Delo med vročinskimi valovi – nasveti inšpekcije dela in MDDSZ 2017

IRSD 2017, na tej povezavi

UKREPI DELODAJALCA OB VISOKIH TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011 – ZVZD-1) določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med drugim je v 25. členu opredeljena tudi temperatura zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitverazen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005.

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Velja, da je dovoljena temperatura 28 stopinj Celzija določena pri običajnih okoljskih toplotnih razmerah in dolgoletnih temperaturnih povprečjih.

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno (se pojavljajo le določen čas in torej ne gre za vroče delovne prostore, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi narave proizvodnega procesa ter uporabljene tehnologije in delovne opreme), predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, na primer prerazporeditev delovnega časakrajši delovni časpogostejši in daljši odmori med delovnim časomponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkovzmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa.

Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je njegova. Ukrepi morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki predstavlja osnovni dokument delodajalca, s katerim določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1) daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpraviVsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja. Vendar Inšpektorat RS za delo (IRSD) ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja za na primer kardiovaskularne bolnike.

IRSD glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam (na primer: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/27_hot_environment_horeca_sl.pdf);
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma (poleg delavcev) zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil oziroma če delavec meni, da varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela.

IRSD skladno z določili Zakona o inšpekciji dela, Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter ZVZD-1 obravnava vsako prijavo in pri delodajalcih, pri katerih naj bi se pojavljale neprimerne temperature v delovnih prostorih, opravi inšpekcijski nadzor. Inšpektor v primeru ugotovljenih nepravilnosti delodajalcu običajno z ureditveno odločbo naloži, dav izjavi o varnosti z oceno tveganja oceni tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejme ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan tudi izvajati. Delodajalec mora glede na konkretne razmere pri njem izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.

___________________________________________________________________

 

31/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C

Datum: 13. 7. 2017

Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu

Spoštovani!

Tokrat vam posredujemo odgovor na vprašanje Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS), ki smo ga pridobili od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Gre za to, ali tudi za šotore, postavljene pred trgovinami, v katerih morajo v vročih poletnih dneh delati številni trgovci, velja predpis, ki določa, da mora delodajalec v zaprtih delovnih prostorih zagotoviti temperaturo največ 28 ˚C.

Ali torej delo v šotorih velja za delo v zaprtih prostorih ali za delo na prostem?

Spomnimo se: Delodajalčevo obveznost glede poletnih temperatur  na delovnih mestih v zaprtih delovnih prostorih določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05, 43/11). Ta v 25. členu določa:

»Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C.«

Ministrstvo je tolmačilo:

»V zvezi z vašim vprašanjem glede dela v šotorih pred trgovino vam podajamo naslednje mnenje. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05) (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je mnenja, da stalno delovno mesto v šotorih pred trgovinami sodi med delovna mesta v skladu s pravilnikom, in sicer med delovna mesta v zaprtih prostorih. Za stalna delovna mesta v šotorih veljajo tudi zahteve glede temperature na delovnih mestih v zaprtih prostorih. Prav tako je treba narediti Izjavo o varnosti z oceno tveganja za stalna delovna mesta v šotorih na način, kot bi jih naredili za zaprte prostore v objektih.«

Ministrstvo torej tolmači, da šotori, v katerih poleti delajo trgovci, veljajo za zaprte delovne prostore, kjer delodajalec mora zaposlenim zagotoviti največ 28 ˚C.

NASVET: Delavski zaupniki pri delodajalcih/trgovcih, ki zaposlenim odrejajo, da svoje delo v poletni vročini opravljajo v šotorih, naj na podlagi tega tolmačenja pozovejo svojega delodajalca, da jim zagotovi temperaturo največ 28 ˚C. Če ta tega ne stori, naj pokličejo inšpekcijo dela.

Celotno tolmačenje ministrstva vam je dostopno s klikom na naslednjo povezavo.

Srečno in varno!

__________________________________________________________________________

30/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Delodajalec mora poskrbeti, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne preseže +28°C

Datum: 10.7.2017

Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu

Spoštovani!

Te dni, ko pritiska poletna vročina, je marsikomu na delovnem mestu prevroče. Inšpektorat RS za delo (IRSD) je na svoji spletni strani objavil, kakšni morajo biti ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu. S klikom so dostopni na tej povezavi.  Inšpektorat v tem sporočilu med drugim omenja delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu oziroma svete delavcev:

»… Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev … Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma (poleg delavcev) zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil oziroma če delavec meni, da varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela. …«

Delodajalčevo obveznost glede poletnih temperatur  na delovnih mestih v zaprtih delovnih prostorih določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05, 43/11). Ta v 25. členu določa:

(1)   Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.  

(2)   Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. 

(3)   Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

Slovenske standarde za toplotno udobje, ki so omenjeni v 2. odstavku, prodaja Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST). Da, za razliko od predpisov, ki so zastonj dostopni na internetu, je standarde treba plačati, pa še v angleščini so! V slovenščino je preveden zgolj njihov naslov. Poznati jih morata predvsem delodajalčev varnostni inženir in specialist medicine dela:

SIST EN ISO 7730: 2006: Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje (stane 80 €)

SIST EN 27243:2001: Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT  (stane 38 €)

SIST EN ISO 9920:2010: Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari (stane 108 €)

SIST EN ISO 8996:2005: Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote (stane 54 €)

Lep pozdrav!

Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Glej tudi:

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Sevanje

Mikroklima


Naročite publikaciji ZSSS z informacijami o ocenjevanju tveganja in upravljanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Toplotni udar:

Tipičen primer toplotnega udara: Posameznik, ki oblečen v zaščitno obleko opravlja težko delo v vročih in vlažnih pogojih, je izpostavljen toplotnemu udaru, ker:

  • oblačila in vlažnost okolja preprečujeta znojenje,
  • toplota se v telesu dodatno ustvarja zaradi dela. Če je njeno odvajanje onemogočeno, se telesna temperatura prične dvigovati,
  • povečano izločanje znoja lahko povzroči dehidracijo,
  • zviša se srčni utrip, kar dodatno obremeni telo,
  • če telo generira več toplote, kot jo lahko izgublja, se bo telesna temperatura zviševala,
  • sčasoma doseže stopnjo, ko telesni nadzorni mehanizem neha delovati,
  • simptomi se stopnjujejo z daljšanjem časa dela v teh pogojih.

Toplotni udar ima različne posledice, nekateri posamezniki so zanj bolj dovzetni kot drugi.

 

Tipični simptomi toplotnega udara so:

  • nesposobnost koncentriranja,
  • mišični krči,
  • vročinski izpuščaji,
  • močna žeja (simptom se pojavi dokaj pozno),
  • omedlevica,
  • izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža,
  • vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). To je najhujša možna posledica in se lahko konča s smrtjo, če se pravočasno ne ukrepa.

Poklicne bolezni:

502.01 Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje
502.02 Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju

Vročinski val in delo na prostem

Vročinski val in delo na prostem

Glej tudi 

Mikroklima

Delo na mrazu

Več o delu na prostem med vročinskimi valovi na teh povezavah:

UV indeks in delo na prostem, glej na tej povezavi

Poklicne bolezni zaradi UV sevanja, glej na tej povezavi

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki na delu na prostem, glej na tej povezavi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Slovenski predpisi podrobneje ne urejajo temperaturnega udobja na delovnih mestih na prostem.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

19. Delovna mesta na prostem

93. člen

(1) Delodajalec mora delovna mesta, prometne poti in druge površine na prostem, ki jih uporabljajo delavci med delom urediti tako, da se lahko pešci in vozila varno gibljejo.

(2) Zahteve iz 52., 54., 55., 61., 62. in 63. člena tega pravilnika veljajo tudi za poti, ki vodijo do stalnih delovnih mest na prostem, ter za poti in površine, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor delovne opreme ter nakladalnih mest na prostem.

(3) Če naravna razsvetljava na delovnih mestih na prostem ne dosega prepisanih vrednosti, morajo biti takšna delovna mesta opremljena z umetno razsvetljavo.

(4) Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da:

a)  so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;

c)  delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;

d)  je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prvo pomoč in reševanje;

e)  delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

(5) Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in 60. člena tega pravilnika veljajo tudi za delovna mesta na prostem.

20. Stalna delovna mesta na prostem

94. člen

(1) Delodajalec ima lahko stalna delovna mesta na prostem v primeru, če je to pogojeno s tehnološkim postopkom, in zato nimajo značaja začasnosti.

(2) Delodajalec mora stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:

a)  varovanje pred vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;

c)  varovanje pred padci v globino in na ravnem;

d)  možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.


Slovenski predpisi torej podrobneje ne urejajo temperaturnega udobja na delovnih mestih na prostem.

Glej pobude ZSSS za predpis, ki bi urejal temperaturno udobje in zaščito pred UV žarki na naslednjih povezavah:

26.11.2023: Predlogi ZSSS za dopolnitev predloga 3. akcijskega načrta za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v obdobju 2024-2027, na tej povezavi

15.3.2023: Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ na tej povezavi

10. 6. 2022: Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

4. 6. 2018: Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

13. 6. 2017: Pobuda za dopolnitev pravilnika za zaščito delavcev pred UV žarki na tej povezaviOdgovor MDDSZ


E- novice:

24/2024 e-novica ZSSS (19. 4. 2024): Globalni dogodek ILO 25. 4. 2024: Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

34/2023 e-novica ZSSS (16. 8. 2023): Vročina na delu – EU OSHA smernice za delovna mesta v slovenščini

31/2023 e-novica ZSSS (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

30/2023 e-novica ZSSS (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

28/2023 e-novica ZSSS (3. 7. 2023): Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

27/2023 e-novica ZSSS (30. 6. 2023): V Španiji prepoved dela na prostem v času rdečega in oranžnega alarma

Vročinski val in delo v prostorih

Vročinski val in delo v prostorih

Glej tudi

Mikroklima

Delo na mrazu

Inšpektorat RS za delo o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu (17. 6. 2022):

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde 

  • SIST EN ISO 7730: 2006, – Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje
  • SIST EN 27243:2001 – Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT
  • SIST EN ISO 9920:2010 – Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari
  • SIST EN ISO 8996:2005 – Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.  

Izjava IRSD je na tej povezavi

Tolmačenje MDDSZ: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C , 10.7.2017


Glej tudi iz arhiva e-novic:

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

34/2023 e-novica ZSSS (16. 8. 2023): Vročina na delu – EU OSHA smernice za delovna mesta v slovenščini

31/2023 e-novica ZSSS (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

30/2023 e-novica ZSSS (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

28/2023 e-novica ZSSS (3. 7. 2023): Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

27/2023 e-novica ZSSS (30. 6. 2023): V Španiji prepoved dela na prostem v času rdečega in oranžnega alarma

31/2022 e-novica ZSSS: Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, na tej povezavi

39/2021 e-novica ZSSS  (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela? na tej povezavi

2017: Glej tudi tolmačenje IRSD in MDDSZ v 2017 o delu med vročinskim valom, na tej povezavi


Tolmačenje MDDSZ, kaj je vroči delovni prostor po 25. členu Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih, 11. 7. 2017, na tej povezavi


Naročite publikaciji ZSSS z informacijami o ocenjevanju tveganja in upravljanje temperaturnega udobja na delovnem mestu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UV indeks in delo na prostem

UV indeks in delo na prostem

Glej tudi Sevanje

 


Sončni žarki so nevarni

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom vse leto, a poleti je UV indeks posebej visok. Posledice škodljivih učinkov UV žarkov so siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice, prezgodnje staranje kože, sončne opekline, kožni rak. Okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic zaradi opeklin se nikoli povsem ne pozdravijo in se zato seštevajo.

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka


Vsakodnevna biovremenska napoved ARSO (napoved UV indeksa, biovreme, napoved cvetnega prahu) na tej povezavi

Ravni UV indeksa od 1 do 11 in ustrezni predlogi zaščitnih ukrepov:


UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice: kvari DNK in povzroča mutacijo kožnih celic. Moč UV sevanja izraža UV indeks. Nanj vpliva več dejavnikov:

  1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju! Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
  2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
  3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
  4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla (vse vodne površine odbijejo od 10 % do 30 % vpadnih UV žarkov, sneg pa odbije kar 80 % vpadnih UV žarkov).

Za zaščito pred UV sevanjem, je treba vedeti, kaj UV indeks pove. UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa zgoraj opisane zdravstvene posledice.  Delavci, ki dolge ure delajo na prostem, naj ne podcenjujejo dolgoročnih učinkov UV sevanja na kožo ter se naj pozanimajo, kolikšen je danes UV indeks. Delodajalec mora svoje delavce, ki delajo na prostem, usposobiti o tem, kaj sporoča UV indeks, kakšno tveganje za zdravje predstavlja določena vrednost UV indeksa in kakšno zaščito uporabiti pri visokih vrednostih UV sevanja.  Kar 90 % kožnih rakov se lahko prepreči, če se nadzira izpostavljenost UV žarkom in upošteva priporočene ukrepe!

UV indeks izraža jakost UV sevanja. Višja je vrednost UV indeksa, večja je nevarnost za kožo in oči.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:

  1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju!  Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
  2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
  3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
  4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
    • vse vodne površine odbijejo od 10 % do 30 % vpadnih UV žarkov,
    • sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

DOBRA PRAKSA: Delodajalec z delovnimi mesti, kjer se delo opravlja na prostem, naj v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja, oceni tveganje zaradi UV sevanja in na tej podlagi delavcem zagotovi usposabljanje o tveganju zaradi UV sevanja ter poskrbi za preventivne ukrepe. Na svojih zunanjih deloviščih naj dnevno objavlja UV indeks.

NASVET: Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj delodajalcu, ki ima delovna mesta, na katerih se delo opravlja na prostem, predlagajte naj sledi tej dobri praksi.


Več o varnem delu na prostem:

Varno delo na soncu, na tej povezavi

ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami, na tej povezavi

Delo v času vročinskih valov – platforma Heat shield, na tej povezavi

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki 

Naj bo delo na soncu varno in zdravo!

____________________________________________________________

Oglejte si izobraževalni film “Sonce na delu” na tej povezavi

____________________________________________________________

 

Posledice škodljivih učinkov UV žarkov:

  • siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice
  • prezgodnje staranje kože
  • sončne opekline
  • kožni rak

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, naj zahteva dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja za delovna mesta na prostem tako, da bo v njej ocenjeno tudi tveganje zaradi UV sevanja in določeni spodaj predstavljeni zaščitni ukrepi!

           

Stroka priporoča naslednje ukrepe:

  • Skrajšanje izpostavljenosti najbolj močnemu soncu med 10. in 16. uro. Na primer z zgodnejšim začetkom dela, deljenim delavnikom, opravljanjem težjih del v zgodnjih jutranjih urah, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih, omogočanjem dela v senci, pogostejšimi odmori v senci ipd.
  • Sporočila in opomniki na delovišču. Na primer: objava UV indeksa na oglasni tabli delovišča.
  • Oprema delovišča s hladilniki za osvežilne napitke.
  • Ustvarjanje sence nad deloviščem na prostem s senčniki/paviljoni/ponjavami. Priročni so npr. paviljoni na kolescih, ki jih je mogoče premikati tja, kjer delavci trenutno delajo.
  • Zagotavljanje neprosojnih pokrivnih oblačil (z ovratnikom, dolgimi rokavi in hlačnicami), širokokrajnih pokrival za zaščito uhljev in vratu ter sončnih očal s potrjeno UV zaščito 400 in oznako CE, ki ščitijo oči tudi od strani.
  • Zagotavljanje zaščitnih krem z zaščitnim UV faktorjem najmanj 30. Mazati se je treba v debelem sloju pred začetkom izpostavljenosti soncu in kasneje po potrebi še večkrat med delavnikom.  POZOR: Kreme naj bodo le dopolnitev drugim ukrepom in ne edina zaščita!
  • V skladu  s 36. členom ZVZD-1 mora delodajalec v oceni tveganja določiti ciljane preventivne zdravstvene preglede glede na tveganja ocenjena v oceni tveganja. To pomeni, da je treba določiti za delavce, ki delajo na prostem, tudi pregledovanje kože zaradi možnosti nastanka poklicnega kožnega raka.
  • Usposabljanja delavcev za varno delo na soncu, ki ga mora zagotoviti delodajalec v skladu z 38. členom ZVZD-1. Delavce je na teh usposabljanjih treba poučiti o zdravstvenih tveganjih zaradi UV sevanja sončnih žarkov in o pravilni uporabi osebne varovalne opreme ter drugih zaščitnih ukrepih.

_____________________________________________________________

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o obvladovanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Glej tudi

Zdravstvena tveganja zaradi vročine na delovnem mestu

Sevanje


Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom zlasti poleti, ko je UV indeks visok.

Za zdravje škodljive posledice UV žarkov:

SIVA MRENA, KOŽNI RAK NA VEKAH, POŠKODBE OČESNE MREŽNICE:

UV žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico in se absorbirajo v očesni leči. Manjši del teh žarkov pa prodre vse do mrežnice. Škodljivi učinki UV žarkov na očesne strukture se seštevajo. Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroča opeklino na roženici, ki je podobna sončni opeklini na koži.

 

 

 

Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju povzroča motnost očesne leče – sivo mreno, kožnega raka na vekah in poškodbe na očesni mrežnici.

 

 

 

 

Keratokonjuktivitis – Izpostavljenost ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbo roženice in veznice oči.

 

PREZGODNJE STARANJE KOŽE:

Koža se hitreje stara, ker UVA žarki poškodujejo globoke plasti kože. Koža je nagubana in porumenela, stanjšana in neenakomerno obarvana. Te spremembe se ne popravijo nikoli več.

UV sevanje postara kožo. Če je bila leva polovica obraza poklicnega voznika skozi vetrobransko steklo bolj izpostavljena UV žarkom, je koža na levi strani bolj postarana kot na desni.

 

SONČNE OPEKLINE:

Sončne opekline so posledica čezmerne izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom B. Zaradi prekomernega izpostavljanja soncu se pojavi na koži rdečina. Kasneje (odvisno od dolžine izpostavljenosti soncu in tipu kože) se lahko pojavijo mehurji. Koža se lahko tudi olupi. Pri opeklini večje površine se lahko pojavi vročina in drugi hujši znaki.

Če vas sonce opeče vsaki dve leti samo enkrat, se tveganje za melanom poveča za trikrat.

 

BAZALIOM ALI BAZALNOCELIČNI KARCINOM KOŽE:

Je najpogostejši maligni tumor pri belopoltih ljudeh. Gre za izrazito počasen tumor, ki izjemno redko zaseva, vendar lahko, če ga ne zdravimo več let, povzroči veliko lokalno uničenje tkiva. Najpogosteje se pojavi na glavi in vratu, zlasti na zgornjih dveh tretjinah obraza. Razmeroma pogost je tudi na trupu, na drugih mestih je redkejši.

MELANOM ALI KOŽNI RAK:

UVA sevanje povzroča opekline in okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic. Mutacije se seštevajo, zaradi česar se lahko dolgoročno razvije kožni rak. Najbolj nevarna oblika kožnega raka je maligni melanom. Prvi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Sledijo simptomi, čuteči na otip: znamenje lahko postane mehkejše ali trše, srbi ali ima razjedo. Melanom se lahko razvije iz obstoječega znamenja (v tretjini primerov), lahko pa se pojavi tudi kot novo znamenje (v dveh tretjinah primerov). Melanom se največkrat razvije na zgornjem delu hrbta ali prsnega koša (zlasti pri moških) ter na nogah (zlasti pri ženskah).

Razvoj melanoma je tesno povezan z močnimi opeklinami v zgodnjem otroštvu. Je glavni razlog smrti, povezane s kožnim rakom!

 

Tabela A-B-C-D-E za samopregledovanje kožnih sprememb, ali gre za melanom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Predavanje Vplivi UV sevanja na zdravje, prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., NIJZ

Škodljivi učinki sončnega sevanja in poklicni kožni rak, prim. mag. Ana Benedičič, dr. med.

Ultravijolično sončno sevanje, zdravstvene posledice čezmernega izpostavljanja soncu, prim. mag. Ana Benedičič, dr. med.


Poklicne bolezni:

502.01 Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje

502.02 Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih  – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi, 15. 3. 2023


Kaj lahko storimo, da se zaščitimo?

  • ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga, kot so na primer delovne obleke z dolgimi rokavi ali jeans, ustavi večino UV-žarkov);
  • nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu;
  • nosite sončna očala z UV filtrom;
  • kadarkoli je to možno, med odmorom in – še posebej – med malico ostanite v senci;
  • uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF 30) na izpostavljenih delih;
  • pijte veliko vode, da se izognete dehidraciji;
  • redno preverjajte svojo kožo, ali se pojavijo nenavadne novotvorbe ali kožna Če opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi znamenj, takoj obiščite zdravnika. Enako velja, če novotvorba/kožno znamenje srbi ali celo krvavi.

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Glej tudi Delo na mrazu

 

Več o temperaturnem udobju na naslednjih povezavah:

Vročinski vali – delo v prostorih in delo na prostem
       Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Vročinski vali in delo v prostorih
       Sistem nadomeščanja slojev zraka

Vročinski vali in delo na prostem
      UV indeks in delo na prostem
      Poklicne bolezni zaradi UV sevanja
      Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki
      Izobraževalni film “Delo na soncu”

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield
Kampanja Varno delo na soncu
Kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami


Zaradi podnebnih sprememb po vsem planetu beležimo ekstremno vreme in zlasti vročinske vale.

V Sloveniji o vročinskem valu govorimo, kadar povprečna dnevna temperatura na celinskem področju vsaj tri dni zapored presega 24 stopinj Celzija, 25 stopinj v obmorskem podnebju in 22 stopinj v zmernem podnebju hribovitega sveta. Po letu 1990 beležimo od tri do pet vročinskih valov letno. Ko povprečna temperatura preseže 26 stopinj Celzija, vremenoslovci objavijo oranžno stopnjo opozorila. Ko je razglašena rdeča stopnja zaradi presežene povprečne temperature 28 stopinj Celzija, so zaradi vremenskih razmer ogrožena človeška življenja.


Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu iz 2019, na tej povezavi


EWCS 2015, Eurofound:

Podatki za EU in Slovenijo o izpostavljenosti visokim temperaturam na delovnem mestu vsaj četrtino delovnega časa – vsi in posebej nekvalificirani delavci

Leta 2015 je bilo več kot četrtino delovnega časa izpostavljeno 31 % vseh delavcev in celo 53 % nekvalificiranih delavcev. Podatek se je že takrat nanašal tudi na vročino v času vročinskih valov.

Vir: na tej povezavi


Stališča ZSSS o temperaturi na delovnem mestu:

Glej stališče ETUC, da EU potrebuje direktivo, ki bo določila najvišjo dovoljeno temperaturo pri delu, 25. 7. 2022, na tej povezavi

Glej stališča predsedstva ZSSS “Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest”, 10. 9. 2019, na tej povezavi


Glej pobude ZSSS za predpis, ki bi urejal temperaturno udobje in zaščito pred UV žarki na naslednjih povezavah:

26.11.2023: Predlogi ZSSS za dopolnitev predloga 3. akcijskega načrta za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v obdobju 2024-2027, na tej povezavi

5.7.2023: Ustna pobuda Lučke Böhm na 15. seji Sveta MDDSZ za varnost in zdravje pri delu (pod točko razno) za sprejem predpisa, ki naj ureja delo na prostem v času vročinskega vala. Pobuda je bila sprejeta ustno.

15.3.2023: Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ na tej povezavi

3.8.2022: Dopolnitev pobude ZSSS o najvišji in najnižji temperaturi pri delu z dne 7. 7. 2022 in obvestilo o pobudi ETUC za direktivo EU o najvišji temperaturi na tej povezavi

25.7.2022: Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava za javnost ETUC, na tej povezavi

7.7.2022: Pobuda za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih – zagotavljanje temperaturnega udobja, na tej povezavi; Dopolnitev pobude ZSSS o najvišji in najnižji temperaturi pri delu z dne 7. 7. 2022 in obvestilo o pobudi ETUC za direktivo EU o najvišji temperaturi na tej povezavi

5.7.2022: Anketa ETUC o nezgodah pri delu zaradi ekstremnih temperatur in odgovor IRSD 22. 7. 2022 na tej povezavi

7.6.2022: Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi in odgovor MDDSZ z dne 10. 7. 2022, da so predpisi ustrezni na tej povezavi in odgovor IRSD z dne 27. 7. 2022 na tej povezavi ter poziv IRSD delodajalcem na tej povezavi

10. 6. 2022: Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

4. 6. 2018: Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

13. 6. 2017: Pobuda za dopolnitev pravilnika za zaščito delavcev pred UV žarki na tej povezaviOdgovor MDDSZ


EU smernice za varno delo v času vročinskih valov:

Vročina na delu – smernice za delovna mesta, v slovenščini, EU OSHA, avg. 2023

Heat at WORK – Guidance for Workplaces, v angleščini, EU OSHA, jul. 2023


Kampanje in projekti:

  • kampanja Varno delo na soncu, na tej povezavi
  • kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami, na tej povezavi
  • Delo v času vročinskih valov – informacije na platformi Heat shield na tej povezavi
  • Poziv ETUC, naj politika EU pred kožnim rakom zaradi UV sevanja zaščiti delavce, ki delajo na prostem na tej povezavi
 

Predpisi v EU:

Delo v ekstremni vročini in vročinskih valovih: Kakšna je zakonodaja in preventivni ukrepi na mednarodni ravni?, Eurogip, julij 2023, v angleščini in v francoščini.

EUROGIP je francoski observatorij in center za pridobivanje informacij o vprašanjih, povezanih z zavarovanjem in preprečevanjem nezgod pri delu in poklicnih bolezni na mednarodni in zlasti evropski ravni. Upravljajo ga predstavniki obojnih francoskih socialnih partnerjev. Je ključni akter na tem področju, saj v Evropi nima enakovrednega organa.

Mnenje ANSES o tveganju pri delu zaradi klimatskih sprememb na tej povezavi, 2018, v francoščini

ANSES pa je francoska agencija za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu, podrejena ministrstvom za zdravje, okolje, kmetijstvo, delo in varstvo potrošnikov.


Predpisi v Sloveniji:

Temperaturno udobje na delovnem mestu je pomemben element varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih o temperaturnem udobju na delovnem mestu določa:

22. člen

(1) Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.

(2) Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:

–       80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;

–       73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;

–       65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;

–       60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;

–       55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

(3) Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

6. Temperatura v prostorih

25. člen

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.

(2) Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

OPOMBA: Po tolmačenju IRSD (20. 3. 2024) gre za naslednje standarde:

SIST EN ISO 7933:2023 Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in razlaga toplotnega stresa z izračunom predvidene toplotne obremenitve (ISO 7933:2023)

SIST EN 7243:2018 Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotnega stresa na podlagi kazalnika WBGT (ISO 7243:2017)

SIST EN ISO 9920:2010 Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari (ISO 9920:2007, popravljena različica 2008-11-01)

SIST EN ISO 8996:2022 Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote (ISO 8996:2021)

 

(3) Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

26. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih ustreza vrednostim, ki so določene v prilogi III tega pravilnika.

27. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih.

28. člen

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav.

(2) Delodajalec mora okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati pred tem učinkom.

73. člen

Delavci, ki delajo v hladilnicah, morajo imeti v bližini delovnih mest na razpolago ustrezno opremljen prostor za občasno ogrevanje.

19. Delovna mesta na prostem

93. člen

(1) Delodajalec mora delovna mesta, prometne poti in druge površine na prostem, ki jih uporabljajo delavci med delom urediti tako, da se lahko pešci in vozila varno gibljejo.

(2) Zahteve iz 52., 54., 55., 61., 62. in 63. člena tega pravilnika veljajo tudi za poti, ki vodijo do stalnih delovnih mest na prostem, ter za poti in površine, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor delovne opreme ter nakladalnih mest na prostem.

(3) Če naravna razsvetljava na delovnih mestih na prostem ne dosega prepisanih vrednosti, morajo biti takšna delovna mesta opremljena z umetno razsvetljavo.

(4) Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da:

a)  so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;

c)  delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;

d)  je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prvo pomoč in reševanje;

e)  delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

(5) Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in 60. člena tega pravilnika veljajo tudi za delovna mesta na prostem.

20. Stalna delovna mesta na prostem

94. člen

(1) Delodajalec ima lahko stalna delovna mesta na prostem v primeru, če je to pogojeno s tehnološkim postopkom, in zato nimajo značaja začasnosti.

(2) Delodajalec mora stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:

a)  varovanje pred vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;

c)  varovanje pred padci v globino in na ravnem;

d)  možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.


Vsi predpisi, ki urejajo temperaturo na delovnem mestu:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu

Pravilnik o osebni varovalni opremi

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih – Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom


Naročite publikacije ZSSS z informacijami o obvladovanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Glej tudi publikacijo ETUI “Vročinski valovi kot poklicna nevarnost, Vpliv vročine in vročinskih valov na zdravje in varnost delavcev in dobro počutje ter na družbeno neenakost” (v angleščini – Heatwaves as an occupational hazard, The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities), na tej povezavi

Delo na daljavo / delo od doma

Delo na daljavo oziroma delo od doma in pravica do odklopa

Vir: SURS, 18. 11. 2022

Glej tudi Digitalizacija dela


Tudi v Sloveniji se je v času pandemije COVID-19 (2020-2021) razmahnilo delo na daljavo oziroma delo od doma, ki delavcem prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delo na daljavo je s pomočjo informacijske tehnologije v praksi preizkušeno možno in bo pri večini delodajalcev ostalo vsaj kot občasna oblika dela. Zahteva pa dopolnitev delovnega prava v zakonu, kolektivnih pogodbah, aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi.

Najmanj en dan v tednu je delala od doma približno desetina zaposlenih, SURS novica 13. 12. 2022: Večina zaposlenih (80 %) je oktobra 2022 vse dni v tednu delala na lokaciji delovnega mesta, 2 % sta delo opravljala od doma, 8 % zaposlenih pa delno od doma in delno na lokaciji delodajalca. Z dela je bila odsotna desetina zaposlenih. Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 11 % zaposlenih; to je bilo enako kot oktobra 2021. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi ženskami – med njimi je bilo takih 12 %, med zaposlenimi moškimi pa 10 %. Od doma so v večji meri delali zaposleni, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – najmanj en dan v tednu jih je tako delalo 16 %. Pri zaposlenih iz vzhodne Slovenije je bilo takih 6 %. Od doma so v večji meri delali bolj izobraženi. Med zaposlenimi s terciarno izobrazbo jih je 17 % delalo od doma najmanj en dan v tednu, medtem ko je bilo med nižje izobraženimi takih 7 %.

Najmanj en dan v tednu delala od doma skoraj četrtina terciarno izobraženih zaposlenih, SURS novica 12. 1. 2023: Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 12 % zaposlenih; to je bilo za odstotno točko več kot mesec prej. Pred enim letom pa je bilo zaposlenih, ki so delali na tak način, za 6 odstotnih točk več, 18 %. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med terciarno izobraženimi – najmanj en dan v tednu jih je tako delala nekaj manj kot četrtina (23 %) oz. za 6 odstotnih točk več kot v oktobru. Med nižje izobraženimi je bilo takih 6 % zaposlenih. V primerjavi z letom prej jih je bilo med višje izobraženimi za 6 odstotnih točk manj, med nižje izobraženimi pa za 4 odstotne točke manj. Od doma so v največji meri delali zaposleni iz srednje starostne skupine (35–54 let), takih je bilo 14 %. Med zaposlenimi, starimi 55 let ali več, pa jih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu 5 %.

Prav tako pa prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu, ki zahtevajo dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja in ozaveščanje o ergonomski ureditvi delovnega mesta na daljavo ter o psihosocialnih tveganjih, povezanih z delom na daljavo.

Delodajalec je dolžan inšpekcijo dela obvestiti o uvedbi dela na daljavo s pomočjo Od decembra 2020 dalje lahko delodajalci IRSD obveščajo o odrejenem delu od doma s pomočjo portala Slovenska poslovna točka SPOT.

Prijava na SPOT na tej povezavi

Množično delo od doma je med pandemijo covid-19 pokazalo svoje negativne plati. Medicina dela je poročala o dramatičnem porastu mišično-kostnih težav zaradi ne-ergonomsko urejene domače pisarne, o težavah z očmi, o senzorični utrujenosti… Marsikdo je torej v domači improvizirani pisarni podcenil načela za varno in zdravo delo.

Za varnost in zdravje pri delu na daljavo je ključno vedeti:

    • Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu ne glede na kraj opravljanja dela Torej ne le v lastnih poslovnih prostorih ampak v primeru dela na daljavo tudi na delavčevem domu.
    • Za ergonomsko ureditev delovnega mesta za delo z računalnikom sta potrebni vsaj od računalnika ločeni tipkovnica in miška (vgrajeni v prenosni računalnik po dolgotrajnem delu povzročata bolečine!) in ustrezno velik zaslon. 

Medicina dela pa je med pandemijo poročala še o resnih psihosocialnih posledicah rednega dela na daljavo: o občutku izoliranosti od soljudi, anksioznosti, depresiji, izgorelosti, tehnološkem stresu, motnjah spanja…

Tako evropske kot nacionalne raziskave so potrdile naslednjo dejstvo: delavci, ki za delodajalca za računalnikom delajo od doma, delajo precej dlje od 40 ur tedensko. Delajo namreč tudi v svojem zasebnem času, vse dokler delo ni narejeno. Evropske ankete (vanje smo bili vključeni tudi Slovenci) so pokazale, da se dlje kot 40 ur tedensko petkrat pogosteje dela na daljavo kot v pisarni na lokaciji delodajalca. Po tej neslavni statistiki smo Slovenci baje na petem mestu med 27 državami EU! Očitno je, da Slovenci še ne znamo samostojno potegniti meje, kdaj se konča delovnik, če se dela na daljavo.

Omejitev delovnega časa na 8 ur dnevno ter na 40 ur tedensko pa je pomembna z vidika varnosti in zdravja pri delu. Predolgo delo je dokazano nevarno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2021 skupaj z Mednarodno organizacijo dela (ILO) objavila rezultate globalne raziskave, da je pri delu dlje kot 55 ur tedensko tveganje, da človek umre zaradi možganske kapi, večje za 35 % in za 17 % večje za nastanek bolezni srca. Še druge raziskave potrjujejo, da delo več kot 40 ur tedensko povzroča slabšo regeneracijo utrujenega telesa, skokovit porast mišično-kostnih obolenj, motnje vida, glavobole in motnje spanca ter že omenjene težke psihosocialne posledice.


Ureditev:

Inšpektorat lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo na domu, kar pomeni da mora po ZVZD-1 oceniti tveganje za varnost in zdravje pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki.

Delavec, ki opravlja delo na domu ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca (dopust, regres, bolniški dopust, prehrana med delom), vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in do sindikalnega organiziranja.

Posebnost dela na domu je pravica do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri tem delu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora pri izplačilu nadomestil upoštevati »limit« pri obdavčitvi z dohodnino in obračunu prispevkov za socialno varnost.

Sprememba 44. člena Zdoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2023, določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi KP oz. splošnega akta delodajalca, do višine 0,20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu. Od 24. 2. 2023 do objave povprečne mesečne bruto plače januar – december 2023 (predvidoma konec februarja 2024) je znesek določen na osnovi povprečne mesečne bruto plače januar – december 2022. Ta je znašala 2.023,92 EUR. Neobdavčen znesek nadomestila je enak 4,05 EUR na dan.

Od 1. januarja 2020 velja, da se tudi prispevki za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju ne plačujejo od zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja na podlagi 44. člena Zdoh-2. Iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost pa so izvzeta tudi nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov na delovnem mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela (npr. delavec na delovnem mestu uporablja lastno orodje in prejme nadomestilo, osebno vozilo je izvzeto). Znesek izvzema je enak znesku, ki se po 44. členu ZDoh-2 izvzema iz davčne osnove in sicer do višine 2 % (bruto) mesečne plače delavca in ne več kot 2 % zadnje znane povprečne plače v RS. Če je znesek nadomestila višji od zgoraj navedenih, se obračuna dohodnina in prispevki za socialno varnost.

Vir: Računovodja.com


Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu

Konferenca MDDSZ, 24. maj 2022,  Kongresni center Brdo pri Kranju

Program konference na tej povezavi

Raziskava “Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu” avtorice Sonje Robnik iz sektorja za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V spletni anketi ministrstva je od 3. do 20. novembra 2021 sodelovalo 3.368 zaposlenih ali samozaposlenih oseb, na tej povezavi

Prispevek DELO NA DOMU: POGLED INŠPEKCIJE NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu, Inšpektorat RS za delo, na tej povezavi

Prispevek ERGONOMSKA UREDITEV DOMAČE PISARNE, mag. Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na tej povezavi

Zgibanka MDDSZ o ergonomski ureditvi domače pisarne na tej povezavi

 

 

 

 


Pravica do odklopa

Delamo v nedogled, ker nam to omogoča digitalna tehnologija. Pa tudi zato, ker ista tehnologija delodajalcu omogoča, da delavcu na daljavo pošilja delovne naloge 24 ur dnevno in 7 dni v tednu. Mnogi se čutijo dolžni začeti delati takoj in čeprav v svojem zasebnem času. Zakleti krog je tako sklenjen.

Nova delavska pravica do odklopa je pobuda evropskih sindikatov za preprečevanje brisanja meje med delovnim in zasebnim časom, ker digitalna tehnologija delodajalcu omogoča stalno možnost pošiljanja delavcu delovnih nalog tudi izven delovnega časa (24/7). V nekaterih državah EU je že uzakonjena ali dogovorjena s kolektivno pogodbo.

Koalicijski sporazum za mandat 2022-2026 treh političnih strank v Državnem zboru RS napoveduje:Dostojno delo mora za posameznika predstavljati ekonomsko varnost, pravno varnost, varnost pri delu, zagotavljanje dobrih delovnih odnosov in pogojev ter socialno varnost. Delavkam in delavcem moramo omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom. Po vzoru iz tujine se bomo zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev (telefon, e-pošta) v prostem času.»

Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS št. 114/2023 z dne 15. 11. 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki med drugim od 16. 11. 2023 dalje uzakonjuje novo delavsko pravico do odklopa. Potrebujemo jo zato, ker  na številnih delovnih mestih digitalna tehnologija omogoča brisanje meje med službenim in zasebnim časom, saj je delavec delodajalcu z njeno pomočjo dostopen kadarkoli – tudi med prostim časom ali dopustom. Brez zadostnega počitka pa sta seveda ogrožena varnost in zdravje delavca.  Pravico do odklopa bodo v skladu z ZDR-1D glede na naravo dela pri posamičnem delodajalcu morale natančneje določiti kolektivne pogodbe. Torej novi izziv za sindikalne pogajalce na vseh ravneh…


E-novice ZSSS:

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

12/2021 e- novica ZSSS: Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2


Dodatne informacije:

Delo na daljavo in pravica do odklopa, tematska številka Delavske enotnosti, junij 2022

Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, SURS, 18. 11. 2022

Pravica do odklopa v 27 državah članicah EU, Industrijska razmerja; EORUFOUND 2019, v angleščini, na tej povezavi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (2019/2181(INL), na tej povezavi

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (angleški original in prevod v slovenščino), junij 2020, na tej povezavi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))

Delovni čas in ureditve dela na daljavo, EUROFOUND poročilo na seji ACSH  (v angleščini), 24. 11. 2021, na tej povezavi

WHO in ILO: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

Raziskava DELO NA DOMU IN PLATFORMSKO DELO, Valentina Franca, Polona Domadenik, februar 2022, na tej povezavi

OKVIRNI SPORAZUM O DELU NA DALJAVO, 16/02/2002


 

Delo v času vročinskih valov – platforma Heat shield

Evropski projekt Heat shield (Ščit pred vročino), 2019-2021

https://www.heat-shield.eu/

HEAT-SHIELD je bil raziskovalni program, financiran s strani Evropske unije, katerega namen je soočanje z negativnimi učinki podnebnih sprememb na delovno populacijo, med katerimi je tudi naraščajoča temperatura na delovnih mestih. Med učinke prištevamo zmanjšanje produktivnosti na številnih delovnih mestih. Naraščajoča temperatura pa seveda evropskim delavcem prinaša tudi zdravstvene zaplete. Projekt Heath Shield se je osredotočil na pripravo strategij prilagajanja za pet pomembnejših vrst industrij EU in njihovih delavcev: predelovalna industrija, gradbeništvo, prevoz, turizem in kmetijstvo. Te industrije skupaj v EU predstavljajo 40 % BDP in 50 % vseh zaposlenih. Z zagotavljanjem zdravja zaposlenih se gospodarstvo ščiti pred učinki podnebnih sprememb.

V projektu Heath shield je iz Slovenije sodelovala Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Slovenski sodelavki projekta sta bili klimatologinji doc. dr. Tjaša Pogačar in redna profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Posledice podnebnih sprememb

Pomembna skrb so trenutne in prihodnje podnebne spremembe ter njihove posledice za različna delovna mesta, ko se toplotne obremenitve povečajo. Ko urne vrednosti presegajo 26 °C, je fizično intenzivno delo, na primer v gradbeništvu in kmetijstvu, škodljivo za zdravje in produktivnost. Zaščita delavcev pred prekomernim vročinskim stresom bo v večjem delu Evrope vse bolj pomembna. Poleg tega morajo podjetja in skupnosti sprejeti ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.

Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij, nasvetov in orodij za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih, ki so posledica podnebnih sprememb:

Heat-Shield opozorilni sistem in možnost personalizirane napovedi, nasvetov glede hidracije, ukrepi za zmanjšanje toplotne obremenitve, predlagane rešitve v različnih sektorjih …

Načrt ukrepanja v vročini Heath shield, 2021 = Načrt za ukrepanje v vročini z namenom ohranjanja varnosti in produktivnosti delavcev, Smernice za delodajalce, podjetja, sindikate ter strokovnjake varstva in zdravja pri delu

Pregled ukrepov, ki ohranjajo varnost in storilnost zaposlenih pri delu v vročini, Heath shield, 2021

Infografike Heath shield z nasveti, kako se na delovnem mestu zaščititi v času vročinskih valov, 2021:

Delaš v vročini?
Vročina vpliva na zdravje in storilnost
Ohranjanje storilnosti v vročem delovnem okolju
Poškodbe pri delu zaradi vročine
Vročinski stres pri delu v kmetijstvu
Vročinski stres pri delu v gradbeništvu
Vročinski stres pri delu v proizvodnji
Vročinski stres pri delu v turizmu
Vročinski stres pri delu v prevozništvu