Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

On 1. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju  

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

 

 

 

 

 

 

 

 

Meritve delovnega okolja – merilnik nameščen na delavca – zagotavlja, da so vzorčene dejanske obremenitve na delovnem mestu

 

Glej tudi:

Strokovni delavec za varstvo pri delu

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Sevanje

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Mladi

Ženske

Mikroklima

___________________________________________________________

Gre za obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju (toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere,  vibracije, elektromagnetna sevanja, umetna optična sevanja in nevarne kemijske snovi na delovnem mestu), za opravljanje katerih mora pravna oseba ali posameznik pridobiti ustrezno dovoljenje ministra za delo. Sistem dovoljenj je garancija strokovnosti preiskav.

___________________________________________________________

ZVZD-1 določa (izbor):

61. člen: Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju. Delodajalec trajno hrani dokumentacijo. Delodajalec mora v primeru prenehanja predati  dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

63. člen: Minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju.

65. člen: Imetnik dovoljenja mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke. Listine, izdane pri izvajanju strokovnih nalog, morajo omogočati sledljivost in preglednost.

66. člen: Imetnik dovoljenja mora v 15 dneh obvestiti ministrstvo, pristojno za delo o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci. Imetnik dovoljenja mora ministrstvu, pristojnemu za delo, dajati letna poročila o nalogah, ki jih opravlja, najpozneje do konca februarja za preteklo leto.

67. člen: Nadzor nad izvajanjem strokovnih nalog opravlja na podlagi prijave ali letnega poročila inšpekcija za delo neposredno pri imetniku dovoljenja, pri naročniku strokovnih nalog ali pa pri obeh.

68. člen: Minister, pristojen za delo, odvzame dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog:

  • če ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;
  • če imetnik dovoljenja ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju, v enem letu od dneva njegove izdaje;
  • če je bilo dovoljenje izdano na podlagi neresničnih podatkov;
  • če na predlog inšpekcije dela ali na obrazložen predlog pravne osebe civilnega prava, ki združuje strokovne delavce in izvajalce medicine dela, ugotovi, da se naloge opravljajo nestrokovno;
  • če imetnik dovoljenja ne obvesti ministrstva, pristojnega za delo, o vsaki spremembi, ki vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci;
  • če imetnik dovoljenja kljub pozivu ne predloži letnega poročila.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko ponovno zaprosi za dovoljenje pod pogoji iz 63. člena tega zakona po preteku enega leta od odvzema dovoljenja.

69. člen: Minister, pristojen za delo, izda, obnovi in odvzame dovoljenje z odločbo v upravnem postopku, na podlagi ogleda in mnenja tričlanske komisije. Če v postopku izdaje ali obnove dovoljenja minister ne izda in vroči odločbe v treh mesecih od dneva, ko je vloga popolna, se šteje, da je bilo dovoljenje izdano oziroma obnovljeno. Zoper odločbo pritožba ni dovoljena. Dovoljenje, obnova ali odvzem dovoljenja se vpiše v vpisnik, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo, razen dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, če so imetniki dovoljenja vpisani v vpisnik v svoji državi. Imetnik dovoljenja lahko začne opravljati strokovne naloge z dnem vpisa v vpisnik. Podatki iz vpisnika so javni.

Glej: Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

70. člen: Minister, pristojen za delo, določi kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki za pridobitev ali obnovo dovoljenja, določi sestavo komisije in predpiše vodenje vpisnika.

_______________________________________________________

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu določa (izbor):

2. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog za  obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju: toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere,  vibracije, elektromagnetna sevanja, umetna optična sevanja in nevarne kemijske snovi na delovnem mestu. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

3. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja strokovne naloge s tolikšnim številom zaposlenih strokovnih delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom in izpolnjujejo predpisane pogoje iz tega pravilnika, da so strokovne naloge opravljene v skladu z metodologijami, ki jih mora vsebovati vloga iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika.

4. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora za opravljanje strokovnih nalog imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo, s katero mora strokovni delavec, ki opravlja strokovne naloge, znati ravnati. Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, je navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

5. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav fizikalnih škodljivosti v delovnem okolju…

6. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav kemijskih škodljivosti na delovnem mestu na podlagi akreditacije…

7. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav kemijskih škodljivosti na delovnem mestu za podskupine nevarnih kemijskih snovi…

8. člen: Pogodba o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije…

____________________________________________________________

Akreditirani postopki obdobnih preiskav

Neustrezno izvedene meritve dajejo v škodo delavcev napačne ali nezanesljive rezultate: slaba sledljivost lokacije meritev, različno poimenovanje, niso izvedene meritve za vse škodljivosti na delovnem mestu, pri vzorčenju niso upoštevane zadnje spremembe v proizvodnem procesu, niso upoštevani sinergijski učinki več kemikalij ipd.

Po letu 2017 so predpisi zato zapovedali akreditirane postopke za nekatere ključne meritve. Akreditacija se imetniku dovoljenja lahko izda posebej za vzorčenje ali posebej za analizo vzorcev. Reprezentativne vzorce se zajema s pomočjo osebnih črpalk in merilnikov na izpostavljeni osebi med delom.  Analizo tako pridobljenih vzorcev izvede akreditiran laboratorij. izda se akreditacijsko poročilo o meritvah. Prednost izvedbe obdobnih preiskav pri akreditiranih izvajalcih meritev je predvsem:

  • tehnično preverjanje usposobljenosti in ustreznosti metod od neodvisnih ocenjevalcev, določitev merilne negotovosti in validacijski postopki, ustreznost poročanja o rezultatih,
  • dobro načrtovanje meritev s predhodnim pregledom delovnih mest, določitev virov, vrste škodljivosti, opis delovnih opravil in izbor ustrezne metode vzorčenja,
  • pridobitev relevantnih podatkov o obremenitvi in varnosti delovnega okolja,
  • boljše zavarovanje odgovornosti delodajalca v upravnih in sodnih postopkih.

____________________________________________________________

Slovenska akreditacija

Slovenska akreditacija (USM-SA) je javni zavod, ki s pooblastilom države kot edina, neodvisna in nepridobitna institucija opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe na reguliranem in nereguliranem področju ter zastopa interese Republike Slovenije v mednarodnih akreditacijskih združenjih. Slovenska akreditacija je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje strokovnega, neodvisnega in nepristranskega sistema akreditiranja v Sloveniji ter za opravljanje s tem povezanih nalog.

Sistem akreditiranja v Sloveniji je skladen z zahtevami Uredbe (ES) 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, SA je organizirana in deluje v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018 in upošteva pravila mednarodnih združenj za akreditacijo (EA, ILAC in IAF). S tem omogoča transparentno, verodostojno in mednarodno primerljivo izvajanje sistema akreditiranja v Sloveniji.

Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti s standardi in jo kot tretja stranka izda akreditacijski organ (v Sloveniji je to Slovenska akreditacija) ter z njo prizna usposobljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija, kontrolnega ali certifikacijskega organa) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.

Akreditiranje je strokovni, nepristranski in neodvisen postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba uradno potrdi usposobljenost akreditiranega organa za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Akreditacija predstavlja enega ključnih stebrov tehnično kakovostne infrastrukture vsake države, saj pripomore k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev, pomaga gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispeva k pospeševanju mednarodne trgovine.

Spletna stran Slovenske akreditacije

Seznam akreditiranih organov

____________________________________________________________

Periodika meritev:

ZVZD-1 ne določa več periodike izvajanja obdobnih preizkusov škodljivosti delovnega okolja. Delodajalec naj bi jo določil v svoji oceni tveganja v skladu s standardi.

Standard SIST EN 689:1998 (Zrak na delovnem mestu – Navodilo za oceno izpostavljenosti pri vdihavanju kemičnih snovi za primerjavo z mejnimi vrednostmi in načrtovanje meritev) določa, da je prvič potrebno opraviti obdobne preiskave delovnega okolja 16 tednov po izdelani oceni izpostavljenosti, nadalje pa pa je periodika odvisna od rezultatov izmerjenih vrednosti (I):

MV = predpisana mejna vrednost

  • I ˂ 0,25 MV – periodika je 64 tednov
  • 0,25 ˂ I ˂ 0,5 MV – periodika 32 tednov
  • 0,5 ˂ I ˂ 1 MV – periodika 16 tednov
  • I > 1,0 MV – takojšnje ukrepanje (zmanjšanje koncentracije kemične snovi na delovnem mestu s tehničnimi ukrepi) in kontrolne meritve

 

 

 

 

OELV = predpisana mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

 

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje “Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti”, Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 7. 11. 2019

____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Priloga 1: Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme

Priloga 2: Skupine nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu

 

Back to Top

Informativni listi o karcinogenih 1

On 31. avgusta, 2022   /   informativni listi o karcinogenih, Kemijske obremenitve pri delu  

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih:

Primer informativnega lista:

Azbest

Benzen

Bisfenoli iz zbirke podatkov NIJZ

Formaldehid

Ftalati iz zbirke podatkov NIJZ

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI in krom VI  iz zbirke podatkov NIJZ

Parabeni iz zbirke podatkov NIJZ

Policiklični aromatski ogljikovodiki in PAH iz zbirke podatkov NIJZ

Prah lesa

Vinilklorid

Trikloroetilen

Svinec

Nikelj

Hidrazin

Akrilamid

Berilij

Kadmij

Etilen oksid

______________________________________

Glej tudi publikacijo ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

Back to Top

Fizikalne obremenitve pri delu

On 23. avgusta, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Fizikalne obremenitve pri delu

 

 

 

 

Livarna

Glej  tudi Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

__________________________________________________________________

Do informacij o fizikalnih obremenitvah pri delu s klikom na spodnje povezave:

Hrup

Vibracije

Mikroklima

Razsvetljava

Sevanje

Elektrika

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

__________________________________________________

Poklicne bolezni zaradi fizikalnih dejavnikov:

5. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji fizikalni dejavniki:
502.01 Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje
502.02 Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju
503 Naglušnost ali gluhost zaradi hrupa
504 Bolezni, ki jih povzroči atmosferska kompresija ali dekompresija
505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala
507 Rudarski nistagmus
508 Bolezni, ki jih povzroči ionizirajoče sevanj

__________________________________________________

Za več naroči publikacijo ZSSS:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Back to Top

Usposabljanje delavcev za varno delo

On 23. avgusta, 2022   /   Usposabljanje delavcev za varno delo  

Usposabljanje delavcev za varno delo

Praktični preizkus usposobljenosti za varno delo              Teoretični preizkus za varno delo

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Vloga delavca

___________________________________________________________

ZSSS o usposabljanju delavcev za varno delo:

Usposabljanje za varno delo je ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu. A Inšpektorat RS za delo v svojih letnih poročilih ugotavlja, da je v nadzoru odkritih največ kršitev obveznosti strokovnih delavcev za varnost ravno pri usposabljanju delavcev za varno delo. To pomeni, da je potrebno s sistemom dovoljenj za opravljanje strokovnih nalog strokovnega delavca za varnost pri delu sistemsko zagotoviti izboljšanje. ZSSS je zato 5. 10. 2020 na ministrstvo za delo naslovilo pobudo, da naj Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) znova določi, da minister, pristojen za delo, izdaja pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, tudi dovoljenje za usposabljanje delavcev za varno delo. Glej na tej povezavi!

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 med drugim določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o organizaciji usposabljanja. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če po mnenju delavcev usposabljanje za varno delo  ne izpolnjuje njihovih pričakovanj.

____________________________________________________________

ZVZD-1 o usposabljanju delavcev za varno delo:

5. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora med drugim izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno z usposabljanjem delavcev za varno delo.

16. člen: Usposabljanje za varno in zdravo delo je sestavni del uvajanja v delo.

19. člen: Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da (med drugim) usposablja delavce za varno in zdravo delo.

29. člen: Naloga strokovnega delavca za varnost pri delu je med drugim, da pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo.

33. člen: Izvajalec medicine dela odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, med drugim sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

38. člen:

  • Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Tolmačenje MDDSZ:

Usposabljanje za varno delo v času dopusta, januar 2021

Ali delodajalec lahko organizira usposabljanje za varno delo izven delovnega časa delavcev, 21. 2. 2017

  • Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti.
  • Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.
  • Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let.
  • Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi uskladitev programa usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti. Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi tudi preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo.
  • Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje brezplačno.

46. člen: Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati med drugim o organizaciji usposabljanja in o izbiri strokovnega delavca, ki ga izvaja.

61. člen: Delodajalec med drugim trajno hrani vso dokumentacijo, ki se nanaša na opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti. V primeru prenehanja jo mora predati Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

OPOMBA: Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z usposabljanji za varno delo in preizkusi usposobljenosti naj obsega kronološki zbir dokumentov:

      • Seznam delavcev na delovnih mestih in ocena tveganja za delovna mesta z obsegom potrebnega usposabljanja glede na nevarnosti na delovnih mestih.
      • Programi usposabljanja.
      • Zapisniki o teoretičnem in praktičnem usposabljanju.
      • Pisni testi.
      • Dokazila o praktičnem preizkusu usposobljenosti za varno delo.
      • Izpiti pooblaščenih oseb v skladu s predpisi.

76. člen: Delodajalec se kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov in odgovorna oseba delodajalca z globo od 500 do 4.000 evrov, če ne izvajata usposabljanja delavcev v skladu z ZVZD-1.

________________________________________________________________

Predpis:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

 

Back to Top

Sklad EU za pravični prehod

On 10. avgusta, 2022   /   Podnebne spremembe  

STA novica / Avstriji prvi milijoni iz sklada za pravični prehod

ponedeljek, 8.8.2022

Bruselj, 08. avgusta (STA) – Evropska komisija je odobrila območne načrte za pravični prehod za Avstrijo in tako prvo financiranje v okviru sklada za pravični prehod v vrednosti 76 milijonov evrov. V avstrijskih regijah in občinah v Zgornji Avstriji, na Koroškem, v Spodnji Avstriji in na Štajerskem so močno prisotne ogljično intenzivne industrije, so spomnili pri komisiji.

Avstrija bo v okviru omenjenega sklada skupno v tekočih cenah prejela 136 milijonov evrov, so sporočili z Bruslja.

V okviru evropskega zelenega dogovora je bil vzpostavljen mehanizem za pravični prehod, del mehanizma pa je tudi sklad za pravični prehod. V okviru sklada bo Evropska komisija v obdobju 2021-2027 vložila 17,5 milijarde evrov v območja, ki jih bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, so zapisali v Bruslju.

Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je ob odobritvi območnih načrtov Avstrije izpostavila, da bo program okrepil inovacije in raziskave za pospešitev podnebnega prehoda, obenem pa zagotovil, da v procesu prehoda nihče ne bo zapostavljen.

V Sloveniji bosta do sredstev iz mehanizma upravičeni obe premogovni regiji, šaleška in zasavska. Na razpolago bo skoraj 259 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Od tega bo šaleška regija prejela 70 odstotkov sredstev, zasavska pa 30 odstotkov.

Back to Top

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

On 6. julija, 2022   /   Nasilje nadlegovanje  

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

   Neodobravanje

 

Glej tudi 

Stres in psihosocialna tveganja

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Sodna praksa

Vzorci aktov delodajalca

Mladi

Invalidi

Ženske

Ranljive skupine delavcev

________________________________________________________

Velja, da je delodajalec v skladu z ZVZD-1 dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. To velja tudi za varno psihosocialno delovno okolje. V primeru pritožbe delavca mora ukrepati in ga zaščititi. Če ga ne, je delavcu odškodninsko odgovoren, čeprav sam osebno ni izvajalec trpinčenja.

Delodajalec pa je dolžan ukrepati proaktivno in jasno z akti naznaniti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja na delovnem mestu.

________________________________________________________________________

Definicije:

Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika nezaželenega verbalnega, neverbalnega in fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega in žaljivega okolja.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim javnim uslužbencem na delovnem mestu ali v zvezi z delom

Pomni: Za spolno in drugo nadlegovanje oziroma trpinčenje na delovnem mestu se šteje ravnanje, ki je dovolj resno in se ponavlja dalj časa. Posameznik sam presodi, ali je dejanje zanj žaljivo ter ali ga šteje za spolno in drugo nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu. Bistveno je, da posameznik določenega ravnanja ne želi ter da je zanj tako ravnanje nesprejemljivo.

________________________________________________________________________

Prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v:

7. členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

8. členu določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

47. členu, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju, je dokazno breme na strani delodajalca.

111. členu določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

217. členu določa globo od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.

217.a členu določa globo od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

  Vir slike: Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu

________________________________________________________________________

Vzorca ZSSS aktov delodajalca

Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o tem delavce pisno obvestiti na običajen način.

Pravna služba ZSSS je na podlagi ZDR-1 pripravila vzorca akta delodajalca, ki uresničujeta to obvezo delodajalca. Njuna odlika je vloga sindikata pri nastanku tega akta delodajalca. Predvideno je namreč, da akt delodajalca nastane na podlagi predhodnega dogovora s sindikatom.

NASVET: Delavski zaupniki naj priporočijo svojemu delodajalcu, da svoj interni akt po posvetovanju z njimi oblikujejo na podlagi teh vzorcev, saj je v njih ustrezno določena aktivna vloga delavskih predstavnikov.

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu in dogovor o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

Tudi MDDSZ je pripravilo svoj poenostavljen vzorec delodajalčeve izjave o ničelni toleranci do nasilja, na tej povezavi

 

 

 

 

 

Projekt Inšpektorata RS za delo: Odpravimo konflikte na delovnem mestu – možnost za dogovor o mediaciji, E: projekt.irsd@gov.si, T: 01 320 5388

Dobre prakse razreševanja konfliktov na delovnem mestu, prispevek IRSD na webinarju 21. 12. 2022

 

_______________________________________________________

Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 

_______________________________________________________

Raziskave in čtivo:

ETUC: “VARNE DOMA, VARNE V SLUŽBI!”, Strategije sindikatov za preprečevanje in odpravljanje nadlegovanja ter nasilja nad ženskami na delovnem mestu – SLOVENIJA, Nacionalno poročilo, 2017

POROČILO O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI,  EUROFOUND, 2012

Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu, Učni načrt, 2019

Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola, Sonja Robnik, MDDSZ, 2020

Facts/dejstva št. 74 Nasilje na delovnem mestu, EU OSHA

Facts/dejstva št. 47 Preprečevanje nasilja do zaposlenih v šolstvu, EU OSHA

Priporočila za obravnavo vseh vrst nasilja in nadlegovanja, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije

 

 

_______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

_______________________________________________________

Publikacije:

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Back to Top

Komunikacija

On 6. julija, 2022   /   Psihosocialne obremenitve pri delu  

Komunikacija

Glej tudi 

Stres in psihosocialna tveganja

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

_________________________________________________

Komunikacija pomeni sporazumevanje. Ko komuniciramo, posredujemo drug drugemu informacije, sporočila. Nejasna ali dvoumna sporočila povzročajo zmedo, nesporazume in posledično konflikte. Pri komuniciranju ni pomembno, kaj smo ciljni publiki želeli sporočiti. Pomembno je, katero  sporočilo je ciljna publika v resnici dojela. Vsakdo namreč sporočila razumeva v kontekstu lastnih predhodnih izkušenj. Isti stavek lahko različnim ljudem sporoča različna sporočila. Ko torej komuniciramo, moramo premisliti, kako bomo komunicirali, da preprečimo nesporazume.

Vsaka kategorija ljudi uporablja lastni “jezik” oziroma izraze. Menedžerja bo lažje prepričalo sporočilo v njemu lastnem “jeziku” z argumentacijo, ki jo razume in uporablja pri svojem delu. Strokovnjaka bodo prepričali argumenti, preverjeni v njegovi stroki. Sindikalist bo najbolje slišal sporočila, skladna z njegovim vrednostnim sistemom. Zaradi napačne komunikacije lahko spodleti želeni posel ali projekt ali ne pride do dogovora o prihodnjem sodelovanju. Če nismo pravilno razumljeni, smo krivi sami in ne ciljna publika naših sporočil.

____________________________________________________________

Komunikacija kot veščina menedžmenta:

Vloga menedžmenta je vodenje ljudi za dosego poslovnih ciljev podjetja oziroma delovne organizacije. Kdor ne zna voditi ljudi, jih skuša prisiliti k doseganju ciljev z ustrahovanjem. Ljudi pa je treba voditi z jasno komunikacijo: jasno je treba znati definirati poslovne cilje delodajalca, vlogo vsakega posameznika pri doseganju teh ciljev in nato vse to ljudem jasno skomunicirati. Jasna komunikacija je pomembna veščina menedžmenta. Nejasna komunikacija vodi v organizacijo dela, kjer zaposlenim ni jasno, katere rezultate dela se od njih pričakuje in kakšna so njihova delovna pooblastila.  To pa je recept za stiske in stres zaposlenih, ki se pogosto končajo v konfliktih in s skrajnih primerih v medsebojnem obračunavanju in celo trpinčenju izbranih “krivcev/žrtev” med zaposlenimi za vse posledice nejasne organizacije dela.

Komuniciranje in vodenje sta pomembna dejavnika uspešnega dela v organizaciji. Dober vodja lahko z različnimi prijemi stimulira zaposlene, da bolj motivirano opravljajo svoje naloge. Čim bolj učinkovito poteka komunikacija med nadrejenimi in zaposlenimi, tem manjša je verjetnost za nastanek konfliktov in stresa. Učinkovitost komunikacije je pogosto odvisna od različnih oblik vedenja menedžerja, na primer spodbujanja uspešnosti zaposlenih, pohvale za dobro opravljeno delo, določanja smeri njihovega delovanja in zagotavljanja podpore pri delu in posledično vpliva na nižjo raven stresa, manj konfliktno ozračje in večje zadovoljstvo zaposlenih. V mnogih organizacijah zato izvajajo programe za urjenje menedžerjev v veščinah komuniciranja.

_____________________________________________________________

Usposabljanja:

Glej ponudbo usposabljanj Sindikalne akademije ZSSS na tej povezavi  (usposabljanja v živo in s pomočjo mentorja in e-učilnice).

Zahtevaj ponudbo usposabljanj za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu za učinkovito zastopanje interesov sodelavcev do varnega in zdravega dela pri posvetovanjih z delodajalcem in njegovimi strokovnimi službami.

_____________________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

 

Back to Top

Razsvetljava

On 5. julija, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Razsvetljava

 

Glej tudi

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Predhodno varstvo

____________________________________________________________

Razsvetljava na delovnem mestu mora biti načrtovana tako, da zagotovi zadostno in enakomerno osvetljenost, pravilno usmerjenost in barvo svetlobe, omogočati mora zadostne kontraste in sence. V prostor je treba spustiti  dovolj naravne svetlobe in hkrati po potrebi zagotoviti primerno zasenčenost. Preprečiti je treba škodljivo bleščanje in utripanje. 

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da mora razsvetljava z naravno, umetno in mešano svetlobo ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu.

Osvetljenost je ključen parameter razsvetljave, ki pove, koliko svetlobnega toka pade na neko ploskev. Osvetljenost prostorov se meri v vodoravni ravnini 0,85 m nad tlemi, pri osvetljenosti delovnih mest pa v ravnini delovne ploskve. Enota za osvetljenost je lx (luks). Enoto luks izpeljemo z uporabo kandele (enota za merjenje svetilnosti) – 1 lx = 1 lumen na kvadratni meter (1 lm/m2), kar lahko povemo tudi na ta način: luks je osvetljenost 1 m2 površine, na katero pada svetlobni tok 1 lm.

Tip aktivnosti Območja osvetlitve (lx)
Javni prostori, temno okolje 30
Javni prostori, občasni prehodi 50
Skladišča, stanovanja, kinematografi, arhivi, kotlarne, glavni in frekventni hodniki, stopnišča, toaletni prostori, umivalnice, garderobe 80-150
Delovna območja velikih obsegov (delovne hale) 300-500
Delovna območja malih obsegov (delo za računalnikom, učenje, knjižnice, laboratorijska dela, odčitavanje instrumentov, prodajalne živil, sejne sobe, predenja, fino likanje, tkanje svetlega blaga, čipkanje, pletenje, preciznejša dela na vseh vrstah strojev za obdelavo kovin, fina montaža, poliranje, spajkanje) 500
Supermarketi, mehanične delavnice, delovne površine v pisarnah 750
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (enostavna risarska dela, finomehanične delavnice, gledališče, tkanje temnega blaga, lovljenje zank, preizkušanje barv, barvno lakiranje, rezbarjenje, umetniški okras, urarstvo) 1000
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (natančna risarska dela, natančna vizualna opravila, npr. zobotehnični laboratorij, graviranje, zlatarska dela, cizeliranje) 1500-2000
Delovna območja posebnih, visoko kontrastnih opravil 3000-10.000
Operacijske dvorane (mesto operacije) nad 10.000

Prirejeno po: Ergonomska osvetlitev (Wikipedija) in Delovno okolje: Razsvetljava 

Upoštevati je treba še osvetljenost neposredne okolice, kontrast, barvo svetlobe, smer vpada svetlobe, senčnost, bleščanje, utripanje svetlobe. Ostrina vida je odvisna od osvetljenosti. Nad 1000 Lx pride do bleščanja.

Akomodacija je sposobnost očesa, da vidi ostro, če gleda na blizu ali na daleč. Pri starejšem delavcu je akomodacijska širina zožena, pri petdesetletniku le na 2 dioptrji. Vidi ostro od 0,5 m do neskončnosti. Neokrnjeno vidno polje je pomembno pri določenih poklicih, kjer je znotraj vidnega polja potrebno spremljati dogajanja (npr. postavitev komand, spremljanje delovanja avtomatizirane linije na računalnikih ipd.). Oženje vidnega polja je simptom očesnih in živčnih patoloških stanj, ki sama po sebi vplivajo na delazmožnost. Kontrast je razlika med svetlostjo objekta in njegove okolice. Od kontrasta je odvisna vidljivost objekta. Dober kontrast je pomemben predvsem za slike, ki se upodabljajo na periferiji očesa. Obremenjenost delavca zaradi neustreznega ali motečega kontrasta je pogosto prezrta (npr. voznik viličarja, ki ponoči iz zelo osvetljene dvorane zavozi na neosvetljeno dvorišče, ali avtomobilist, ki iz opoldanskega sonca zavozi v mračen tunel).

________________________________________________________

Ocena tveganja glede razsvetljave:

  • ali je osvetljenost prilagojena zahtevam dela (npr. ko delovno mesto zahteva ločevanje kontrastov, naj bi bilo pri opisu del in nalog navedeno, da gre za visoko precizno delo v okolju osvetljenosti 3000 – 10000 lx) ;
  • ali je razsvetljava prilagojena delavcu (npr. delavcu, ki je kratkoviden, daljnoviden, ima astigmatizem, je barvno slep);
  • morebitna velika odstopanja v razsvetljavi delovne površine in okolice;
  • zaznavanje prevelikega oziroma premajhnega kontrasta med površinami;
  • opaznost senc in odsevov;
  • urejenost razsvetljave na prometnih območjih, hodnikih, stopnicah, v skladiščih;
  • morebitne prisotnosti stroboskopskega efekta;
  • pritožbe delavcev;
  • kot ranljivo skupino obravnavamo slabovidne delavce, ki se soočajo s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo, astigmatizmom, barvno slepoto in jim je treba nameniti posebno pozornost pri načrtovanju posamezniku prilagojene razsvetljave.

________________________________________________________

Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

SIST EN 12464-1:2021 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest – 1. del: Notranji delovni prostori

SIST EN 12464-2:2014 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem

________________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Delovno okolje: Razsvetljava.  Zahteve za razsvetljavo, FKKT

Back to Top

Elektrika

On 5. julija, 2022   /   Fizikalne obremenitve pri delu  

Elektrika

Tveganje za električni udar

Glej tudi

Predhodno varstvo

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

____________________________________________________

Ločimo visokonapetostna, srednjenapetostna in nizkonapetostna omrežja oz. instalacije.

Nizkonapetostna omrežja so tista, ki prenašajo električno energijo od transformatorjev do uporabnikov. Na to napetost se direktno priključujejo porabniki v gospodinjstvu (230 V/400 V) in industriji (400 V, 500 V, 750 V, 1000 V ). Gre za dela na podzemeljskih kablovodih, v razdelilnih omaricah ipd. Za nizko napetost je značilna nevarnost električnega udara.

_____________________________________________________

Zdravstvene posledice električnega udara:

O električnem udaru govorimo, kadar delavec prime ali se dotakne vodnika (ali drugega dela) pod napetostjo in s tem premosti določeno potencialno razliko, (ki je večja kot jo delavec lahko prenese brez posledic).

Glavni simptomi pri električnem udaru so: kratkotrajna izguba zavesti, omotičnost, zmedenost, ožganine na koži, hitro in plitvo dihanje. Najbolj pogoste so opekline na koži, a možne so tudi opekline notranjega tkiva.

Različne vrste toka imajo različne posledice. Termične pri visokih tokih zaradi visokih napetosti ali udara strele. Kemične učinke pri enosmernem toku, ki traja dalj časa. Biološke učinke pri izmeničnem toku in tokovnih impulzih. Med biološke učinke in njihove posledice, ki so največkrat vzrok za smrtni izid štejemo mišične krče, motnje zavesti, prenehanje dihanja, fibrilacija srčnih prekatov in zastoj srca. Za nastanek fibrilacije srčnih prekatov je dovolj že zelo kratek električni impulz v pravem trenutku. Posledice električnega udara so odvisne od velikosti toka, časa trajanja, vrste toka (izmenični, enosmerni) in poti toka skozi človeško telo. Izmenični tok nižjih in visokih frekvenc je manj nevaren kot izmenični tok industrijskih frekvenc.

Dotik se najpogosteje zgodi zaradi okvarjene električne naprave. Osnovni pravili zaščite pred električnim udarom:
nevarni deli pod napetostjo morajo biti tako zaščiteni, da se jih ne da dotakniti in na prevodnih delih, ki se jih lahko dotaknemo, se ne sme pojaviti nevarna napetost dotika.

_____________________________________________________

Pravilniki določajo:

Delodajalec mora zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij tako, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

Zasnova in konstrukcija ter izbira materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.

Delodajalec mora delovna mest ustrezno vzdrževati in zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če ugotovljena pomanjkljivost ogroža varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih, pomanjkljivosti pa ni mogoče takoj odstraniti, mora delodajalec delo na takšnih delovnih mestih ustaviti.

Delodajalec mora zagotoviti, da električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda pooblaščena oseba s pridobljeno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih instalacij. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

 

Delodajalec mora v svojem internem aktu določiti varnostne ukrepe pred nevarnostjo električnega toka, ki se nanašajo na:

  • uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
  • usposabljanje delavcev za varno delo;
  • delo v posebnih delovnih razmerah (nevarna območja in pogoji vstopa v ta območja);
  • preizkušanje orodij za delo s povečano nevarnostjo;
  • dokumenti za varno delo;
  • preiskovanje delovnega okolja;
  • evakuacijo in reševanje;
  • nudenje prve pomoči;
  • prepoved kajenja, uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
  • dolžnosti do nadzornih organov;
  • obveznosti in pooblastila delavcev, razporejenih na dela in naloge s posebnimi pooblastili ter notranji nadzor.

Osebna varovalna oprema: rokavice za elektrikarje, pri delu na nizkonapetostnih električnih instalacijah tudi elektroizolacijske čelade s ščitnikom za oči in obraz, obleke in obutev.

Ocena tveganja na področju elektrike:

  • ali so instalacije, vtiči, priključki, stikala pravilno dimenzionirani in delujejo brezhibno;
  • ali obstaja elektrostatični naboj;
  • ali je zagotovljena brezhibna vzdrževanost instalacij, naprav in priprav (so poškodbe na izolaciji vodnikov, na ohišjih električnih naprav, vtikačih, vtikalnih dozah);
  • ali obstajajo dokumenti o brezhibnosti na temelju rednih periodičnih pregledov instalacij, naprav in priprav;
  • ali obstajajo evidence o rednem vzdrževanju, nadzoru, pregledih, meritvah, popravilih, adaptacijah.
  • ali obstaja možnost posredne ali neposredne nevarnosti dotika pod nevarno napetostjo;
  • ali se uporablja vlažna električna oprema oz. se z njo dela z mokrimi rokami oz. v vlažnih oblačilih;
  • ali so nevarna področja označena po predpisih;
  • ali obstaja kakšno ohišje električne naprave brez znaka IEC-60417-5036 (črna strela na rumenem ozadju, obrobljeno s črnim trikotnikom);
  • ali imajo instalacije varovala, ki ustrezajo njihovi moči ter napetosti, in ali so ta varovala preizkušena;
  • ali imajo naprave in priprave predpisana in nameščena varnostna stikala;
  • ali so instalacije primerno zavarovane z vidika dostopa, poseganja, vzdrževanja in so dovoljena le za to pooblaščenim in usposobljenim osebam;
  • ali obstaja možnost, da se električna oprema uporablja na neustrezen način;
  • ali so varnostni postopki pri posegih jasno opredeljeni in ali so v zvezi z njimi delavci dovolj usposobljeni v zvezi s tem in vestno uporabljajo osebno varovalno opremo;
  • ali delavec na svojem delovnem mestu pozna vse nevarnosti v zvezi z elektriko;
  • ali obstaja zavedanje pri delavcu, ki je nepooblaščen oz. neusposobljen, da ne posega po opravilih, ki niso v njegovi pristojnosti (ne menja žarnic sam, ne popravlja vtičev, stikal ipd.);
  • ali je obveščanje o napakah jasno opredeljeno in teče brezhibno.

___________________________________________

Gradivo:

Nevarnosti električnega toka, prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e., Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za tehniško varnost

___________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

 

 

Back to Top

Starejši

On 5. julija, 2022   /   Starejši delavci  

Starejši

Prenos izkušenj med generacijami

Starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Ker ljudje delajo dlje, je upravljanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo postalo prednostna naloga. Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike. Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne. Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih.

Mnoge lastnosti, kot so razumnost, strateško razmišljanje, celovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje. Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja, delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.

Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja. Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti: težke fizične obremenitve, nevarnosti, povezane z delom v izmenah ter vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.

Spremembe fizioloških lastnosti zaradi staranja (NIJZ):

20 let

 40 let 60 let
Hitrost informacije %

100

 98

91
Akomodacija D

20

 5

1
Ostrina vida %

105

 92

75
Sluh (dB)

0

 -10

-30
Mišična moč % 100 95

83

Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:

  • zdravje in funkcionalne zmožnosti;
  • izobrazba in usposobljenost;
  • vrednote, odnosi in motiviranost;
  • delovno okolje in skupnost;
  • vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.

Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI).

Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili.

_____________________________________________________

Dobra praksa za prilagajanje dela delazmožnosti šestdesetletnikov (80-90-100):

S staranjem objektivno prihaja do sprememb v delazmožnosti. Kognitivne zmožnosti se baje ne zmanjšajo do 70. leta, toda fizične sposobnosti 60-letnika znašajo zgolj še 85 % zmožnosti 30-letnika. A vse delovne norme so nastavljene na zmožnosti 30-letnikov, kar pomeni, da 60-letniki le stežka dosegajo norme. S starostjo se namreč slabša vid, sluh, počasnejše so reakcije, človek se hitreje utrudi in potrebuje dlje za počitek. Delo šestdesetletnikov olajša zmanjšanje obremenitev pri delu.

Evropski socialni partnerji so leta 2017 podpisali Evropski sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu.  Nizozemci so leta 2021 v poročilu o izvajanju tega evropskega sporazuma poročali, da so že podpisali več kot 200 panožnih kolektivnih pogodb za generacijski pakt 80-90-100. To pomeni, da 60-letniki tam lahko delajo zgolj 80 % delovnih ur, dobivajo za to 90 % plače in 100 % prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Primer nizozemske kolektivne pogodbe 80-90-100 (v angleščini) na tej povezavi

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

_____________________________________________________

Več na:

EU OSHA na tej povezavi

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

________________________________________________

Back to Top