodbo.

Koalicijski sporazum za mandat 2022-2026 treh političnih strank v Državnem zboru RS napoveduje: “Dostojno delo mora za posameznika predstavljati ekonomsko varnost, pravno varnost, varnost pri delu, zagotavljanje dobrih delovnih odnosov in pogojev ter socialno varnost. Delavkam in delavcem moramo omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom. Po vzoru iz tujine se bomo zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev (telefon, e-pošta) v prostem času.»

______________________________________________________________

E-novice ZSSS:

33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

12/2021 e- novica ZSSS: Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

______________________________________________________________

Dodatne informacije:

Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, SURS, 18. 11. 2022

Pravica do odklopa v 27 državah članicah EU, Industrijska razmerja; EORUFOUND 2019, v angleščini, na tej povezavi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (2019/2181(INL), na tej povezavi

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (angleški original in prevod v slovenščino), junij 2020, na tej povezavi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))

Delovni čas in ureditve dela na daljavo, EUROFOUND poročilo na seji ACSH (v angleščini), 24. 11. 2021, na tej povezavi

WHO in ILO: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

Raziskava DELO NA DOMU IN PLATFORMSKO DELO, Valentina Franca, Polona Domadenik, februar 2022, na tej povezavi

OKVIRNI SPORAZUM O DELU NA DALJAVO, 16/02/2002

______________________________________________________________

Delo v času vročinskih valov – platforma Heat shield

On 24. septembra, 2021 / Delo v času vročinskih valov - platforma Heat shield

Evropski projekt Heat shield (Ščit pred vročino), 2019-2021

https://www.heat-shield.eu/

HEAT-SHIELD je bil raziskovalni program, financiran s strani Evropske unije, katerega namen je soočanje z negativnimi učinki podnebnih sprememb na delovno populacijo, med katerimi je tudi naraščajoča temperatura na delovnih mestih. Med učinke prištevamo zmanjšanje produktivnosti na številnih delovnih mestih. Naraščajoča temperatura pa seveda evropskim delavcem prinaša tudi zdravstvene zaplete. Projekt Heath Shield se je osredotočil na pripravo strategij prilagajanja za pet pomembnejših vrst industrij EU in njihovih delavcev: predelovalna industrija, gradbeništvo, prevoz, turizem in kmetijstvo. Te industrije skupaj v EU predstavljajo 40 % BDP in 50 % vseh zaposlenih. Z zagotavljanjem zdravja zaposlenih se gospodarstvo ščiti pred učinki podnebnih sprememb.

V projektu Heath shield je iz Slovenije sodelovala Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Slovenski sodelavki projekta sta bili klimatologinji doc. dr. Tjaša Pogačar in redna profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Posledice podnebnih sprememb

Pomembna skrb so trenutne in prihodnje podnebne spremembe ter njihove posledice za različna delovna mesta, ko se toplotne obremenitve povečajo. Ko urne vrednosti presegajo 26 °C, je fizično intenzivno delo, na primer v gradbeništvu in kmetijstvu, škodljivo za zdravje in produktivnost. Zaščita delavcev pred prekomernim vročinskim stresom bo v večjem delu Evrope vse bolj pomembna. Poleg tega morajo podjetja in skupnosti sprejeti ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.

Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij, nasvetov in orodij za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih, ki so posledica podnebnih sprememb:

Heat-Shield opozorilni sistem in možnost personalizirane napovedi, nasvetov glede hidracije, ukrepi za zmanjšanje toplotne obremenitve, predlagane rešitve v različnih sektorjih …

Načrt ukrepanja v vročini Heath shield, 2021 = Načrt za ukrepanje v vročini z namenom ohranjanja varnosti in produktivnosti delavcev, Smernice za delodajalce, podjetja, sindikate ter strokovnjake varstva in zdravja pri delu

Pregled ukrepov, ki ohranjajo varnost in storilnost zaposlenih pri delu v vročini, Heath shield, 2021

Infografike Heath shield z nasveti, kako se na delovnem mestu zaščititi v času vročinskih valov, 2021:

Delaš v vročini?
Vročina vpliva na zdravje in storilnost
Ohranjanje storilnosti v vročem delovnem okolju
Poškodbe pri delu zaradi vročine
Vročinski stres pri delu v kmetijstvu
Vročinski stres pri delu v gradbeništvu
Vročinski stres pri delu v proizvodnji
Vročinski stres pri delu v turizmu
Vročinski stres pri delu v prevozništvu

Hrup

On 2. aprila, 2020 / arhiv, Hrup

Hrup

Glej tudi Kombinirani vpliv več nevarnosti skupaj

Hrup je neželena oblika zvoka. Je eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja za nezgode pri delu, poklicno naglušnost ter stres in jezo. Dejavnosti, kjer se delavci srečujejo z visokimi ravnmi hrupa, so kovinskopredelovalna industrija, rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, izobraževanje, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, promet itd. Nevaren za človeka je tako hrup na delovnem mestu kot tudi zunaj dela (glasna glasba)! Izguba sluha zaradi dolgotrajnega hrupa je nepopravljiva.

Enota za vrednotenje ravni hrupa/ravni zvoka/glasnosti zvoka je dB(A) oziroma decibel, pri čemer A pomeni frekvenčni filter, ki najbolj posnema odzivne značilnosti človeškega ušesa.

Hrup je nevaren za sluh, če mu je delavec dolgo in pogosto izpostavljen, predvsem takrat, ko je zelo blizu izvora hrupa. Obstaja pa tudi hrup iz okolice, katerega meje so lahko prekoračene. Zato je potrebno hrup nadzorovati (z merjenjem) in ga vzdrževati v mejah predpisanega. Ekvivalentna raven hrupa pomeni raven hrupa, ki ustreza dejanski izpostavljenosti glede na energijo zvoka. S konično ravnijo pa opredelimo maksimalne ravni izpostavljenosti oziroma vrhove izpostavljenosti. Dopustna raven hrupa na delovnem mestu je zakonsko predpisana v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu.

Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna. Mejna vrednost je absolutna meja izpostavljenosti in v normalnih pogojih dela ne sme biti prekoračena.

_________________________________________________

Kako računamo hrup?

Primer: Če se osnovnemu hrupu nivoja 70 dB(A) priključi enako intenziven hrup, skupni nivo hrupa ni 140 dB(A), ampak 73 dB(A). Če pa se nivoju hrupa 70 dB(A) doda hrup nivoja 74 dB(A) je skupni nivo zvočnega tlaka 75 dB(A) (dejansko 75,5, a uho zazna le razlike nad 1 dB(A)).

Kako smo prišli do tega rezultata?

Če se nivoju hrupa pridruži enak nivo hrupa, skupni hrup ni še enkrat večji, ampak le za 3 dB. Večja ko je razlika med nivojema, manj dB prištejemo višji vrednosti hrupa (glej spodaj diagram).

Kako računamo zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme, ki jo delavec nosi?

Pravilnik določa dnevno mejno vrednost (povprečje izpostavljenosti hrupu v času osemurnega delovnika) 87 dB(A), ki ne sme biti prekoračena, lahko pa se pri ocenjevanju upošteva varovalni učinek osebne varovalne opreme.

Proizvajalci pripomočkov za varovanje sluha navadno navajajo vrednosti NRR ( laboratrijsko določena stopnja zmanjšanja hrupa). Dejansko pa je praktična izolacijska vrednost nižja in se izračuna po formuli: (NRR-7)/2.

Če smo torej izpostavljeni nivoju hrupa 88 dB(A) in uporabimo glušnike s stopnjo zmanjšanja hrupa NRR 29, smo dejansko izpostavljeni nivoju hrupa 77 dB(A).

___________________________________________________________

Ocena tveganja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa, da mora pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu delodajalec nameniti posebno pozornost:

velikosti, vrsti in trajanju izpostavljenosti hrupu,
mejnima vrednostima in opozorilnim vrednostim izpostavljenosti,
vplivom na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu ter medsebojnega učinkovanja hrupa in vibracij,
možnosti, da hrup moti slišnost opozorilnih zvočnih signalov ali drugih zvokov, ki jih je potrebno upoštevati, da se zmanjša tveganje za nezgode,
podatkom o emisiji hrupa, ki jih zagotovijo proizvajalci delovne opreme,
obstoju delovne opreme, ki povzroča manj hrupa,
podaljšanju izpostavljenosti hrupu zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec,
ustreznim podatkom, pridobljenim z zdravstvenim nadzorom,
opremi za varovanje sluha s primernim dušenjem.

___________________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev

Posebno varstvo pred hrupom je delodajalec dolžen izvajati pri nosečih delavkah, saj visoke ravni hrupa vplivajo na sluh nerojenega otroka. Delodajalec je dolžen premestiti nosečo delavko iz okolja, kjer raven hrupa presega 80 dB(A).

Tudi mlada oseba ne sme biti izpostavljena hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost, t.j. 80 dB(A).

___________________________________________________________

Preventivni zdravstveni pregledi:

Test sluha z ADG

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vsebino pregleda sluha. V koliko delate v okolju kjer hrup dosega ali presega spodnjo opozorilno vrednost naj se pri preventivnem zdravstvenem pregledu sluh pregleduje z ADG. Poškodbo sluha zaradi hrupa se diagnosticira in spremlja s pomočjo tonskega pražnega avdiograma (ADG), ki grafično prikaže odvisnost občutljivosti ušesa od frekvence zvoka in s tem tudi velikost in vrsto naglušnosti (avdiometrija).

Avdiogram, ki prikazuje poklicno okvaro sluha zaradi hrupa (sluh je okvarjen predvsem pri frekvenci 4000 Hz, na kateri je uho najbolj ranljivo zaradi hrupa).

Vir slike: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014

___________________________________________________________

Učinek hrupa na zdravje:

Nošnja slušnega aparata zaradi poslabšanja sluha

Hrup povzroča izgubo sluha, vpliva pa tudi na organizem v celoti. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča trajno naglušnost, ki jo lahko pospeši istočasna izpostavljenost vibracijam, ototoksičnim kemikalijam (kot npr. težkim kovinam, organskim topilom, dušljivcem), jemanje ototoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidni gentamicin), diuretiki (kot je furosemid) in zdravila proti raku, ki vsebujejo platino (npr. cisplatin)), dedna obremenjenost in starost.

Naglušnost zaradi izpostavljenosti hrupu je v veliki meri individualna. Nekateri ljudje lahko prenašajo hrup visoke jakosti dlje časa brez kakršnihkoli posledic, medtem ko drugi, ki so izpostavljeni enakemu hrupu v istem okolju, lahko sluh hitro izgubljajo. Desetina ljudi je prekomerno občutljivih na hrup in postanejo naglušni že pri nižjih intenzitetah od dovoljenih in/ali imajo ekstraavralne težave. Motnje sluha so v začetku lahko reverzibilne, kar pomeni, da se sluh po nekaj urah lahko vrne, če pa izpostavljenost hrupu traja dalj časa, sledi trajna izguba sluha.

Avralni učinki hrupa so učinki hrupa na sluh. Izražajo se kot akustična travma (zvočni udar) in kronična akustična travma (industrijski hrup, ki vodi v naglušnost). Večletna vsakodnevna 8-urna izpostavljenost hrupu 80 dB povzroči trajno poškodbo sluha, naglušnost ali izgubo sluha.

Akutna okvara sluha zaradi hrupa nastane takoj zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu. Nastane zaznavna ali mešana naglušnost, izrazitejša pri 4 kHz[3], večinoma enostranska, delno povratna po prenehanju izpostavljenosti. Prvi znak izpostavljenosti večjemu hrupu je šumenje in/ali piskanje v ušesih, ki je najbolj izraženo 5 minut po izpostavljenosti. Na avdiogramu pa se po nekaj minutah do 24 urah pojavi začasna naglušnost. Trajni znak izpostavljenost visokemu hrupu je trajna naglušnost in trajno šumenje ali piskanje v ušesih.

Poškodba bobniča, srednjega ali notranjega ušesa nastane zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu (več kot 120 dB(A) nekaj minut ali več, ali tudi 135 dB(A) (nekaj trenutkov). Pride do raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali pa mehanske okvare notranjega ušesa. Posledica je prevodna ali mešana naglušnost.

Kronična naglušnost zaradi hrupa je najpogostejša poklicna naglušnost. Nastane, če je delavec dlje časa (najmanj 3 leta, običajno pa 6 do 10 let) izpostavljen osem ur dnevno hrupu 85 dB(A) (predpisani mejni hrup), izjemoma 75 dB(A). Začetne spremembe na avdiogramu se pokažejo pri visokih frekvencah (pri 6 ali 4 kHz) skoraj enako na obeh ušesih, nato so postopoma prizadete še druge frekvence. Ker je sprva prizadeto območje v višjih frekvencah, kot je govorno področje človeka, delavec pri pogovoru nima subjektivnih težav in ne opazi okvare sluha. Naglušnost nastaja počasi, obojestransko, postopoma se širi v govorni spekter (500 Hz do 4 kHz), zato človek ne sliši visokih tonov in pozno opazi, da postaja naglušen. Okvara sluha je zaznavna, izrazitejša pri 3 do 6 kHz, najpogosteje pri 4 kHz, običajno simetrična, obojestranska, nepovratna, po prenehanju izpostavljenosti hrupu ne napreduje.

Kronično naglušnost zaradi hrupa, je treba ločevati od starostne naglušnosti, prirojene naglušnosti, naglušnosti, ki nastane zaradi metaboličnih motenj, naglušnosti, ki jo povzroči virus ali bakterija, naglušnosti, ki nastane zaradi bolezni centralnega živčnega sistema.

Posebej za ljudi, ki so izpostavljeni organskim topilom, je pomembna kronična naglušnost, ki lahko nastane kot posledica izpostavljenosti toluenu in stirenu ali težkim kovinam, kot je svinec, metilno živo srebro, arzen. Prav tako poškoduje sluh tudi ogljikov monoksid. Istočasna izpostavljenost hrupu in organskim topilom povzroča večjo izgubo sluha, kot bi jo povzročil sam hrup ali sama organska topila.

Ekstraavralni učinki hrupa se pojavijo pri daljši ali ponavljajoči se izpostavljenosti hrupu (vsaj 5 let) nad 50 dB(A) in se kažejo kot

psihične motnje (nevroze, psihična utrujenost, strah, raztresenost, razdražljivost, duševna labilnost, zmanjšana pozornost, nespečnost …). Posledično pride do poslabšanja medsebojnih odnosov in usihanja motivacije za delo;
neskladno delovanje posameznih organskih sistemov zaradi zvišanega tonusa simpatičnega živčevja. Posledica so kronična obolenja (zvišana frekvenca srca, zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor, miokardni infarkt in možganska kap, zaprtost, driska, vnetje želodčne sluznice, rana na želodcu), zvišane ali znižane vrednosti nekaterih hormonov, zvišanje celotnega holesterola, znižane vrednosti HDL-holesterola …

Gre za bolezni, ki jih povzročajo številni dejavniki, tako z delovnega mesta kot tudi tisti zunaj delovnega mesta, zato teh bolezni ne uvrščamo med poklicne bolezni, pač pa bolezni, povezane z delom.

Ergonomsko-varnostni učinki hrupa: Gre predvsem za motnje komunikacije, zaznavanja signalov, obremenitev govornega aparata, vpliv na produktivnost delavcev.

____________________________________________________________________

Preprečevanje izgube sluha:

Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev ter tudi drugih oseb, ki so navzoče v njegovem delovnem procesu. Hrup predstavlja dejavnik tveganja, kateremu so lahko delavci izpostavljeni.

Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpraviti, pri tem pa mora upoštevati temeljno načelo ZVZD-1, ki opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Kar pomeni, da je treba hrup odpraviti pri izvoru, pri čemer so kolektivni ukrepi pred osebno varovalno opremo.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri izvoru?

Z manjšanjem sil, ki povzročajo nihanje;
z zmanjšanjem udarcev ali impulzov;
z zmanjšanjem trenja s pravilno montažo in mazanjem;
z izolacijo izvora hrupa;
z zmanjšanjem vrtinčenja zraka pri izpustu iz šob;
z zamenjavo hrupnih delovnih strojev s tihimi.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup na poti k sprejemniku/delavcu?

Z odsotnostjo odbojnih površin;
prostore, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom, lociramo od preostalih prostorov;
z dušenjem s pomočjo pregrad;
z ogrado izvora hrupa z akustičnimi oblogami stropa in sten.

Kako lahko z organizacijskimi ukrepi zmanjšamo hrup?

S krajšo izpostavljenostjo ljudi v hrupnem delovnem okolju;
z izbiro delovne opreme, ki ni hrupna;
z izobraževanjem ljudi z namenom zavedanja škodljivosti hrupa ter kako ravnati, da ne povzročajo hrupa.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri sprejemniku/delavcu: Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna.

______________________________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

Bodite pozorni na meritve hrupa – da se le-te izvajajo v »realnih pogojih«, kar pomeni, da se meritev izvaja, v običajnih delovnih pogojih in ne takrat, ko npr. ugasnejo stroji in delavci zapustijo delovno mesto (npr. v času malice).
Delodajalcu predlagajte, naj se meritve hrupa izvajajo tudi z osebnimi dozimetri za hrup, kar pomeni, da se delavcu namesti osebni dozimeter za hrup na ramo. Delavec nemoteno opravlja svoje delo v celotnem delovnem dnevu, merilnik pa poda izpostavljenost delavca ekvivalentni ravni hrupa na dan.
Bodite pozorni na sočasno izpostavljenost hrupu in vibracijam ter težkim kovinam (kadmij, živo srebro, svinec, arzen, živo srebro, krom …) /organskim topilom (tuluen, ksilen, stiren, etilbenzen, propilbenzen, metilstiren, trikloroetilen, heksan, ogljikov disulfid) / ototoksičnim zdravilom.
Bodite pozorni na priporočila za stroje, ki ustvarjajo hrup.
Da se na preventivnih zdravstvenih pregledih pregleduje sluh z ADG in ne s šepetanjem!
Da so zaposleni na usposabljanju za varno delo poučeni o: vplivu hrupa na sluh, smislu uporabe varovalnih sredstev, tipih varovalnih sredstev, načinu njihove uporabe in za kaj se katero varovalno sredstvo uporablja, načinih izbora pravega varovalnega sredstva, načinu vzdrževanja, načinu uporabe, ciljih in načinu izvedbe avdiometrije ter o najnovejši zaščitni opremi za sluh.

__________________________________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

__________________________________________________________________________________

Uporabljeni viri:

Prenehajte s tem hrupom!, Tratnik, Etbin, priročnik MDDSZ vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje sluha.

Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju (Uradni list RS, št. 96/2007) so namenjene zlasti delodajalcem na tem področju. Poskušajo jim na enostaven način prikazati, kako naj izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni, ZSSS, 2016.

ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARSTVO DELAVCEV IZPOSTAVLJENIH HRUPU, Marjan Bilban

http://www.decibel.si/

Stres / psihosocialna tveganja

On 11. marca, 2020 / Psihosocialne obremenitve pri delu, Stres

Stres / psihosocialna tveganja

Glej tudi

Izgorelost

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Humanizacija dela in ergonomija

___________________________________________________________

Stres je fiziološki, psihični in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je katerikoli dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživlja kot težavnega oz. ogrožajočega, kar pri njem izzove stresni odziv. Stresor začasno zamaje posameznikovo telesno in psihično ravnovesje. Je povsem normalno odzivanje posameznika na dogajanje, saj naši možgani telesu zaradi občutka ogroženosti naročijo, naj se pripravi na boj ali na beg. Sledi buren hormonski odziv, ki aktivira maksimalne umske in telesne zmogljivosti in posamezniku omogoči, da se reši pred nevarnostjo. Gre za reakcijo, ki je našim prednikom omogočala preživetje. Ko se posameznik sooča s težavami v vsakdanjem življenju, ki ga ogrožajo, se vedno sproži opisana reakcija, čeprav se je morda sploh ne zaveda.

Bojna pripravljenost zahteva veliko energije, ki jo telo zagotovi z varčevanjem na račun imunskega sistema. To ni škodljivo, kadar stres traja kratek čas, kolikor je navadno potrebno, da si v naravi rešimo življenje. Dolgotrajni stres (npr. na delovnem mestu), ki traja tedne in mesece, pa lahko prav zaradi zmanjšanega delovanja imunskega sistema vodi v bolezen. Stres ni bolezen, vendar lahko omogoči številne zdravstvene težave (zdravje popusti na najšibkejšem organu posameznika).

Stres torej ni bolezen, ampak je prirojeni hormonski odziv našega telesa na strah in občutek ogroženosti, ki je potreben za beg ali boj, da si v nevarnosti rešimo življenje. Kratkotrajni stres je torej brez dvoma pozitiven, saj v trenutkih ogroženosti omogoča aktivacijo maksimalnih duševnih in telesnih sposobnosti. Kadar pa občutek ogroženosti traja predolgo, stres postane negativen in začne ogrožati naše zdravje na račun padca imunske sposobnosti in s tem sposobnosti samoozdravitve. V času stresa se rane dobesedno ne celijo in ljudje obolevajo zaradi bolezni, ki jim sicer ne bi prišle do živega. Stres je tudi v normalnih časih med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost z dela.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))

______________________________________________________

ZVZD-1 o stresu oziroma psihosocialnih tveganjih:

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Zagrožena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

______________________________________________________

Organizacija dela:

Čeprav je mnogo virov stresa v našem privatnem življenju, pa je precej specifičnih virov stresa tudi na delovnem mestu, najpogosteje povezanimi z neprimerno organizacijo dela pri posameznem delodajalcu.

Organizacija dela je porazdelitev in usklajevanje delovnih nalog in pooblastil v organizaciji. Organizacija dela je način, kako so naloge razdeljene med posameznike v organizaciji, in načini, kako se te nato usklajujejo, da se doseže končni izdelek ali storitev. Organizacija ali struktura dela pove, kdo kaj počne, ne glede na to, ali se to počne v timih ali ne, in kdo je za kaj odgovoren.

Stres pri delu je torej emocionalna, vedenjska, kognitivna in fizična reakcija na nasprotujoče si in škodljive vidike dela, delovnega okolja in delovne organizacije. Gre za stanje, za katero je značilno povečano vzburjenje in nelagodje, ki ju pogosto spremljajo občutki nemoči in nezmožnosti soočanja z obremenilno situacijo. Ti občutki izhajajo:

nasprotij med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti na delovnem mestu;
nejasnosti delovnih zahtev glede prioritete, pričakovanj in ocenjevanja;
preobremenjenosti glede na dejanske možnosti;
nezadostne usposobljenosti za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega izobraževanja).

Pogosto zunanji ponudniki delodajalcem ponujajo svoje storitve obvladovanja stresa za zaposlene, ki so usmerjeni predvsem v blaženje simptomov stresa, kakršni so meditacija in druge oblike pomirjanja. Simptomi stresa pa so s takim pristopom zgolj potlačeni in kmalu znova izbruhnejo.

V resnici se stres obvladuje s prepoznavanjem zgoraj naštetih stresorjev v organizaciji dela in z ukrepi za njihovo odpravljanje. Ko odpravimo vzrok občutkov ogroženosti, namreč popusti hormonska stresna reakcija na ogroženost.

ZSSS je v več zaporednih projektih sodeloval z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri nastanku brezplačnega spletnega orodja OPSA, prilagojenega specifičnim slovenskim potrebam, za prepoznavanje stresorjev na delovnem mestu. Orodje ponuja tudi nabor ukrepov za odpravo stresorjev.

Priporočamo delavskim zaupnikom, da na orodje opozorijo svojega delodajalca!

______________________________________________________

Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Stres pospešuje nastanek mišično kostnih obolenj, EU OSHA, 2022: Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

______________________________________________________

Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu. V njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom – 1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
naporno fizično delo s premalo odmora,
dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

12/2023 e-novica ZSSS (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni

______________________________________________________

Orodja za obvladovanje stresa pri delu:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

Obvladovanje stresa in psihosocialnih tveganj − e-priročnik, EU OSHA

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

PKMO e- učbenik za obvladovanje mišično-kostnih obolenj in psihosocialnih obremenitev

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC, 2018

______________________________________________________

Stališča sindikatov:

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu “Uvrstimo direktivo na dnevni red”, na tej povezavi

______________________________________________________

Projekti ZSSS:

OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ V ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN IZBRANIH DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA: E-ORODJE ZA CELOVITO PODPORO PROMOCIJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH, 2015 – 2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZA UČINKOVITO SODELOVANJE PRI OCENJEVANJU TVEGANJA,
2015-2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, 2013 – 2014

PROGRAM PODPORE ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE PRI ODPRAVLJANJU STRESA POVEZANEGA Z DELOM IN PRI ZMANJŠEVANJU NJEGOVIH ŠKODLJIVIH POSLEDIC, 2010 – 2011

MODEL ZA MEDIACIJO – ORODJE ZA DOSEGANJE ENAKOPRAVNOSTI NA TRGU DELA, 2008 – 2009

______________________________________________________

Publikacije:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Dobra praksa pri obvladovanju stresa na delovnem mestu, EU OSHA, HWC 2014-2015

Facts/Dejstva št. 74 Predvidevanja strokovnjakov o nastajajočih psihosocialnih tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu

PLAKATI MDDSZ 2022 za manj stresa zaposlenih v zdravstvu:

______________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec.

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008

Hormonski motilci

On 10. marca, 2020 / Hormonski motilci, Kemijske obremenitve pri delu

Hormonski motilci

Hormonski motilci, ETUI

Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem. To so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem; kot na primer spolne žleze, jetra ali pa ščitnica. Lahko povzročijo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili (v 1980-tih so z njimi onesnažili okolje v delu Bele Krajine), DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A. Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

Hormonske motilce razdelimo v tri skupine. V prvo sodi več kot 190 snovi. Če je snov kategorizirana v to skupino, pomeni, da je na živali dokazan vpliv hormonskega motilca, zato moramo z njo ravnati previdno in naprej raziskovati njene učinke. Številne snovi iz 1. skupine so bile že prepovedane za uporabo (npr. številni biocidi), uporaba drugih pa je vezana le na omejeno specifično uporabo. V drugo skupino sodijo snovi brez zadostnih dokazov o učinkih hormonskega motilca, vendar z dokazi o bioloških učinkih, ki so vezani na endokrine motilce, v tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci. V tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili, DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A. Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

NEKATERI HORMONSKI MOTILCI IZ 1. SKUPINE:

Citirano po: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, 2014

________________________________________________ _______________

Čtivo:

Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja priznati (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition), ETUI – publikacija je 4. oktobra 2018 v Parizu prejela nagrado Prescrire 2018

4/2019 e-novica ZSSS: Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

Delovni čas

On 10. marca, 2020 / Psihosocialne obremenitve pri delu

Delovni čas

Glej tudi

Delo od doma / delo na daljavo

Humanizacija dela in ergonomija

__________________________________________________________

Delovni čas ni neposredno tematika varnosti in zdravja pri delu, vendar so vsebinske povezave očitne. Predolg delovni čas v daljšem obdobju vodi v utrujenost in izčrpanost ter posledično v večje tveganje za nezgode pri delu. Prav tako je z raziskavami dokazano, da delo daljše od 55 ur tedensko izrazito učinkuje na zgodnjo smrt. Izmensko delo pa je IARC uvrstila na seznam karcinogenov.

Različno ugodne razporeditve delovnega časa priznava plačni sistem v obliki dodatkov na izmensko in nočno delo.

____________________________________________________________

Počitek med delom:

V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. Delavec sme pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.

V obdobju 24 ur ima delavec pravico do dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.

Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

ZDR-1 pa dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

___________________________________________________________

Pravica do dopusta:

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Namen dopusta je počitek in regeneracija oziroma dolgoročno ohranjanje zdravja in delazmožnosti. Zato se naj delavec tej pravici ne odpoveduje.

___________________________________________________________

Izmensko delo:

Izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost.

Cirkadijski ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr. telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov iz leta 2014 je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let. Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.

Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.

Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.

Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe.

__________________________________________________________

Raziskave in publikacije:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Anketa ZSSS o delovnem času, 2017

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov, Univerzi 2014, na tej povezavi in tej povezavi

Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017

Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka

___________________________________________________________

Glej e- novice o delovnem času:

26/2021 e-novica ZSSS: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

42/2019 e-novica ZSSS: Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

36/2018 e-novica ZSSS: Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa – ali naj tudi v prihodnje dvakrat letno premikamo

54/2017 e-novica ZSSS: Dan Delo Družina 2017 bo 13. 12. 2017

16/2017 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in
zdravja pri delu + prvi rezultati ankete o delovnem času

__________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Konvencija o nočnem delu

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

On 31. januarja, 2020 / Kemijske obremenitve pri delu

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

______________________________________________________________________________

Načrt o rakotvornih snoveh (Roadmap on Carcinogenes), 2016

Glej na tej povezavi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Spletna stran Načrta o rakotvornih snoveh je platforma za izmenjavo dobrih praks med podjetji in organizacijami in shemo prostovoljnega ukrepanja za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu in izmenjavo dobrih praks. Akcijska shema je imela štiriletno perspektivo in je dobila naslov »Načrt o rakotvornih snoveh«. Leta 2020 so partnerji ugotovili, da načrt dobro napreduje, vendar še zdaleč ni pripravljen. Zato je bila 10. novembra 2020 predstavljena nova strategija za obdobje 2020–2024 s posebnimi izzivi za pospešitev izvajanja.

Na platformi najdete rešitve in informativne liste o najpogostejših karcinogenih.

______________________________________________________________________________

E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh (EU OSHA), 2021

Glej na tej povezavi

E-orodje o nevarnih kemičnih snoveh vam podaja pregled nevarnosti nevarnih kemičnih snovi in kemičnih izdelkov, ki jih uporabljate na delovnih mestih v svojem podjetju, za varnost in zdravje pri delu. Glede na vaše odgovore boste prejeli prilagojene nasvete za svoje podjetje o tem, kako izvajati dobre prakse in ukrepe ter upoštevati ustrezna pravila in predpise. Če boste sprejeli priporočene ukrepe, boste učinkovito zmanjšali tveganja, ki jih povzročajo nevarne snovi in kemični izdelki v vašem podjetju.

Začnete lahko z zelo kratkim vprašalnikom (hitri začetek) s sedmimi vprašanji ali pa takoj začnete z bolj podrobnim vprašalnikom, ki vsebuje 36 vprašanj. Če boste izpolnjevali daljši vprašalnik, lahko svoje odgovore shranite in nadaljujete pozneje. Ko boste izpolnili daljši vprašalnik, boste lahko natisnili poročilo „Moj kemijski priročnik“, ki bo vključeval vaše odgovore, seznam opravil ter priporočila za dobre prakse in ukrepe.

Slovenski partnerji e-orodja o nevarnih kemičnih snoveh so poskrbeli za oblikovani različici publikacij Moj kemijski vodnik – za Kontrolnik kliknite tukaj, za Priporočila kliknite tukaj.

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

(v angleščini)

Osnovne informacije o kemikalijah

Povezava: ECHA osnovne informacije o kemikalijah

Iskanje informacij o vseh kemikalijah s pomočjo številk kemikalij EC ali CAS.

S klikom na ime kemikalije se odpre informacija o nevarnih lastnostih kemikalije. V zbirki podatkov je 106.213 snovi z EC številko.

Seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo v skladu s členom 59(10) uredbe REACH

Glej na tej povezavi Povezava: https://echa.europa.eu/sl/candidate-list-table

Izvirna različica: kot izviren se šteje le seznam kandidatnih snovi, objavljen na tej spletni strani. Ob vključitvi snovi na seznam kandidatnih snovi na tej spletni strani lahko pričnejo za podjetja takoj veljati pravne obveznosti, zlasti tiste iz členov 7, 31 in 33 uredbe REACH.
Numerične oznake: vsak vpis na seznam kandidatnih snovi zajema brezvodne in hidrirane oblike snovi. Številka CAS v vpisu se običajno nanaša na brezvodno obliko. Hidrirane oblike snovi, označene z drugimi številkami CAS, spadajo tudi med vpise na seznam kandidatnih snovi.
Druge numerične oznake: za vpise z oznako „-“ v stolpcu za številko ES in CAS je na voljo neizčrpen seznam registracijskih številk ES in/ali CAS, ki se nanašajo na snovi ali skupine snovi, ki spadajo med vpise na seznam kandidatnih snovi, če je to v praksi mogoče. Te informacije so na voljo s klikom na gumb „Podrobnosti” ob izbranem vpisu. https://echa.europa.eu/sl/candidate-list-table

Seznam avtoriziranih snovi, vključenih v Prilogo XIV uredbe REACH

Povezava: https://echa.europa.eu/sl/authorisation-list

V Prilogi XIV uredbe REACH je seznam karcinogenov, mutagenov, reprotoksinov, bioakumulativnih snovi in hormonskih motilcev, ki so prepovedane oziroma je za njihovo uporabo potrebno pridobiti avtorizacijo ECHA.

Predpisi o nevarnih snoveh v pripravi

Povezava: https://echa.europa.eu/sl/pact

Orodje za koordinacijo javnih dejavnosti (PACT)

Orodje PACT daje pregled nad dejavnostmi javnih organov na podlagi uredb REACH in CLP.

Orodje PACT zagotavlja informacijo, ki je na tekočem, o tem, kaj ECHA in /ali MSCA načrtuje, izvaja ali je že izvedla v zvezi s posamezno snovjo na naslednjih področjih:

Izdelava in ovrednotenje podatkov – ovrednotenje dokumentacije, ovrednotenje snovi, neformalna ocena tveganja (PBT/vPvB/ED)
Analiza različnih možnosti ureditve v predpisih (RMOA).
Predpisano upravljanje s tveganjem – harmonizirano razvrščanje in označevanje, identifikacija, omejitve

Povzetek vseh dejavnosti v zvezi s posamezno snovjo je možno najti pod ‘Details’.

RISCTOX zbirka podatkov o nevarnih snoveh

(v angleščini in španščini)

Glej na tej povezavi

RISCTOX je zbirka podatkov o nevarnih snoveh, razvita za zagotavljanje jasnih, organiziranih in jedrnatih informacij o tveganjih za zdravje in okolje, ki jih povzročajo kemikalije v izdelkih, ki jih podjetja običajno uporabljajo ali z njimi ravnajo.

Zbirka podatkov RISCTOX nudi informacije o več kot 100.000 kemičnih snoveh v datotekah, ki vsebujejo podatke o:

Klasifikaciji snovi na podlagi uredbe 1272/2008 (CLP
Posebnih zdravstvenih tveganjih
Posebnih okoljskih tveganjih
Predpisih v zvezi z zdravjem in okoljem

Kriteriji za iskanje vključujejo ime snovi ali pa njene identifikacijske številke (CAS, EC; EINECS / ELINCS, Index No). Prav tako je mogoče iskati na podlagi različnih seznamov tveganj in predpisov.

SUBSPORTplus portal za nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi

(z možnostjo prevajanja v slovenščino)

Povezava: https://www.subsportplus.eu/

Portal SUBSPORTplus nudi podporo pri nadomeščanju nevarnih snovi. Nadomeščanje oziroma zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi je temeljni ukrep za zmanjševanje tveganj za okolje, delavce, potrošnike in javno zdravje. Predpisi spodbujajo, da se naj nadomešča, ta portal vam pokaže, kako to storiti.

Nadomešča se v naslednjih korakih:

Definirajte problem
Določite kriterije za nadomeščanje
Poiščite alternative
Ovrednotite in primerjajte alternative
Izvedite pilotni preizkus
Izvedite in izboljšajte

OECD – Zbirka orodij za oceno alternativ in zamenjavo škodljivih kemikalij

Ker zanimanje za zamenjavo škodljivih kemikalij v industriji, nevladnih organizacijah in javnem sektorju še naprej narašča, organizacije iščejo smernice za izvajanje ocene alternativ ter za izbiro ustreznih metod in orodij. OECD se na to potrebo odziva s pripravo dokumentov s smernicami, izmenjavo izkušenj na delavnicah in zbiranjem razpoložljivih virov.

Glej na tej povezavi

Aplikacija ISK za sporočanje podatkov o kemikalijah na trgu Republike Slovenije

(v slovenščini)

Povezava: https://www.gov.si/zbirke/storitve/sporocanje-podatkov-o-kemikalijah-za-zavezance-za-porocanje-2/

Urad za kemikalije v okviru nadzora nad proizvodnjo, prometom, skladiščenjem in uporabo nevarnih kemikalij vodi seznam kemikalij na trgu RS. Seznam kemikalij vsebuje podatke o kemikalijah (snoveh in zmeseh) na trgu Republike Slovenije, ki so razvrščene kot nevarne in sicer podatke iz varnostnega lista, podatke o vrsti in uporabi kemikalij ter letne količine. Pravni podlagi za sporočanje podatkov sta 35. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 09/2011) in Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 35/2011).

Podatke o nevarnih kemikalijah mora sporočati pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki proizvaja kemikalijo v RS ali vnaša kemikalijo v RS za poklicno uporabo vključno z vnosom za neposredno uporabo v lastni proizvodnji.

Vprašanja v zvezi z uporabo in delovanjem aplikacije ISK se pošlje na e-naslov isk-ursk.mz@gov.si.

Tolmačenje Ministrstva za zdravje – Urada RS za kemikalije, glede uporabe podatkov iz seznama kemikalij, ki se zbirajo in vodijo v aplikaciji ISK, si preberite s klikom tukaj.

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP

On 30. januarja, 2020 / Kemijske obremenitve pri delu

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Leta 2009 so članice Evropske unije po 40 letih dopolnjevanja in spreminjanja zakonodaje na področju razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih kemikalij med prvimi na svetu pričele uporabljati globalni oziroma po vsem svetu poenoteni sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij GHS/CLP. Sprejeta je bila uredba GHS/CLP, ki je osnovno orodje uredbe REACH. Namen razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij po GHS/CLP, je ugotoviti, kakšne nevarne lastnosti ima neka kemikalija, te informacije posredovati uporabniku in tako omogočiti zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba GHS/CLP določa komunikacijske elemente za sporočanje in opozarjanje na nevarne lastnosti kemikalije.

Glej več na:

Opozorilna beseda

Etiketa na kemikaliji

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti

Previdnostni stavki

Varnostni listi

Stavki o nevarnosti

Previdnostni stavki

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem)

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272)

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907)

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

On 10. septembra, 2019 / Kemijske obremenitve pri delu

Kombinirani vpliv več nevarnosti hkrati

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti; Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 2019

Glej tudi

Hrup

Sevanje

Ženske

_____________________________________________________

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT). Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

____________________________________________________

Hrup in ototoksične kemične snovi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu v 8. členu med drugim določa, da mora delodajalec pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu nameniti posebno pozornost kolikor je to mogoče, vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu.

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
analgetiki in antipiretiki,
topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
nitrili,
kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO₂).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

kadmij (kadmijev klorid),
arzen,
bromati,
tobačni dim,
halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
alkilne spojine (n-heptan),
butil nitril,
4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

____________________________________________________

Kemikalije in sevanje:

Glej tudi Sevanje

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

____________________________________________________

Več v publikaciji ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

____________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu