Elektrika

Elektrika

Tveganje za električni udar

Glej tudi

Predhodno varstvo

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

____________________________________________________

Ločimo visokonapetostna, srednjenapetostna in nizkonapetostna omrežja oz. instalacije.

Nizkonapetostna omrežja so tista, ki prenašajo električno energijo od transformatorjev do uporabnikov. Na to napetost se direktno priključujejo porabniki v gospodinjstvu (230 V/400 V) in industriji (400 V, 500 V, 750 V, 1000 V ). Gre za dela na podzemeljskih kablovodih, v razdelilnih omaricah ipd. Za nizko napetost je značilna nevarnost električnega udara.

_____________________________________________________

Zdravstvene posledice električnega udara:

O električnem udaru govorimo, kadar delavec prime ali se dotakne vodnika (ali drugega dela) pod napetostjo in s tem premosti določeno potencialno razliko, (ki je večja kot jo delavec lahko prenese brez posledic).

Glavni simptomi pri električnem udaru so: kratkotrajna izguba zavesti, omotičnost, zmedenost, ožganine na koži, hitro in plitvo dihanje. Najbolj pogoste so opekline na koži, a možne so tudi opekline notranjega tkiva.

Različne vrste toka imajo različne posledice. Termične pri visokih tokih zaradi visokih napetosti ali udara strele. Kemične učinke pri enosmernem toku, ki traja dalj časa. Biološke učinke pri izmeničnem toku in tokovnih impulzih. Med biološke učinke in njihove posledice, ki so največkrat vzrok za smrtni izid štejemo mišične krče, motnje zavesti, prenehanje dihanja, fibrilacija srčnih prekatov in zastoj srca. Za nastanek fibrilacije srčnih prekatov je dovolj že zelo kratek električni impulz v pravem trenutku. Posledice električnega udara so odvisne od velikosti toka, časa trajanja, vrste toka (izmenični, enosmerni) in poti toka skozi človeško telo. Izmenični tok nižjih in visokih frekvenc je manj nevaren kot izmenični tok industrijskih frekvenc.

Dotik se najpogosteje zgodi zaradi okvarjene električne naprave. Osnovni pravili zaščite pred električnim udarom:
nevarni deli pod napetostjo morajo biti tako zaščiteni, da se jih ne da dotakniti in na prevodnih delih, ki se jih lahko dotaknemo, se ne sme pojaviti nevarna napetost dotika.

_____________________________________________________

Pravilniki določajo:

Delodajalec mora zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij tako, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

Zasnova in konstrukcija ter izbira materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.

Delodajalec mora delovna mest ustrezno vzdrževati in zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če ugotovljena pomanjkljivost ogroža varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih, pomanjkljivosti pa ni mogoče takoj odstraniti, mora delodajalec delo na takšnih delovnih mestih ustaviti.

Delodajalec mora zagotoviti, da električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda pooblaščena oseba s pridobljeno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih instalacij. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

 

Delodajalec mora v svojem internem aktu določiti varnostne ukrepe pred nevarnostjo električnega toka, ki se nanašajo na:

  • uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
  • usposabljanje delavcev za varno delo;
  • delo v posebnih delovnih razmerah (nevarna območja in pogoji vstopa v ta območja);
  • preizkušanje orodij za delo s povečano nevarnostjo;
  • dokumenti za varno delo;
  • preiskovanje delovnega okolja;
  • evakuacijo in reševanje;
  • nudenje prve pomoči;
  • prepoved kajenja, uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
  • dolžnosti do nadzornih organov;
  • obveznosti in pooblastila delavcev, razporejenih na dela in naloge s posebnimi pooblastili ter notranji nadzor.

Osebna varovalna oprema: rokavice za elektrikarje, pri delu na nizkonapetostnih električnih instalacijah tudi elektroizolacijske čelade s ščitnikom za oči in obraz, obleke in obutev.

Ocena tveganja na področju elektrike:

  • ali so instalacije, vtiči, priključki, stikala pravilno dimenzionirani in delujejo brezhibno;
  • ali obstaja elektrostatični naboj;
  • ali je zagotovljena brezhibna vzdrževanost instalacij, naprav in priprav (so poškodbe na izolaciji vodnikov, na ohišjih električnih naprav, vtikačih, vtikalnih dozah);
  • ali obstajajo dokumenti o brezhibnosti na temelju rednih periodičnih pregledov instalacij, naprav in priprav;
  • ali obstajajo evidence o rednem vzdrževanju, nadzoru, pregledih, meritvah, popravilih, adaptacijah.
  • ali obstaja možnost posredne ali neposredne nevarnosti dotika pod nevarno napetostjo;
  • ali se uporablja vlažna električna oprema oz. se z njo dela z mokrimi rokami oz. v vlažnih oblačilih;
  • ali so nevarna področja označena po predpisih;
  • ali obstaja kakšno ohišje električne naprave brez znaka IEC-60417-5036 (črna strela na rumenem ozadju, obrobljeno s črnim trikotnikom);
  • ali imajo instalacije varovala, ki ustrezajo njihovi moči ter napetosti, in ali so ta varovala preizkušena;
  • ali imajo naprave in priprave predpisana in nameščena varnostna stikala;
  • ali so instalacije primerno zavarovane z vidika dostopa, poseganja, vzdrževanja in so dovoljena le za to pooblaščenim in usposobljenim osebam;
  • ali obstaja možnost, da se električna oprema uporablja na neustrezen način;
  • ali so varnostni postopki pri posegih jasno opredeljeni in ali so v zvezi z njimi delavci dovolj usposobljeni v zvezi s tem in vestno uporabljajo osebno varovalno opremo;
  • ali delavec na svojem delovnem mestu pozna vse nevarnosti v zvezi z elektriko;
  • ali obstaja zavedanje pri delavcu, ki je nepooblaščen oz. neusposobljen, da ne posega po opravilih, ki niso v njegovi pristojnosti (ne menja žarnic sam, ne popravlja vtičev, stikal ipd.);
  • ali je obveščanje o napakah jasno opredeljeno in teče brezhibno.

___________________________________________

Gradivo:

Nevarnosti električnega toka, prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e., Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za tehniško varnost

___________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

 

 

Starejši

Starejši

Prenos izkušenj med generacijami

Starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Ker ljudje delajo dlje, je upravljanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo postalo prednostna naloga. Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike. Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne. Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih.

Mnoge lastnosti, kot so razumnoststrateško razmišljanjecelovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje. Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja, delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.

Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja. Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti: težke fizične obremenitve, nevarnosti, povezane z delom v izmenah ter vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.

Spremembe fizioloških lastnosti zaradi staranja (NIJZ):

20 let

40 let 60 let
Hitrost informacije %

100

98

91

Akomodacija D

20

5

1

Ostrina vida %

105

92

75

Sluh (dB)

0

-10

-30

Mišična moč % 100 95

83

Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:

  • zdravje in funkcionalne zmožnosti;
  • izobrazba in usposobljenost;
  • vrednote, odnosi in motiviranost;
  • delovno okolje in skupnost;
  • vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.

Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI).

Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili.

_____________________________________________________

Dobra praksa za prilagajanje dela delazmožnosti šestdesetletnikov (80-90-100):

S staranjem objektivno prihaja do sprememb v delazmožnosti. Kognitivne zmožnosti se baje ne zmanjšajo do 70. leta, toda fizične sposobnosti 60-letnika znašajo zgolj še 85 % zmožnosti 30-letnika. A vse delovne norme so nastavljene na zmožnosti 30-letnikov, kar pomeni, da 60-letniki le stežka dosegajo norme. S starostjo se namreč slabša vid, sluh, počasnejše so reakcije, človek se hitreje utrudi in potrebuje dlje za počitek. Delo šestdesetletnikov olajša zmanjšanje obremenitev pri delu.

Evropski socialni partnerji so leta 2017 podpisali Evropski sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu.  Nizozemci so leta 2021 v poročilu o izvajanju tega evropskega sporazuma poročali, da so že podpisali več kot 200 panožnih kolektivnih pogodb za generacijski pakt 80-90-100. To pomeni, da 60-letniki tam lahko delajo zgolj 80 % delovnih ur, dobivajo za to 90 % plače in 100 % prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Primer nizozemske kolektivne pogodbe 80-90-100 (prevod iz angleščine) na tej povezavi

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

_____________________________________________________

Več na:

EU OSHA na tej povezavi

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

________________________________________________

Tujci in etnične razlike

Tujci in etnične razlike

 

 

Po podatkih Statističnega urada RS se je vsak sedmi prebivalec Slovenije priselil v Slovenijo ter da se je v zgolj treh letih od 2018 do 2020 »v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini« in da torej »vsak peti priseljenec prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.« Vendar to ni vse, če vemo, da so s strožjim nadzorom prijav prebivališča, marsikateri tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje in delo v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča. Zato to sliko izpopolni število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji v obdobju omenjenih treh let in le ta je skoraj 86.000, od česar pa je za namen prve zaposlitve v Sloveniji bilo izdanih 56.500 dovoljenj za prebivanje in delo. Gre za zelo zgovoren podatek, če vemo, da je za velik delež teh tujcev Slovenija oz. njihovi zaposlovalci zgolj vstopna točka na njihovi poti do »uporabnikov« v SZ Evropi. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v letu 2022 tujcem izdanih 9.492 delovnih dovoljenj in 49.155 veljavnih delovnih dovoljenj.

Tujci so torej še kako prisotni na slovenskem trgu dela. Pa tudi slovenski državljani odhajajo na delo v druge države sami ali kot delavci, napoteni na delo v tujino s strani svojega delodajalca.

ZDR-1 prepoveduje vsako diskriminacijo na delovnem mestu. Z zornega kota varnosti in zdravja pri delu so pomembne jezikovne ovire, zaradi katerih je treba preveriti, ali so delavci s slabim znanjem slovenščine res doumeli navodila in usposabljanje o varnem delu.

Tujci so ranljivi ne le zaradi slabšega znanja jezika ampak pogosto tudi zaradi strahu, da bodo izgubili delo. Prestrašeni so pripravljeni delati čeprav pod slabšimi pogoji kot domačini ali celo na črno. Takšne diskriminacije ne smemo tolerirati in jo moramo nemudoma prijaviti inšpekciji dela!

 

 

_____________________________________________

Predpisi:

Zakon o tujcih  (ZTuj-2)

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1)

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)

_____________________________________________

Projektno delo ZSSS:

Glej projekt ZSSS: Poštena napotitev (Fair posting), na tej povezavi in na tej povezavi

________________________________________________

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

   Platformni delavci

Glej tudi Platformno delo

Med negotove oblike pogodb o plačanem delu prištevamo delovno razmerje za določen čas, platformno delo, delo preko agencij za zaposlovanje, pogodbeno delo, navidezne samozaposlene, ki delajo zgolj za enega naročnika, pogodbeno delo itd.

Mednarodne raziskave kažejo, da sta varnost in zdravje pri delu odvisna tudi od oblike pogodbe o zaposlitvi. Najboljši je položaj delavcev z delovnim razmerjem za nedoločen čas, saj delodajalec najbolje poskrbi za njihovo usposabljanje za varno delo in osebno varovalno opremo. Njihov položaj je tudi boljši zato, ker so sindikalno organizirani in si izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. To še kako izboljša njihov položaj.

Delavci, ki delajo na podlagi negotovih pogodb o delu, so deležni manj varnosti in zdravja pri delu tudi zato, ker delodajalec nanje ne računa dolgoročno. V zadnjih letih se veča delež “navideznih” samozaposlenih delavcev, ki delajo za enega samega delodajalca in je na ta način delodajalec nanje preložil velik del odgovornosti skrbeti za lastno varnost in zdravje.

POMEMBNO: Sindikati zahtevamo enak standard varnosti in zdravja pri delu za vse kategorije delavcev! Večanje obsega dela po negotovih oblikah pogodb o delu namreč dolgoročno znižuje standarde varnosti in zdravja pri delu vseh na trgu dela.

 

________________________________________________

Ženske

Ženske

Varstvo nosečnic pri delu

 

Glej tudi

Mladi

Sevanje

Vibracije

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

___________________________________________________

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk ima terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je nekaj več kot četrtina. Poklicna tveganja žensk in moških se pomembno razlikujejo. Kar 45 % žensk dela v dvajsetih t. i. feminiziranih poklicih. To so npr. medicinske sestre, učiteljice, gospodinje, čistilke, negovalke, administratorke. Večina teh poklicev je povezana z visokimi čustvenimi obremenitvami. Ženske, ki delajo npr. v zdravstvu, imajo tudi več z delom povezanih bolezni in poškodb pri delu, kot npr. bolečine v križu, astmo, pogosteje so izpostavljene okužbam in nevarnim kemijskim snovem.

Razlike povzročajo različna tveganja, ki lahko vodijo do specifičnih bolezni ali simptomov. Čeprav prizadenejo z delom povezane bolezni oba spola, so ženske dvakrat pogosteje prizadete zaradi bolezni, ki jih povzroča nezdravo delovno okolje. Ženske so posebej prizadete zaradi mišično-skeletnih obolenj, pogosto še v povezavi s stresom na delovnem mestu. Ženske so izpostavljene številnim nevarnim snovem, posebej v zdravstvu, čistilnih servisih kot tudi v kmetijstvu in transportu. Razlike v poškodbah pri delu (predvsem zdrsi, padci, poškodbe, povezane z nasiljem in prevozom na delo) zahtevajo drugačno spremljanje poškodb pri delu za ženske in predvsem drugačne ukrepe. Ženske so pogosteje trpinčene in spolno nadlegovane kot moški. Nasilje in trpinčenje na delu posebej izstopata v nekaterih sektorjih. Prijavljanje in podpora pri takih dejanjih sta še vedno nezadostna, kar je verjetno odvisno od ozaveščenosti delavcev in delodajalcev.

________________________________________________________

Menopavza in varnost in zdravje pri delu

 

Okrog 50. leta starosti pri ženskah nastopi menopavza in z njo pogosto začasno porušenje hormonskega ravnotežja v telesu. Ženski z menopavznimi težavami lahko delo pomeni hudo oviro, če nima možnosti, da bi izbrala zdrav ali prilagojen način dela  (za vročinske napade in znojenje ventilacija in klimatske naprave, ustrezne obleke in uniforme, občasni odmori). Neprijetni menopavzni simptom sta suha koža in oči. Ta simptom se lahko poslabša z delom v vročini in onesnaženem zraku, kar lahko vodi do pogostega draženja in vnetja.

________________________________________________________

Varstvo nosečnic in doječih mater

 

Posebej je potrebno z ukrepi varnosti in zdravja pri delu varovati nosečo in doječo mater. Nosečnost je fiziološko stanje. V času nosečnosti je treba varovati tako zdravje matere kot tudi otroka. Prvi meseci nosečnosti so še posebej pomembni, ker lahko delo, ki ga mati dela v določenem okolju, bistveno vpliva na to, ali se bo otrok rodil živ in zdrav: številni dejavniki delovnega okolja namreč lahko vplivajo na otrokov razvoj in povzročijo nepopravljive posledice na njegovem zdravju. Zato je bistveno poznati dejavnike tveganja tako za starševstvo, za plod in otroka ter varovati nosečnico, nerojenega otroka in doječo mater.

Noseča delavka ne sme biti izpostavljena snovem, ki lahko povzročijo dedne genetske okvare (glej stavke o nevarnosti H340 in H341), snovem s karcinogenim učinkom in snovem, ki lahko povzročijo hude okvare zdravja pri dolgotrajni izpostavljenosti (H350, H351, H372), hrupu nad 80 dB (A), ioniziranemu in neioniziranemu sevanju, ki lahko povzročita škodo na plodu, splošnim vibracijam nizkih frekvenc, vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh, udarcem, ekstremnemu mrazu ali vročini, živemu srebru in živosrebrovim spojinam, drugim težkim kovinam, premeščanju bremen, težjih od 5 kg, delom, ki se opravljajo v izrazito nefiziološkem položaju telesa, delom z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu, nočnemu delu, nadurnemu delu …

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu/delavki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen/a dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu/ki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Seveda pa noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila, ali doječa delavka prav tako ne sme biti izpostavljena tudi drugim dejavnikom, ki morajo biti v oceni tveganja izrecno navedeni in bi lahko vplivali na njeno zdravje in zdravje otroka!

________________________________________________

Čtivo:

 

 

 

 

 

 

Vir slike: Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu, Učni načrt, 2019

 

 

Gender, working conditions and health, ETUI, 2020, angleščina

The gender workplace health gap in Europe, Laurent Vogel, ETUI, 2003, angleščina

Smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških

Enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu, raziskava

Enakost spolov ne mestih odločanja: pomen transparentnega kadrovanja, raziskava

 

________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

________________________________________________

E-novice ZSSS:

11/2023 e-novica ZSSS (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

62/2022 e-novica ZSSS (14. 12. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

 

 

 

 

 

Vir slike: Globalni sindikat UNI ob 8. marcu 2023

Invalidi

Invalidi

Zdravje ni le odsotnost bolezni ali nezmožnosti za delo, ampak stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.

Invalidi so največja manjšina na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se njihovo število povečuje zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni. V Sloveniji je med aktivno populacijo 40-letnikov okrog 2 % invalidov, med 58-letniki pa kar 11 %. V povprečju imajo invalidi nižjo izobrazbo in plačo kot drugi.

Čeprav zakonodaja navaja različne skupine invalidov, so za zaposlene in iskalce zaposlitve pomembni predvsem delovni invalidi in osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če kljub zdravljenju ter medicinski rehabilitaciji pride do trajne spremembe zdravstvenega stanja, ki zmanjša  zmožnost za delo, ki ga delavec opravlja, ima pravico do ocene na invalidski komisiji (IK), ki je izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

V oceni tveganja je tudi rubrika, ali je delo primerno za invalide. Praviloma je označena z NE. Ker pa so invalidi heterogena skupina, je prav določiti, s katerimi okvarami oseba ne bi mogla delati na tem delu. Največkrat so delavci, ki čakajo na oceno pred invalidsko komisijo ZPIZ, več mesecev odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe, kar pomembno slabša njihove možnosti za ponovno aktivno vključitev v delovni proces. Po več kot enoletni odsotnosti je zanemarljiva verjetnost, da bo še kdaj opravljal pridobitno delo. Zato naj se že v času medicinske rehabilitacije izvaja tudi zaposlitvena: delavca se znova privaja na delo z morda spremenjenim načinom opravljanja nalog in z enostavnejšimi tehničnimi in organizacijskimi prilagoditvami ter z začasnim delom v skrajšanem delovnem času. Tedaj se lahko izoblikuje predlog za morebitne trajne prilagoditve, ki se ga posreduje invalidski komisiji.

Poklicna rehabilitacija naj bi bila osrednja pravica obveznega invalidskega zavarovanja. ZPIZ-2 definira poklicno rehabilitacijo kot celostni proces, v katerem se zavarovanec strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko v celoti ali deloma prevzame stroške prilagoditve prostorov in sredstev za delo, če je to potrebno za poklicno rehabilitacijo oz. ohranitev zaposlitve zavarovanca – delovnega invalida. Na te možnosti se pri predstavitvah delavcev invalidski komisiji ZPIZ premalokrat pomisli, zato so preredko izkoriščene.

NASVET: Delavski zaupnik naj predvsem seznanja sodelavce s pravicami iz invalidskega zavarovanja in svetuje delodajalcu, da naj ohrani delovno mesto delovnega invalida s pomočjo zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter vložitve zahtevka za sofinanciranje ZPIZ pri prilagoditvi delovnega mesta preostali delovni zmožnosti delovnega invalida. Zavzema naj se za čim krajšo odsotnost delovnega invalida z dela, saj dolga odsotnost praviloma povzroča trajni umik delavca iz zaposlitve.

________________________________________________

Dokumenti o zaposlovanju invalidov.

Kvotni sistem in spodbujanje zaposlovanja invalidov, zloženka, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

Spodbujanje zaposlovanja invalidov, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu ILO, 2011

________________________________________________

Predpisi:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)

Mladi

Mladi:

 

  Uvajanje mladih delavcev v delo 

Glej tudi

Sevanje

Vibracije

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

________________________________________________________

Raziskave in statistika kažejo, da so mladi delavci najpogosteje izpostavljeni tem fizikalnim dejavnikom pri delu: hrupu, vibracijam, vročini in mrazu ter delu z nevarnimi snovmi. Zanje velja tudi višje tveganje za nezgode pri delu. Vzrok je med drugim  neizkušenost mladih delavcev, njihova fizična in duševna nezrelost ter premajhna ozaveščenost glede vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, istočasno pa tudi premajhna skrb delodajalcev za odpravljanje teh težav z ustreznim usposabljanjem, nadzorom in uvajanjem varnostnih ukrepov ter zaposlovanjem mladih na delovna mesta, ki so zanje najbolj primerna. Tveganja v zvezi z delom, ki so jim izpostavljeni mladi delavci, je treba jemati resno. Za številne dejavnike tveganja še vedno velja, da so povezani s tveganim vedenjem mladih delavcev ali z začasnostjo njihove zaposlitve.

Mladi ne smejo opravljati del, pri katerih so izpostavljeni škodljivemu sevanju, niti del, pri katerih so izpostavljeni strupenim snovem, ali del, ki presegajo njihove telesne in umske sposobnosti, kakor tudi ne del, ki pomenijo tveganje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa in vibracij, ter tudi ne del, pri katerih lahko pride do nezgod kot posledice neizkušenosti, slabe usposobljenosti in manjše pozornosti do varnosti in zdravja pri delu.

___________________________________________________

ZDR-1 o zaščiti mladih

 

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:

–        dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,

–        dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

–        dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,

–        dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij,

in ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom.

 

________________________________________________________

Več o varovanju mladih:

 

Varen začetek, publikacija MDDSZ

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

 

Dokumenti EU OSHA:

Promocija zdravja med mladimi delavci – Povzetek primerov dobre prakse

Različnost delovne sile in ocena tveganja: zagotoviti, da so vsi upoštevani

Dobra praksa pri preprečevanju tveganj za mlade delavce – povzetek poročila

Mladi delavci – dejstva in številke: izpostavljenost tveganjem in vplivi na zdravje

Mladi delavci – dejstva in številke. Zaposlovanje mladih

Bodite pozorni na nevarnosti pri delu – nasveti za mlade

Vaša pravica do varnega in zdravega dela – nasveti za mlade ljudi

Varstvo mladih na delovnem mestu

Varnost mladih delavcev – nasveti za starše

Varnost mladih delavcev – nasveti za nadzornike

Varnost mladih delavcev – nasveti za delodajalce

A statistical portrait of the health and safety at work of young workers

________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Direktiva Sveta 94/33/ES o varstvu mladih ljudi pri delu

 

Ranljive skupine delavcev

Ranljive skupine delavcev

ZVZD-1 o varstvu ranljivih skupin delavcev:

Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so  ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih in  starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.

Delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu tudi z upoštevanjem temeljnega načela humanizacija dela: prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine.

Več o varnem in zdravem delu ranljivih skupin s klikom na teh povezavah:

Mladi

Invalidi

Ženske

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Tujci in etnične razlike

Starejši

 

________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Načela za inšpektorje za delo – Glede ocene tveganja, ki upošteva raznolikost, zlasti v zvezi s starostjo, spolom in drugimi demografskimi značilnostmi, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

 

Varovanje osebnih podatkov delavcev

Varovanje osebnih podatkov delavcev

Varstvo osebnih podatkov je pomembno tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Smernice informacijskega pooblaščenca z naslovom »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih« so odgovor na vprašanja, ki jih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v razmerju delodajalec – delavec prejme tako s strani delavcev kot s strani delodajalcev. Namen smernic je dati praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo delodajalcem kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem pa pri uresničevanju njihovih pravic.

V pomoč pri zastopanju interesov sodelavcev vam bodo vse smernice pooblaščenca. Tudi tiste o e-pošti in internetu ter o članstvu v sindikatu. Posebej pa vas opozarjamo na 3. poglavje VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU s smernicami na naslednjih področjih:

3.1 SEZNANITEV Z RAZLOGI ZA OMEJITVE PRI DELU

3.2 PREVERJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI DELAVCA

3.3 REZULTATI TESTIRANJ NA ALKOHOL, PSIHOAKTIVNE SNOVI IN PREPOVEDANE DROGE

3.4 ZDRAVSTVENA DOKUMENTACIJA O NEZGODI PRI DELU

3.5 PODATKI V ZVEZI S KONTROLO BOLNIŠKEGA STALEŽA

3.6 PRIDOBITEV PODATKA O KRŠITVI BOLNIŠKEGA STALEŽA S FACEBOOKA

3.7 KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA NA PODLAGI FOTOGRAFIJE DELAVCA

3.8 PODATEK O OBISKU LABORATORIJA V ČASU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI

Iz smernic: Delodajalec lahko od delavca zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon (ZEPDSV, ZDR-1 ali drug področni zakon) in tiste osebne podatke, za katere ima osebno privolitev delavca. Ob tem je treba poudariti, da je obdelava osebnih podatkov delavca na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le, če lahko delavec privolitev brez posledic za delovno razmerje odkloni.

Smernice informacijskega pooblaščenca »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«, na tej povezavi

Ostale smernice informacijskega pooblaščenca na tej povezavi

Pojasnilo informacijskega pooblaščenca o varovanju osebnih podatkov na področju varnosti in zdravja pri delu, 2019, na tej povezavi

16/2019 e-novica ZSSS: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

_________________________________________________________

Komentar:

Predpisi utemeljeno postavljajo meje rabi delavčevih osebnih podatkov, saj zlahka lahko pride do njihove zlorabe v škodo delavca. Delodajalec tako ne sme izvedeti za osebne podatke delavcev na podlagi preventivnih zdravstvenih pregledov, sme pa prejeti statistiko na njihovi podlagi, ki naj mu bo vodilo pri ocenjevanju tveganja.

Zakon pa bi moral urediti upravljanje s tistimi osebnimi podatki, ki jih delodajalec potrebuje za pravilno oceno tveganj za varnost in zdravje pri delu in na tej podlagi za določitev preventivnih ukrepov. Na primer, delodajalec bi moral vedeti, če je delavcu priznana poklicna bolezen in katera poklicna bolezen. Ali pa če je pri delavcu nastopila delovna invalidnost zaradi vzrokov, povezanih z delom, ki ga opravlja.

Glej pobudo ZSSS za dopolnitev ZVZD-1 na tej povezavi

_________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)

UREDBA (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

 

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

 

         

Bolečina v hrbtu je najpogostejši simptom mišično-kostnega obolenja

Glej tudi

Stres in psihosocialna tveganja

Promocija zdravja na delovnem mestu

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Humanizacija dela in ergonomija

Kampanja ZSSS in SDTS Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

__________________________________________________________

Delo, ki povzroča simptome in bolezni mišično-skeletnega sistema, je ponavljajoče se, hitro, zahteva majhne, a konstantne statične obremenitve določenih mišic ali mišičnih skupin, dvigovanje, potiskanje, vlečenje ali premeščanje bremen. Po letih takega dela se razvijejo bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom čezmerne obremenitve. Njegovi znaki so mravljinčenje dela telesa ali uda, otrplost, bolečina, krči, omejena gibljivost uda. Novi seznam poklicnih bolezni navaja nekatere bolezni iz skupine sindroma čezmerne obremenitve:

505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je največ delovnih dni izgubljenih zaradi poškodb, sledijo pa bolezni kostno-mišičnega sistema. Vodilna vzroka za nastanek invalidnosti sta bolezni gibal in duševne motnje. Poklicne so lahko naslednje bolezni gibal: bolezni obsklepnih burz (sluznih vrečk) zaradi pritiska, bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic  in mišičnih oziroma kitnih  narastišč, okvare meniskusa kolena, okvare medvretenčne ploščice, kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska. Na pojavnost poškodb pri delu in bolezni gibal  (deloma tudi  duševnih motenj) pa se da vplivati z ergonomskimi posegi.

_______________________________________________________

Ergonomija delovnega mesta:

 

 

 

 

 

 

 

Neergonomska drža pri delu – tekoči trak je prenizko, obremenitev križa

 

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja  psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa),  kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen  in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje  načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022:

Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

_______________________________________________________

Energetska poraba pri delu

Med krčenjem mišične celice pretvarjajo kemijsko energijo hrane v mehansko delo, ogljikov dioksid, vodo ter toploto. Če povečana aktivnost dihanja in krvnega obtoka delujočim celicam ne priskrbita  dovolj kisika, se začne kopičiti mlečna kislina, pojavi se kisikov dolg: količina kisika, potrebnega za vračanje v prvotno stanje. Pri obremenjenem  delavcu zaznamo pospešeno in globlje dihanje, povišano telesno temperaturo, hitrejše utripanje srca in zvišanje krvnega pritiska; kopičenje mlečne kisline in »odplačevanje« kisikovega dolga pa spremljata utrujenost in zadihanost. Če dinamično delo zaposli več kot sedmino delavčeve skupne mišične mase, je energetska poraba velika.

_______________________________________________________

Dinamična in statična mišična obremenitev

Pri ponavljajočih se gibih (npr. kidanje snega) gre za t. i. dinamično mišično obremenitev, če pa mišica po fizikalnih kriterijih dela sploh ne opravlja (npr. ko držimo breme v nekem položaju in se mišica le zoperstavlja sili teže), govorimo o statični ali izometrični mišični obremenitvi. Večina delovnih opravil je sestavljena iz različnih deležev statičnega oz. dinamičnega dela. Pospešeni pulz ni le odraz dinamične, ampak tudi psihične in statične mišične obremenjenosti ter toplotnih obremenitev. Za dalj časa trajajoče delo porabimo polovico vzdržljivosti, ki jo premoremo, in tretjino svoje največje hotene mišične moči. Petino največje hotene mišične moči lahko angažiramo ves delovnik. Če je pulz do 120/min, lahko delo opravljamo ves delovnik, sicer so potrebni dodatni odmori. Osebe, ki ob zaposlitvi ne premorejo vsaj trikrat večje maksimalne aerobne kapacitete, kot jo zahteva delo, zanj niso zmožne.

_______________________________________________________

Ročno premeščanje bremen:

 

 

 

 

 

Poprečno imajo ženske za okrog 40 % manjšo mišično moč od moških. S staranjem izgubljamo mišično maso (60-letnik ima npr. dobrih 70 % mišične mase 30-letnika).

 

Pravilno in nepravilno dviganje bremen: Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano  hrbtenico. Breme naj bo čim bliže telesa. Trebušni pas in ledvena opora nimata dokazanega razbremenilnega  učinka za hrbtenico.

  • Preveri, ali je ročno premeščanje nujno in ali se ga da opraviti z mehanskimi pripomočki!
  • Na premeščanje bremena se prej pripravi!
  • Ne izvajaj sunkovitih gibov!
  • Če je mogoče, uporabi obe zgornji okončini!
  • Zagotovi dober oprijem!
  • Če ni nujno, ne uporabljaj rokavic; če so potrebne, naj bodo nedrseče in ne prevelike!
  • Simetrično se obremêni z enako težkimi bremeni istih dimenzij na vsaki strani!
  • Breme naj bo čim bliže telesa (»1 kg perja je ‘težji’ od 1 kg svinca!«)!
  • Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico!
  • Breme čim prej odloži in ga nato potiskaj ali vleci po podlagi!
  • Potiskanje ima prednost pred vlečenjem, spuščanje pred dviganjem.
  • Optimalno navpično območje za premeščanje je na nivoju pasu, sprejemljivo med komolci in koleni.
  • Za premeščanje velja načelo: bolje večkrat manj kot manjkrat več.
  • Dviguj/premeščaj v paru ali z več podobno visokimi in usklajenimi sodelavci!
  • Dobra obutev/podplat in nedrseča tla so pogoj za varno premeščanje bremen.
  • Izogibaj se navpičnemu premeščanju bremen, nadomestijo naj ga vozički ali podesti z nastavljivima višino in nagibom, valjčne linije ali tekoči trakovi, konzolna ali prostostoječa dvigala!

Največje priporočene mase pri ročnem premeščanju bremen:

Mednarodna stroka (HSE in EU OSHA) priporoča največje mase za ročno premeščanje bremen. Niso zagotovilo, da pri vsakem posamezniku lahko preprečijo mišično-kostna obolenja. Gotovo pa se dolgoročno tveganje za obolenja/poškodbe skokovito poveča, če so presežena. Primerjaj jih z največjimi dovoljenimi masami v slovenskem pravilniku o ročnem premeščanju bremen.

Oglej si kampanjo Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen in se seznani s predlogi ZSSS in SDTS za omejitve ne le mase posameznega bremena ampak tudi za vsoto bremen v dnevu in tednu in za potiskanje in vlečenje.

Stroka medicine dela priporoča naslednje največje mase za ročno premeščanje bremen (iz publikacij ZSSS 2016):

OPOZORILO: Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ne določa več največje dovoljene mase, ki jo smeta dvigniti delavec oziroma delavka na enkrat, v dnevu oziroma v tednu. Omejitev se naj bi namesto tega praviloma izračunala s pomočjo MKK metode, ki upošteva vse dejavnike, ki povzročajo delavčevo preobremenitev. S tem pristopom pa se avtomatično omejuje tudi največja dovoljena masa pri ročnem premeščanju bremen.

_______________________________________________________

Mišično-kostna obolenja

 

Vzroki mišično-kostnih obolenj in posledične bolečine so okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska, preveliko obremenjevanje kit, kitnih ovojnic in mišičnih oz. kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska (sindrom zapestnega kanala).

Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice, ki nastanejo zaradi: ročnega premeščanja bremen, pripogibanja, prisilne drže in dolgotrajnega sedenja. Tako obolevajo predvsem delavci, katerih delo je fizično zahtevno in zahteva ponavljajoče se gibe, uporabo moči, prisilno držo telesa, statično mišično delo (npr. tudi medicinske sestre, delavci, ki delajo za računalnikom, zobozdravniki in kirurgi, trgovke za blagajnami ali v delikatesah in drugih prodajalnah, telefonisti ipd.). K mišično-skeletnim boleznim hrbtenice sodijo bolezni kot npr. preobremenitve mišic, vezivnega (ligamentarnega) aparata, degenerativne spremembe in kronične poškodbe medvretenčne ploščice, vnetje sklepov hrbtenice in pritisk na živčne korenine. Vse imajo lahko akutni ali kronični potek. Prevladuje bolečina, ki sprva traja nekaj tednov. Drugih nepravilnosti v začetku bolezni ni najti. Tudi rentgenski posnetek hrbtenice največkrat nič ne pokaže. Nekompliciran akutni bolečinski sindrom se v 95 % ozdravi v 6 mesecih, a v enem letu se ponovi v 62 % in v 2 letih kar v 80 % primerov. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oz. do invalidnosti. Bolečini v križu se je pogosto mogoče izogniti, če pravilno delamo z bremeni.

Organizacijski ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj (Vir: ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU):

  • Izbira lažjih, manjših in bolj stabilnih bremen.
  • Naročanje materialov v manjših pakiranjih (npr. Cement, lepila, barve, ipd.).
  • Opremljenost bremena z navedbo teže ter morebitnimi ročicami za lažji prijem.
  • Preureditev skladišča v smislu preureditve vsebine polic z najtežjimi bremeni v višini med stegni in prsnim košem.
  • Zmanjšanje razdalj prenašanja bremen.
  • Odprava ponavljajočih se gibov.
  • Porivanje bremen namesto vlečenja.
  • Odprava dvigovanja težkih bremen s tal nad višino ramen.
  • Zmanjšanje obsega tistih del, ki zahtevajo pripogibanje, sključeno držo ter stegovanje vstran oz. z rotacijo telesa.
  • Zagotovitev primernih oblačil in obutve.
  • Izbira osebne varovalne opreme, ki ne bo ovirala delavca pri prenašanju težkih bremen.
  • Informiranje in usposabljanje delavcev za pravilno in varno delo s težkimi bremeni.
  • Priprava in uporaba internih predpisov.
  • Postavitev varnostnih znakov in opozoril.
  • Zaščita nosečnic in delavcev s slabšimi fizičnimi sposobnostmi.
  • Timsko delo.

 

Primer: Okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen
Poklicne bolezni hrbtenice lahko prizadenejo različne hrbtenične strukture: kosti, sklepe, mišice, ligamente, medvretenčne ploščice ali živčne strukture. Potek je lahko akuten, kar pomeni, da se bolezen razvije v kratkem času.
V tem primeru gre za poškodbo, ki je posledica kratkotrajnega delovanja velikih sil. Pogostejše so kronične okvare, ki so posledica delovanja manjših sil v daljšem časovnem obdobju. Okvare so lahko posledica pogostih ponavljajočih se gibov, uporabe ali delovanja velikih sil, težkega fizičnega dela, ročnega premeščanja težjih bremen, vibracij, ki se prenašajo na hrbtenične strukture, ali pogostih dolgotrajnih prisilnih drž, ki povzročajo dolgotrajno obremenitev. Poleg fizikalnih dejavnikov na razvoj bolezni pomembno vplivajo genetski dejavniki, starost in tudi psihosocialni dejavniki delovnega in življenjskega okolja. Zaradi poklicnih bolezni hrbtenice so ogroženi predvsem delavci v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, prometu, gradbeništvu. V prizadetem delu hrbtenice je omejena gibljivost, zaradi bolečine sta gibanje in funkcija omejena. Pogosto bolečina seva v anatomsko povezane strukture (npr. pri okvarah v vratu v roko ali pri okvarah v križu v nogo). Za opredelitev okvare je poleg natančnega poteka težav pomemben klinični pregled in slikovna diagnostika ter ob sumu, da gre za prizadetost živčnih struktur, tudi nevrofiziološka diagnostika.

 

Primer: Bolečina v ramenskem obroču

Ramenski obroč sestavlja več sklepov, zaradi česar je zelo gibljiv, hkrati pa zapleten sistem. Za pravilno delovanje rame mora biti gibanje v vseh sklepih usklajeno. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav bolečine v rami, so: delo z rokami nad višino ramen, prenašanje bremen na ramenih, dolgotrajni prisilni položaj telesa ter številni ponavljajoči se gibi rok, predvsem ob uporabi orodja. Mišice rame niso zgolj odgovorne za izvajanje gibov, temveč so tudi stabilizatorji sklepov, ki ramenski obroč vzdržujejo v ustreznem položaju. Ob nenadni hudi bolečini v rami, vztrajni bolečini, zmanjšani gibljivosti sklepa ali poškodbi morate obiskati zdravnika. Tudi če je bolečina le občasna, se izogibajte delu, pri katerem so roke nad višino ramen, ter sunkovitim gibom, še posebej pri dvigovanju bremen. Z rokami tudi ne potiskajte ali vlecite težjih predmetov. Pomembno je, da boleče rame dodatno ne obremenjujete. (Vir: Lek – vaje za ramo)

Utesnitev je pogost vzrok za bolečino v predelu rame. Pri ramenskem sklepu ločimo več podtipov utesnitev, med katerimi je najpogostejša utesnitev sinovialnega mešička (burza) ali kite nadgrebenčne mišice v kostno-vezivni ožini na zgornjem delu ramenskega sklepa. Ta ožina se imenuje tudi subakromialni prostor/kanal (t. j. prostor pod kljunastim odrastkom lopatice) in v njem se lahko pojavi mehansko draženje omenjenih mehkotkivnih struktur, posledica pa sta vnetje in bolečina. Tipično bo bolečina prisotna na zunanji strani rame in lahko seva bodisi navzdol po nadlakti bodisi navzgor proti vratu. Gibanja/položaji, pri katerih je dlan nad ravnjo glave oziroma komolec nad višino ramen, zlasti ko gre za ponavljajoče se gibe, pomenijo dejavnik tveganja za nastanek utesnitvenega sindroma rame. (Vir: Poletov zdravnik)

 

Primer: Bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč
Kite so čvrste vezivne strukture, ki povezujejo posamezne ali več mišic s kostmi. Kjer se kita povezuje s kostjo, je o kitno narastišče. Pogosti ponavljajoči se gibi ali prekomerne fizične obremenitve zaradi pogostega vleka same kite lahko povzročijo vnetje kit, njihovih ovojnic ali narastišč. Dodatna dejavnika tveganja sta souporaba sile in neugoden položaj sklepa pri delu, kar lahko za posamezno strukturo pomeni neprimerno večjo obremenitev. Najpogosteje je prizadeta zgornja okončina, in sicer kite oziroma kitna narastišča v predelu rame, komolca in zapestja. Bolezen se kaže z bolečino, zaradi katere sta omejeni tudi gibljivost in moč v prizadetem sklepu. Bolezen dokažemo s kliničnim pregledom in slikovnimi preiskavami.

 

_______________________________________________________

Ponavljajoči se gibi in ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska:

Povzročajo mišično-kostna obolenja zgornjih okončin. Bolezni zaradi preobremenitev kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč spadajo med sindrome čezmerne obremenitve tkiv. Mišice, ki so se prisiljene krčiti z večjimi hitrostmi, razvijejo manjšo napetost kot tedaj, ko se krčijo počasi. Torej je za enak rezultat potrebno več napora pri počasnem krčenju, za kar je potrebno tudi več počitka. Če tega ni, sta izpolnjena dva od pogojev za razvoj preobremenitvenih sindromov zgornjih okončin. Druga dva sta premagovanje sile in neudobni položaj. Včasih sodelujejo še lokalne vibracije in pritisk na obsklepne površine ter živce.

  • Več kot 2,5 giba/min v rami oz. 10 gibov/min v komolcu ali zapestju je že preobremenjujoče,
  • Delo z roko nad nivojem rame preobremenjuje (v optimalnem položaju so nadlakti, ki prosto visijo ob telesu),
  • Delovni cikli naj bodo daljši od pol minute,
  • Delanje z več kot 3-kg predmeti preobremenjuje zapestje,
  • Operacije, izvedene s krožnimi gibi, imajo prednost pred tistimi, ki potekajo v ravni liniji,
  • Dosegi zunaj območja 40 cm od roba delovne površine so za pogoste posege predaleč.

Priporočeni ukrepi: preoblikovanje dela, rotacija delavcev, učenje pravilnega dela, uporaba ustreznih orodij, preprečevanje pritiskov na obsklepne dele in pogosti kratki odmori

 

Primer – sindrom zapestnega prehoda: Je najpogostješa utesnitvena nevropatija. Pojavlja se pri delavcih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se gibom zapestja, roke in prstov oziroma skrajnim položajem zapestja pri delu. Uporaba moči pri delu, vibracije in izpostavljenost mrazu dodatno prispevajo k razvoju sindroma. Pogostejši je pri ženskah kot pri moških. Gre za utesnitev medianega živca, ki poteka skozi zapestje. Delavec opaža bolečine (zlasti ponoči), mravljinčenje in nerodnost v področju prstov. Značilno so prizadeti 1., 2. in 3. prst roke. V napredovali stopnji pride do prizadetosti mišic.

 

 

 

 

 

 

Primer – utesnitev ulnarnega živca v zapestju: Povzročajo ga
ponavljajoči se mehanski pritiski na živec ali ponavljajoče se vibracije.
Živec namreč poteka v zapestju blizu kože in je zato izpostavljen
poškodbam. Delavec z okvaro bo navajal motnje občutka in bolečine
v 4. in 5. prstu roke. V napredovalih stopnja so prizadete tudi mišice, kar
se kaže z manjšo močjo v roki. 

Pogostejše utesnitvene nevropatije so še utesnitev v podlahti (pronatorski
sindrom in supinatorski sindrom), utesnitev v kolenu (utesnitev
peronalnega živca) in utesnitev v stopalu (sindrom tarzalnega kanala).
Klinični simptomi so podobni: bolečina, motnje občutka in v napredovali fazi ohromelost v področju, ki ga oživčuje prizadeti živec.

Povzročitelji preobremenitvenih sindromov ramen so ponavljajoči se gibi in statične obremenitve. Komolcem škodi kombinacija dejavnikov, med katerimi prevladuje premagovanje sil. Pri zapestjih in prstih pa igrajo enako vlogo tako položaj, sile kot ponavljajoči se gibi.

 

______________________________________________________

Prisilne drže in telesni položaji pri delu:

Stoječe delo:

   

 

Stoječ delovni položaj omogoča hitre reakcije na spremembe, je navadno združen s prestopanjem ali hojo, omogoča boljši pregled nad okolico, zgornji okončini s trupom lahko razvijeta večjo moč, vratna hrbtenica je bolj zravnana; ta položaj  je posebej uporaben, kadar so naši obdelovanci večji, težji ali razmeščeni v večjem prostoru.  Slabosti stoječega položaja so: za  tretjino večja poraba energije kot sede, večje je nihanje telesa, večji je pomen ravnotežja, tudi za varnost. Stoja na mestu ovira odtok venske krvi iz spodnjih okončin in povzroča utrujenost in otekanje. Pridruži se še utrujanje s popuščanjem napetosti mišic iztegovalk hrbtenice. Globlji pripogibi/prikloni, zlasti s sočasnim obratom  prsnoledvene hrbtenice (celo brez dodanega bremena), še posebej obremenjujejo medvretenčne ploščice. Delo stoje si olajšamo z oporo za eno nogo in z oporo za sedalo (t. i. podprt stoječi položaj), kadar je to mogoče.

 

 

Dolgotrajno stanje v omejenem prostoru – učinki na zdravje in dobra praksa, EU OSHA, v hrvaščini, 2021

_______________________________________________________

Čepenje in klečanje:

Sta obremenjujoča bodisi zaradi neposrednega pritiska na podkožne strukture kolena (npr. sluzno vrečko pred pogačico) bodisi zaradi preobremenitev notranjih kolenskih struktur  (meniskusov). Vstajanje iz globokega počepa s pridruženim obratom na obteženi spodnji okončini preobremeni te sklepne dele, ki se lahko poškodujejo. Poleg tega je v obeh primerih moten odtok venske krvi.

 

Primer: Okvare meniskusa kolena
Meniskus kolena je vezivno-hrustančna plošča med sklepnimi površinami stegnenice in goleni, katere namen je izravnavanje neskladnih priležnih sklepnih površin in omogočanje enakomernega prenosa sil prek sklepnih površin. V vsakem kolenu imamo dva meniskusa, notranjega in zunanjega.
Akutna okvara je posledica kratkotrajne preobremenitve oziroma poškodbe pri delu. Nevarni so predvsem padci oziroma udarci pri skrčenem in rotiranem kolenu, ko je meniskus zaradi anatomskih razmer v kolenu najbolj izpostavljen. Kronična okvara je posledica pogostih obremenitev kolena zaradi klečanja in čepenja, ki vodijo v postopne degenerativne spremembe meniskusa.
Kronična okvara meniskusa se kot poklicna bolezen lahko razvije predvsem v gradbeništvu pri delavcih, ki opravljajo opravila, ki zahtevajo pogosto in dolgotrajno klečanje ali čepenje. Okvara meniskusa se kaže z bolečino, omejena je gibljivost v kolenu, prizadeti sklep lahko oteka. Diagnozo potrdi klinični pregled, slikovna diagnostika in kirurški pregled sklepnih struktur (artroskopija).

 

Primer: Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
Burze so sluzne vrečke, ki so na mestih, kjer različne tkivne strukture (koža, mišice, ligamenti) drsijo druga mimo druge z namenom, da zmanjšujejo trenje pri gibanju struktur. V telesu imamo več različnih burz. Burza se lahko vname zaradi enkratnega močnega pritiska oziroma udarca oziroma številnih ponavljajočih se pritiskov ali zaradi številnih ponavljajočih se gibov v predelu
burze. Posledica enkratne velike obremenitve je akutno vnetje, kronično vnetje burze pa je posledica številnih ponavljajočih se obremenitev. Glede na lokacijo so najpogostejša mesta vnetja burz koleno (pri pogostem klečanju), v področju komolca (pri ponavljajočem se pritisku ali udarcu v komolcu) in v področju ramen (pri delu z rokami nad nivojem ramen). Vnetje burze se kaže z bolečino v predelu prizadete burze, lahko se pojavi oteklina in zmanjšana gibljivost v prizadetem sklepu. Diagnozo potrdi pregled pri ustreznem specialistu in slikovna diagnostika, ki potrdi vnetje v burzi.

 

_______________________________________________________

Sedeče delo:

Sedeč delovni položaj je značilen za t. i. pisarniška, a tudi za fina montažna dela in kjer se upravlja z informacijami. Pomanjkljivosti sedenja so, zlasti če sedež ali način sedenja ne sledita ergonomskim navodilom, zravnanost ledvene krivine (lordoze): pritisk na spodnje ledvene medvretenčne ploščice (diske) je večji, kot tedaj, ko zravnano stojimo.

Dolgotrajno sedeče delo z omejenim obsegom gibanja – Učinki na zdravje in nasveti o dobri praksi, EU OSHA, 2021

  Drža pred ekranom   

                                                 Slaba in dobra drža pri delu pred ekranom, e-učilnica PKMO

_______________________________________________________

Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

POMNI: Dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva EU OSHA“Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja

_______________________________________________________

Vir primerov: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

_______________________________________________________

Kampanje:

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen, 2021-2022

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, 2020-2022

_______________________________________________________

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Priročnik za delodajalce in delavce ter njihove predstavnike, MDDSZ, 2023

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi

Vabljeni k ogledu!

 

 

 

_______________________________________________________

Druge publikacije in priporočeno branje:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, poglavje o mišično-kostnih poklicnih boleznih

Uvod v kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Facts/Dejstva št. 71

Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin, Facts/Dejstva št. 72

Nevarnosti in tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu, Facts/Dejstva št. 73

Zaznavanje, vrednotenje in odpravljanje ergonomskih tveganj na delovnem mestu, priročnik, Inženirska zbornica Slovenije 2016, in letak Vrednostna ergonomska analiza

Proč z bolečinami v hrbtu, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji za poškodbe in okvare hrbtenice na delovnem mestu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem na poljuden način približati ukrepe za varovanje pred tovrstnimi okvarami.

Na poti k globalni strategiji za izboljšanje mišično-skeletnega zdravja (Towards a global strategy to improve musculoskeletal health), Globalna zveza za mišično-skeletno zdravje, 2022, (v angleščini)

____________________________________________________________

Raziskave:

Raziskava MDDSZ 2022: Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom – od raziskav do udejanjanja v praksi – kakšna so spoznanja?

Raziskave o z delom povezanih boleznih kostno-mišičnega sistema

OSH WIKI: Mateja Kočevar: Uporaba eksoskeletov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj v industriji

 

____________________________________________________________

Spletna orodja:

E-učilnica na spletnem orodju PKMO: brezplačno spletno orodje PKMO za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu! Gre za spletno orodje v obliki e-učbenika, v katerem poiščete nasvet v zvezi s težavo, ki muči vas osebno. Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/. Za uporabo je potrebna registracija, registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na sami spletni strani.  Video posnetek za promocijo spletnega orodja je dosegljiv na tej spletni povezavi.

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnem mestu EU-OSHA gradivo, namenjeno uporabi na delovnih mestih

Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih
tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 2005 (ne velja od 17. 8. 2023)

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, velja od 17. 8. 2023

____________________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor- SLIC:

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018