Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

On 4. julija, 2022   /   Strokovna služba ZSSS za VZD  

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

 

Glej tudi 

Sindikat

Socialni dialog

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

ETUC in ETUI

Evropska unija

 

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu izvaja naloge ZSSS, določene v kongresnem programskem dokumentu, ki se tičejo varnosti in zdravja pri delu. Vodi jo izvršni sekretar ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Poleg socialnega dialoga o sistemu varnosti in zdravja pri delu in pogajanj o predlogih predpisov ter kampanj varnosti in zdravja pri delu je zadolžen/a tudi za strokovno podporo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu z e-novicami, spletno stranjo ZSSSzaupnikVZD, usposabljanjem v Sindikalni akademiji ZSSS in s pomočjo e-učilnice.

Po dogovoru v Ekonomsko-socialnem svetu zastopa interese slovenskih delavcev v organih in agencijah EU.

 

 

 

 

 

 

Logo e-mreže ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

 

Back to Top

ETUC in ETUI

On 4. julija, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI)

Glej tudi

Sindikat

Socialni dialog

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

ETUC in ETUI

Evropska unija

Arhiv kampanj ZSSS

Publikacije ZSSS

________________________________________________

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC)

Evropska konfederacija sindikatov je bila ustanovljena leta 1973 in zdaj združuje 92 nacionalnih konfederacij sindikatov v 39 državah ter 10 evropskih sindikalnih zvez. ZSSS je polnopravna članica od leta 1999.

V ETUC deluje Stalni odbor za varnost in zdravje pri delu (angleško ETUC Standing Committee on Occupational Safety and Health), ki koordinira skupne aktivnosti sindikatov v državah članicah EU na področju varnosti in zdravja pri delu, kakršne so na primer kampanje. Te skupne akcije so ključne, saj so slovenski predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu obvezno usklajeni z evropskimi direktivami in je zato pomembno, da tudi slovenski sindikati preko ETUC sodelujemo v njihovem nastanku.

Pomembno je tudi, da ETUC z evropskimi delodajalskimi združenji sklepa evropske sporazume na področju varnosti in zdravja pri delu.

Glej npr.: 33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

Glej Pobude ETUC za strategije in direktive EU na področju varnosti in zdravja pri delu (izbor)

Več o ETUC (v angleščini) na tej povezavi

_________________________________________________________

Evropski sindikalni inštitut (ETUI)

Evropski sindikalni inštitut je neodvisno raziskovalno in izobraževalno središče Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki povezuje evropske sindikate v enotno evropsko krovno organizacijo. ETUI postavlja svoje strokovno znanje – pridobljeno zlasti v okviru povezav z univerzami, akademskimi in strokovnimi mrežami – v službo interesov delavcev na evropski ravni in krepitve socialne razsežnosti Evropske unije.

V okviru ETUI deluje Oddelek za varnost in zdravje pri delu (HESA). Ima močno ekipo raziskovalcev in objavlja strokovne publikacije, ki so najmočnejši argument o pogajanjih evropskih sindikatov za boljšo zaščito poklicnega zdravja delavcev.

Več o ETUI na tej povezavi

 

Back to Top

Uredba REACH

On 3. julija, 2022   /   Uredba REACH  

Uredba REACH

Uredbo najbolje poznamo po njeni kratici REACH (izgovarjaj RIČ). Njen celotni naslov v slovenščini pa je UREDBA (ES) št. 1907/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES.  V slovenščini jo najdete na naslednji povezavi.

Uredba REACH na skupnem evropskem trgu določa obveznost proizvajalcev in dobaviteljev kemikalij, nevarnih za ljudi in okolje, da jih registrirajo in zanje pripravijo varnostne liste, s katerimi evropske kupce poučijo o njihovi varni uporabi.

POJASNILO: V svetu se uporablja na milijone različnih kemikalij. Ker bi trajalo predolgo, da bi države preiskale, katere od teh so nevarne za ljudi in okolje, je uredba REACH zadolžila njihove proizvajalce in uvoznike, da jih registrirajo in pojasnijo, zakaj so nevarne in pod katerimi pogoji jih je mogoče varno uporabljati. Kazni za proizvajalce ali uvoznike, ki jih ne bi registrirali do 31. 5. 2018, so hude. Poleg visokih glob lahko inšpektor, pristojen za kemikalije, ustavi proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo snovi, če niso bile registrirane.

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali delodajalčeva listina »izjava o varnosti z oceno tveganja« res povzema vsa navodila za varno delo s kemikalijami, zapisanimi v varnostnih listih.

Uredba REACH je sicer začela veljati 1. 6. 2008, a njen 23. člen je določil prehodno obdobje, ki naj bi evropskim proizvajalcem in dobaviteljem kemikalij omogočalo, da pravočasno pripravijo registracijo.  Uredba se je postopoma uveljavljala na naslednje datume: 1. 12. 2010, 1. 6. 2013 in dokončno 1. 6. 2018.

»Končno smo 31. 5. 2018 na cilju polne uveljavitve uredbe REACH«, zato opozarja slika zgoraj levo, ki povzema tudi navodila za registracijo nevarnih kemikalij. Našli smo jo na spletni strani Urada RS za kemikalije, v Sloveniji pristojnega za izvajanje uredbe REACH.

____________________________________________________

Publikacije in e-novice ZSSS o uredbi REACH:

 

 

30/2018 e-novica (31.5.2018): Mejnik kemijske varnosti v EU – 31. maja 2018 polna uveljavitev uredbe REACH

11/2018 e-novica (6.3.2018): POZOR! Maja 2018 bo konec desetletnega prehodnega obdobja za uveljavitev uredbe REACH za kemično varnost

Publikacija REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU

 

 

 

 

 

 

 

____________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015, v angleščini

____________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Back to Top

Biološki monitoring

On 3. julija, 2022   /   Biološki monitoring  

Biološki monitoring

 

Definicije:

Biološki monitoring je določanje škodljive snovi oziroma njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.

Biološki monitoring se obvezno izvaja pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam. Biološki monitoring se izvaja tudi kadar so delavci pri delu izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz Priloge 2 Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu.

Biološki monitoring se izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev.

SIST EN ISO 15189 2013 Medicinski laboratoriji Zahteve za kakovost in kompetentnost (ISO 15189 2012) – akreditirani laboratoriji!

Slovenski ponudnik – primer: Synlab Slovenija

Delodajalec delavce obvesti o rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi kemičnimi snovmi.

Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti. V takem primeru delodajalec:

  • preveri oceno tveganja,
  • preveri ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja,
  • upošteva mnenje izvajalca medicine dela pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost in
  • poskrbi za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napoti izpostavljene osebe na zdravstveni pregled.

Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, se vodi evidenca in stalno dopolnjujejo podatki o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, ki jim je delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti vsebujejo rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih delodajalec posreduje izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Izvajalec medicine dela rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posreduje delodajalcu.

Podatki o izpostavljenosti in zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki zagotavlja možnost kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov. Posameznemu delavcu se zagotovi, da ima na svojo zahtevo dostop do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.

Na zahtevo pristojnega organa delodajalec posreduje poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pred prenehanjem dejavnosti delodajalec pristojnemu organu posreduje podatke o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v Prilogi 1 pravilnika.

Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v Prilogi 2 pravilnika.

Delodajalec zagotovi posvetovanje in sodelovanje delavcev oziroma njihovih predstavnikov.

_________________________________________________________

Postopek izvedbe biološkega monitoringa (nasveti IRSD):

Pred izvedbo biološkega monitoringa: Delavce oz. predstavnike delavcev informirati o izvajanju biološkega monitoringa (zakaj se bo izvajal, kdaj se bo izvajal,
kako se bo izvajal, na kakšen način bodo informirani o rezultatih).

Hraniti dokumentacijo: tehnološki postopek, nevarne kemične snovi (vrsta snovi, koncentracije, dobavitelje), temperaturo na DM, uporaba OVO (NE DA zaščita dihal, zaščita telesa, predhodno skupno št ur uporabe zaščitne
maske), po možnosti koncentracije nevarnih kemičnih snovi na DM, št. izmenjav zraka), čas vzorčenja ( dan v tednu,
število dni izpostavljenosti pred vzorčenjem), način vzorčenja.

Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je potrebno upoštevati: učinek kratke izpostavljenosti, pavze, čas izpostavljenosti, specifične delovne pogoje, intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji atmosferskega pritiska, individualno izpostavljenost.

Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti V takem primeru mora delodajalec preveriti oceno tveganja ter poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napotiti izpostavljene osebe na
zdravstveni pregled.

Zaključki biološkega monitoringa: Izvajalec medicine dela je dolžan rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posredovati delodajalcu ter določiti periodiko ponovnega izvajanja biološkega monitoringa (6 mesecev, 1 leto, 2 leti).

 

 

 

Biološki monitoring se naj izvaja takoj po nevarnem, dogodku ali nezgodi.

 

 

 

Najpogostejše napake:

  • izvajanje biološkega monitoringa v nerealnih razmerah, drugačnih od tistih, v katerih delavci v resnici delajo.
  • izvajanje na neustrezen metabolit (kri, urin, izdihani zrak).
  • teste in analizo opravi neakreditiran izvajalec oziroma laboratorij.

_________________________________________________________

Več o biološkem monitoringu:

Izvajanje biološkega monitoringa, Lidija Korat, marec 2019

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) – s portala VZD MDDSZ:

_________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Back to Top

Informativni listi o karcinogenih

On 3. julija, 2022   /   informativni listi o karcinogenih, Kemijske obremenitve pri delu  

Informativni listi o karcinogenih:

Primer informativnega lista:

Azbest

Benzen

Formaldehid

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI

Policiklični aromatski ogljikovodiki

Prah lesa

Vinilklorid

Trikloroetilen

Svinec

Nikelj

Hidrazin

Akrilamid

Berilij

Kadmij

Etilen oksid

______________________________________

Glej tudi publikacijo ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

Back to Top

Alergeni

On 3. julija, 2022   /   Alergeni  

Alergeni:

Skoraj vsak peti človek odgovori z alergijo, ko je izpostavljen določeni snovi. Alergijo povzročajo alergeni. Alergen je snov, ki je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina. Večinoma so to neškodljive snovi iz okolja, ki vstopijo v telo, razdražijo imunski sistem in povzročijo nastajanje specifičnih protiteles. Alergeni so lahko živila, cvetni prah, zdravila, sestavine tkanin, dlaka domačih živali, snovi na delovnem mestu itd. Poznamo že več kot 20.000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v hujših primerih lahko pride do krčev v sapnicah, težko dihamo, posledično lahko pride do nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije je anafilaktični šok, ki se lahko konča s smrtjo.

Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivimi snovmi. Snov, ki je zanje tuja, prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.

Anafilaktični šok je življenjsko ogrožujoča alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom (pik žuželke, zaužita hrana, zdravila …). Pojavi se odpoved funkcije obtočil ter se pogosto konča s smrtjo.

Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije. Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let. Zato lahko na delovnem mestu zelo dolgo uporabljamo neko snov (npr. frizerji barvila), preden pride do alergijske reakcije.

Obstajajo alergije na dihalih in na koži.

Primer – astma ali naduha: Je kronična bolezen dihal. Gre za stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev), kar vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje. Značilno je, da se poklicna astma razvije le pri manjšem delu izpostavljenih in to po obdobju, ki je različno dolgo: od nekaj tednov do nekaj let. Znaki astme se lahko pojavijo v času nekaj minut do pol ure po izpostavljenosti (zgodnja reakcija) ali pa šele od 3 do 8 ur po izpostavljenosti (pozna reakcija). Klasične znake astme, kot so kašelj, stiskanje v prsnem košu, piskanje in težko dihanje, lahko opazimo tudi pri drugih boleznih pljuč in srca. Simptomi nočne astme ali nočnega kašlja ali pa naduha ob telesnem naporu pri mladem delavcu, in to brez obolenja srca, so tipični za začetno poklicno astmo. V zgodnjih fazah bolezni se simptomi navadno zmanjšajo ali izzvenijo v času vikendov in počitnic ter se ponovno pojavijo po vrnitvi na delo. Pri velikem deležu bolnikov s poklicno astmo sta pridružena tudi alergijsko vnetje nosu in oči, katerih znaki se običajno pojavijo pred znaki astme.

Primer – poklicni alergijski rinitis: Poklicni alergijski rinitis povzročajo različni alergeni, to so »napadalci« z delovnega mesta oziroma iz delovnega okolja, ki povzročajo pretirano preobčutljivostno obrambno reakcijo organizma pri ljudeh, ki so zanje preobčutljivi. Možni alergeni so npr. moka, pršice, cvetni prah, lesni prah, lateks, rastlinska guma, zdravila, razni alergeni živalskega in rastlinskega izvora, anhidridi, kovine, sintetična vlakna. Poklici, ki so pogosto povezani s pojavom alergijskega rinitisa, so: peki, mlinarji, slaščičarji, kuharji, mesarji, živinorejci, kmetje, vrtnarji, cvetličarji, gozdni
delavci, zdravstveni delavci, laboratorijski delavci, slikopleskarji, izolatorji, delavci v proizvodnji gume, farmacevtski, živilski, kemični industriji, delavci v proizvodnji in predelavi kovin itd. 

Vir: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Če boste vsaj na štiri spodnja vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo. Posvetujte se s svojim zdravnikom.

    1. Ima kdo od vaših staršev alergijsko bolezen oziroma so pri njem alergijski kožni testi pozitivni?
    2. Vas pogosto srbijo oči, kihate in vam teče iz nosa?
    3. Imate pogosto črevesne krče, slabosti in včasih tudi bruhate?
    4. Vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje?
    5. Vam kdaj nenadoma in brez razloga otečejo obraz, roke, noge in stopala?
    6. So vaše težave pogostejše od februarja do aprila ali od aprila do septembra?
    7. So med cvetenjem travnikov vaše težave hujše (kihanje, smrkanje, srbenje oči)?
    8. Imate težave samo, ko stopite v proizvodne prostore?
    9. Ali težave izginejo med dopusti in podaljšanimi vikendi?
    10. Imate težave samo na drugih točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v zaprtih prostorih)?
    11. Se težave pojavijo po določeni hrani (jajca, mlečni izdelki, oreški, začimbe, sadje) ali kadar jemljete določena zdravila (antibiotike)?
    12. So težave povezane z ozračjem/vremenom (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?

 

NASVET: Brez oklevanja se umaknite iz delovnega okolja, v katerem je alergen, ki vas muči, če ga ni mogoče odstraniti. Alergijske reakcije lahko postajajo vse bolj resne. V ekstremnih primerih mora človek biti povsem izoliran od okolice.

___________________________________________________________

Piktogram, ki opozarja med drugim tudi na alergen:

___________________________________________________________

Stavki o nevarnosti, ki opozarjajo na alergogene:

H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.

___________________________________________________________

Več v:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

___________________________________________________________

Back to Top

Piktogrami o nevarnosti

On 3. julija, 2022   /   Piktogrami za nevarnost  

Piktogrami o nevarnosti:

Glej tudi Varnostni znaki

 

Piktogrami za nevarnost so grafični komunikacijski elementi, ki  so namenjeni sporočanju določenih informacij o nevarnosti kemikalije na etiketah kemikalij.

Novi simboli nimajo več enakih imen pred letom 2017 kot stari, marveč so ta imena nadomestila števila, torej poleg znaka ni napisa ali tekstovnega pojasnila.

Delavcem in njihovim zaupnikom priporočamo, da preverijo, kaj pomenijo piktogrami na kemikaliji, s katero delajo. Posebej morajo biti pozorni na piktogram, ki označuje karcinogene, saj pri nekaterih preprosto ni povsem varne mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti.

 

Back to Top

Opozorilna beseda

On 3. julija, 2022   /   Opozorilna beseda  

Opozorilna beseda:

Opozorilna beseda uporabnika kemikalije opozarja na:

  1. višjo stopnjo nevarnosti z besedo »Nevarno« in
  2. na nižjo stopnjo nevarnosti z besedo »Pozor«.
Back to Top

Etiketa na kemikaliji

On 3. julija, 2022   /   Etiketa  

Etiketa na kemikaliji

Dolžnost proizvajalca nevarne kemikalije je, da ugotovi nevarne lastnosti kemikalije in jo ustrezno razvrsti, označi in pakira[1]. Uporabnik kemikalije osnovne podatke o njej običajno razbere z etikete. V skladu z zakonodajo morajo biti na etiketi navedene informacije, ki uporabnika opozarjajo na nevarne lastnosti kemikalije. Informacije morajo biti podane tako, da so razumljive čim širšemu krogu ljudi, ne glede na izobrazbo, starost, usposobljenost …

Na etiketah so navedeni podatki o proizvodu, proizvajalcu in nevarnih lastnostih proizvoda. Ime kemikalije, kataloška številka, bruto molekularna formula, številko CAS, številko UN so tipični podatki, ki omogočajo identifikacijo proizvoda. Proizvajalec je naveden s polnim nazivom, naslovom, telefonsko številko, pogosto je na etiketi natisnjena tudi domača stran, kjer se lahko pridobijo dodatne informacije. Nevarne lastnosti pa so podane z grafičnimi ali tekstovnimi komunikacijskimi elementi.

Primer etikete na proizvodu:

Back to Top

Varnostni listi

On 3. julija, 2022   /   Varnostni listi  

Varnostni listi

  Primer varnostnega lista

Glej v celoti primer zgornjega varnostnega lista na tej povezavi

Glej tudi Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

__________________________________________________

26. člen ZVZD-1:

Delodajalec sme dati nevarne kemične snovi v uporabo delavcem le, če so opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, in če so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista.  Delodajalec mora zagotoviti varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

__________________________________________________

Vsebina varnostnega lista:

Z etikete lahko prepoznamo najbolj osnovne nevarne lastnosti kemikalije, podrobnejše informacije pa so navedene v varnostnem listu. To je dokument, ki ga mora za vsako nevarno kemikalijo pripraviti proizvajalec in obsega 16 poglavij ali oddelkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006:

  1. Identifikacija snovi
  2. Ugotovitve o nevarnih lastnostih
  3. Sestava s podatki o nevarnih sestavinah
  4. Ukrepi za prvo pomoč
  5. Ukrepi ob požaru
  6. Ukrepi ob nezgodnih izpustih
  7. Ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje
  8. Nadzor nad izpostavljenostjo in zdravje pri delu
  9. Fizikalne in kemijske lastnosti
  10. Obstojnost in reaktivnost
  11. Toksikološki podatki
  12. Ekotoksikološki podatki
  13. Odstranjevanje
  14. Transportni podatki
  15. Zakonsko predpisani podatki
  16. in druge informacije

Varnostni list je dobavitelj kemikalije dolžan posredovati pri prvi dobavi nevarne kemikalije. Številni proizvajalci na svojih spletnih straneh objavljajo varnostne liste nevarnih proizvodov v različnih jezikih. Uporabniki lahko dostopajo do vedno ažuriranih vsebin varnostnih listov. Vsebina varnostih listov je namenjena strokovnjakom različnim strok. Gasilci npr. v 4. oddelku najdejo podatke o primernih gasilih in ustreznih postopkih gašenja. Varnostni list je obsežen dokument s pogosto več kot 15 strani. Namenjen je predvsem neposredno odgovornim osebam ali strokovnim osebam za varnost in zdravje pri delu, ki na osnovi podatkov v varnostnem listu pripravijo navodila delavcem za varno delo s kemikalijo.

Navodila za varno delo s kemikalijo so namenjena neposrednim uporabnikom kemikalije. Ti morajo vedeti, s katero kemikalijo delajo, kakšne so nevarnosti ali kakšne so posledice nepravilne, nepremišljene, neustrezne uporabe kemikalije, kateri so preventivni ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka neželenih dogodkov in kako ukrepati, če do nezgodnega dogodka pride. Navodila za varno delo so v jeziku, razumljivem uporabniku, zgoščen povzetek najpomembnejših informacij, napotkov in zahtev za čim bolj varno in zdravo delo. Praviloma niso daljša od dveh strani. Uporabniku kemikalije so vedno dostopna, saj morajo biti na delovnem mestu oz. na mestu, kjer se kemikalija uporablja.

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

 

Back to Top