Invalidi

Invalidi

Zdravje ni le odsotnost bolezni ali nezmožnosti za delo, ampak stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.

Invalidi so največja manjšina na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se njihovo število povečuje zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni. V Sloveniji je med aktivno populacijo 40-letnikov okrog 2 % invalidov, med 58-letniki pa kar 11 %. V povprečju imajo invalidi nižjo izobrazbo in plačo kot drugi.

Čeprav zakonodaja navaja različne skupine invalidov, so za zaposlene in iskalce zaposlitve pomembni predvsem delovni invalidi in osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če kljub zdravljenju ter medicinski rehabilitaciji pride do trajne spremembe zdravstvenega stanja, ki zmanjša  zmožnost za delo, ki ga delavec opravlja, ima pravico do ocene na invalidski komisiji (IK), ki je izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

V oceni tveganja je tudi rubrika, ali je delo primerno za invalide. Praviloma je označena z NE. Ker pa so invalidi heterogena skupina, je prav določiti, s katerimi okvarami oseba ne bi mogla delati na tem delu. Največkrat so delavci, ki čakajo na oceno pred invalidsko komisijo ZPIZ, več mesecev odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe, kar pomembno slabša njihove možnosti za ponovno aktivno vključitev v delovni proces. Po več kot enoletni odsotnosti je zanemarljiva verjetnost, da bo še kdaj opravljal pridobitno delo. Zato naj se že v času medicinske rehabilitacije izvaja tudi zaposlitvena: delavca se znova privaja na delo z morda spremenjenim načinom opravljanja nalog in z enostavnejšimi tehničnimi in organizacijskimi prilagoditvami ter z začasnim delom v skrajšanem delovnem času. Tedaj se lahko izoblikuje predlog za morebitne trajne prilagoditve, ki se ga posreduje invalidski komisiji.

Poklicna rehabilitacija naj bi bila osrednja pravica obveznega invalidskega zavarovanja. ZPIZ-2 definira poklicno rehabilitacijo kot celostni proces, v katerem se zavarovanec strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko v celoti ali deloma prevzame stroške prilagoditve prostorov in sredstev za delo, če je to potrebno za poklicno rehabilitacijo oz. ohranitev zaposlitve zavarovanca – delovnega invalida. Na te možnosti se pri predstavitvah delavcev invalidski komisiji ZPIZ premalokrat pomisli, zato so preredko izkoriščene.

NASVET: Delavski zaupnik naj predvsem seznanja sodelavce s pravicami iz invalidskega zavarovanja in svetuje delodajalcu, da naj ohrani delovno mesto delovnega invalida s pomočjo zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter vložitve zahtevka za sofinanciranje ZPIZ pri prilagoditvi delovnega mesta preostali delovni zmožnosti delovnega invalida. Zavzema naj se za čim krajšo odsotnost delovnega invalida z dela, saj dolga odsotnost praviloma povzroča trajni umik delavca iz zaposlitve.

________________________________________________

Dokumenti o zaposlovanju invalidov.

Kvotni sistem in spodbujanje zaposlovanja invalidov, zloženka, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

Spodbujanje zaposlovanja invalidov, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu ILO, 2011

________________________________________________

Predpisi:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)

Mladi

Mladi:

 

  Uvajanje mladih delavcev v delo 

Glej tudi

Sevanje

Vibracije

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

________________________________________________________

Raziskave in statistika kažejo, da so mladi delavci najpogosteje izpostavljeni tem fizikalnim dejavnikom pri delu: hrupu, vibracijam, vročini in mrazu ter delu z nevarnimi snovmi. Zanje velja tudi višje tveganje za nezgode pri delu. Vzrok je med drugim  neizkušenost mladih delavcev, njihova fizična in duševna nezrelost ter premajhna ozaveščenost glede vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, istočasno pa tudi premajhna skrb delodajalcev za odpravljanje teh težav z ustreznim usposabljanjem, nadzorom in uvajanjem varnostnih ukrepov ter zaposlovanjem mladih na delovna mesta, ki so zanje najbolj primerna. Tveganja v zvezi z delom, ki so jim izpostavljeni mladi delavci, je treba jemati resno. Za številne dejavnike tveganja še vedno velja, da so povezani s tveganim vedenjem mladih delavcev ali z začasnostjo njihove zaposlitve.

Mladi ne smejo opravljati del, pri katerih so izpostavljeni škodljivemu sevanju, niti del, pri katerih so izpostavljeni strupenim snovem, ali del, ki presegajo njihove telesne in umske sposobnosti, kakor tudi ne del, ki pomenijo tveganje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa in vibracij, ter tudi ne del, pri katerih lahko pride do nezgod kot posledice neizkušenosti, slabe usposobljenosti in manjše pozornosti do varnosti in zdravja pri delu.

___________________________________________________

ZDR-1 o zaščiti mladih

 

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:

–        dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,

–        dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

–        dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,

–        dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij,

in ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom.

 

________________________________________________________

Več o varovanju mladih:

 

Varen začetek, publikacija MDDSZ

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

 

Dokumenti EU OSHA:

Promocija zdravja med mladimi delavci – Povzetek primerov dobre prakse

Različnost delovne sile in ocena tveganja: zagotoviti, da so vsi upoštevani

Dobra praksa pri preprečevanju tveganj za mlade delavce – povzetek poročila

Mladi delavci – dejstva in številke: izpostavljenost tveganjem in vplivi na zdravje

Mladi delavci – dejstva in številke. Zaposlovanje mladih

Bodite pozorni na nevarnosti pri delu – nasveti za mlade

Vaša pravica do varnega in zdravega dela – nasveti za mlade ljudi

Varstvo mladih na delovnem mestu

Varnost mladih delavcev – nasveti za starše

Varnost mladih delavcev – nasveti za nadzornike

Varnost mladih delavcev – nasveti za delodajalce

A statistical portrait of the health and safety at work of young workers

________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Direktiva Sveta 94/33/ES o varstvu mladih ljudi pri delu

 

Ranljive skupine delavcev

Ranljive skupine delavcev

ZVZD-1 o varstvu ranljivih skupin delavcev:

Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so  ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih in  starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.

Delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu tudi z upoštevanjem temeljnega načela humanizacija dela: prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine.

Več o varnem in zdravem delu ranljivih skupin s klikom na teh povezavah:

Mladi

Invalidi

Ženske

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Tujci in etnične razlike

Starejši

 

________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Načela za inšpektorje za delo – Glede ocene tveganja, ki upošteva raznolikost, zlasti v zvezi s starostjo, spolom in drugimi demografskimi značilnostmi, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

 

Varovanje osebnih podatkov delavcev

Varovanje osebnih podatkov delavcev

Varstvo osebnih podatkov je pomembno tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Smernice informacijskega pooblaščenca z naslovom »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih« so odgovor na vprašanja, ki jih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v razmerju delodajalec – delavec prejme tako s strani delavcev kot s strani delodajalcev. Namen smernic je dati praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo delodajalcem kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem pa pri uresničevanju njihovih pravic.

V pomoč pri zastopanju interesov sodelavcev vam bodo vse smernice pooblaščenca. Tudi tiste o e-pošti in internetu ter o članstvu v sindikatu. Posebej pa vas opozarjamo na 3. poglavje VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU s smernicami na naslednjih področjih:

3.1 SEZNANITEV Z RAZLOGI ZA OMEJITVE PRI DELU

3.2 PREVERJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI DELAVCA

3.3 REZULTATI TESTIRANJ NA ALKOHOL, PSIHOAKTIVNE SNOVI IN PREPOVEDANE DROGE

3.4 ZDRAVSTVENA DOKUMENTACIJA O NEZGODI PRI DELU

3.5 PODATKI V ZVEZI S KONTROLO BOLNIŠKEGA STALEŽA

3.6 PRIDOBITEV PODATKA O KRŠITVI BOLNIŠKEGA STALEŽA S FACEBOOKA

3.7 KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA NA PODLAGI FOTOGRAFIJE DELAVCA

3.8 PODATEK O OBISKU LABORATORIJA V ČASU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI

Iz smernic: Delodajalec lahko od delavca zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon (ZEPDSV, ZDR-1 ali drug področni zakon) in tiste osebne podatke, za katere ima osebno privolitev delavca. Ob tem je treba poudariti, da je obdelava osebnih podatkov delavca na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le, če lahko delavec privolitev brez posledic za delovno razmerje odkloni.

Smernice informacijskega pooblaščenca »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«, na tej povezavi

Ostale smernice informacijskega pooblaščenca na tej povezavi

Pojasnilo informacijskega pooblaščenca o varovanju osebnih podatkov na področju varnosti in zdravja pri delu, 2019, na tej povezavi

16/2019 e-novica ZSSS: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

_________________________________________________________

Komentar:

Predpisi utemeljeno postavljajo meje rabi delavčevih osebnih podatkov, saj zlahka lahko pride do njihove zlorabe v škodo delavca. Delodajalec tako ne sme izvedeti za osebne podatke delavcev na podlagi preventivnih zdravstvenih pregledov, sme pa prejeti statistiko na njihovi podlagi, ki naj mu bo vodilo pri ocenjevanju tveganja.

Zakon pa bi moral urediti upravljanje s tistimi osebnimi podatki, ki jih delodajalec potrebuje za pravilno oceno tveganj za varnost in zdravje pri delu in na tej podlagi za določitev preventivnih ukrepov. Na primer, delodajalec bi moral vedeti, če je delavcu priznana poklicna bolezen in katera poklicna bolezen. Ali pa če je pri delavcu nastopila delovna invalidnost zaradi vzrokov, povezanih z delom, ki ga opravlja.

Glej pobudo ZSSS za dopolnitev ZVZD-1 na tej povezavi

_________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)

UREDBA (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

 

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

 

         

Bolečina v hrbtu je najpogostejši simptom mišično-kostnega obolenja

Glej tudi

Stres in psihosocialna tveganja

Promocija zdravja na delovnem mestu

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Humanizacija dela in ergonomija

Kampanja ZSSS in SDTS Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen


 

Ergonomija delovnega mesta:

 

 

 

 

 

 

 

Neergonomska drža pri delu – tekoči trak je prenizko, obremenitev križa

 

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja  psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa),  kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen  in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje  načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022: Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.


Energetska poraba pri delu

Med krčenjem mišične celice pretvarjajo kemijsko energijo hrane v mehansko delo, ogljikov dioksid, vodo ter toploto. Če povečana aktivnost dihanja in krvnega obtoka delujočim celicam ne priskrbita  dovolj kisika, se začne kopičiti mlečna kislina, pojavi se kisikov dolg: količina kisika, potrebnega za vračanje v prvotno stanje. Pri obremenjenem  delavcu zaznamo pospešeno in globlje dihanje, povišano telesno temperaturo, hitrejše utripanje srca in zvišanje krvnega pritiska; kopičenje mlečne kisline in »odplačevanje« kisikovega dolga pa spremljata utrujenost in zadihanost. Če dinamično delo zaposli več kot sedmino delavčeve skupne mišične mase, je energetska poraba velika.


Dinamična in statična mišična obremenitev

Pri ponavljajočih se gibih (npr. kidanje snega) gre za t. i. dinamično mišično obremenitev, če pa mišica po fizikalnih kriterijih dela sploh ne opravlja (npr. ko držimo breme v nekem položaju in se mišica le zoperstavlja sili teže), govorimo o statični ali izometrični mišični obremenitvi. Večina delovnih opravil je sestavljena iz različnih deležev statičnega oz. dinamičnega dela. Pospešeni pulz ni le odraz dinamične, ampak tudi psihične in statične mišične obremenjenosti ter toplotnih obremenitev. Za dalj časa trajajoče delo porabimo polovico vzdržljivosti, ki jo premoremo, in tretjino svoje največje hotene mišične moči. Petino največje hotene mišične moči lahko angažiramo ves delovnik. Če je pulz do 120/min, lahko delo opravljamo ves delovnik, sicer so potrebni dodatni odmori. Osebe, ki ob zaposlitvi ne premorejo vsaj trikrat večje maksimalne aerobne kapacitete, kot jo zahteva delo, zanj niso zmožne.


Ročno premeščanje bremen:

 

 

 

 

 

Poprečno imajo ženske za 30 % manjšo mišično moč od moških. S staranjem izgubljamo mišično maso (60-letnik ima npr. dobrih 70 % mišične mase 30-letnika).

 

 

Pravilno in nepravilno dviganje bremen: Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano  hrbtenico. Breme naj bo čim bliže telesa. Trebušni pas in ledvena opora nimata dokazanega razbremenilnega  učinka za hrbtenico.

  • Preveri, ali je ročno premeščanje nujno in ali se ga da opraviti z mehanskimi pripomočki!
  • Na premeščanje bremena se prej pripravi!
  • Ne izvajaj sunkovitih gibov!
  • Če je mogoče, uporabi obe zgornji okončini!
  • Zagotovi dober oprijem!
  • Če ni nujno, ne uporabljaj rokavic; če so potrebne, naj bodo nedrseče in ne prevelike!
  • Simetrično se obremêni z enako težkimi bremeni istih dimenzij na vsaki strani!
  • Breme naj bo čim bliže telesa (»1 kg perja je ‘težji’ od 1 kg svinca!«)!
  • Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico!
  • Breme čim prej odloži in ga nato potiskaj ali vleci po podlagi!
  • Potiskanje ima prednost pred vlečenjem, spuščanje pred dviganjem.
  • Optimalno navpično območje za premeščanje je na nivoju pasu, sprejemljivo med komolci in koleni.
  • Za premeščanje velja načelo: bolje večkrat manj kot manjkrat več.
  • Dviguj/premeščaj v paru ali z več podobno visokimi in usklajenimi sodelavci!
  • Dobra obutev/podplat in nedrseča tla so pogoj za varno premeščanje bremen.
  • Izogibaj se navpičnemu premeščanju bremen, nadomestijo naj ga vozički ali podesti z nastavljivima višino in nagibom, valjčne linije ali tekoči trakovi, konzolna ali prostostoječa dvigala!

Največje priporočene mase pri ročnem premeščanju bremen:

Mednarodna stroka (HSE in EU OSHA) priporoča največje mase za ročno premeščanje bremen. Niso zagotovilo, da pri vsakem posamezniku lahko preprečijo mišično-kostna obolenja. Gotovo pa se dolgoročno tveganje za obolenja/poškodbe skokovito poveča, če so presežena. Primerjaj jih z največjimi dovoljenimi masami v slovenskem pravilniku o ročnem premeščanju bremen.

Stroka medicine dela priporoča naslednje največje mase za ročno premeščanje bremen – če so presežene, se hitro veča tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj (iz publikacij ZSSS 2016):

POJASNILO: Navedene so priporočene mase za dviganje glede na višino bremena, ki se dviga. Višje priporočene mase v kg veljajo za dviganje tik ob telesu, nižje priporočene mase pa za dviganje z iztegnjenimi rokami

OPOZORILO: Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ne določa več največje dovoljene mase, ki jo smeta dvigniti delavec oziroma delavka na enkrat, v dnevu oziroma v tednu. Omejitev se naj bi namesto tega praviloma izračunala s pomočjo MKK metode, ki upošteva vse dejavnike, ki povzročajo delavčevo preobremenitev. S tem pristopom pa se avtomatično omejuje tudi največja dovoljena masa.

 

 

 


Mišično-kostna obolenja:

 

Vzroki mišično-kostnih obolenj in posledične bolečine so okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska, preveliko obremenjevanje kit, kitnih ovojnic in mišičnih oz. kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska (sindrom zapestnega kanala).

Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice, ki nastanejo zaradi: ročnega premeščanja bremen, pripogibanja, prisilne drže in dolgotrajnega sedenja. Tako obolevajo predvsem delavci, katerih delo je fizično zahtevno in zahteva ponavljajoče se gibe, uporabo moči, prisilno držo telesa, statično mišično delo (npr. tudi medicinske sestre, delavci, ki delajo za računalnikom, zobozdravniki in kirurgi, trgovke za blagajnami ali v delikatesah in drugih prodajalnah, telefonisti ipd.). K mišično-skeletnim boleznim hrbtenice sodijo bolezni kot npr. preobremenitve mišic, vezivnega (ligamentarnega) aparata, degenerativne spremembe in kronične poškodbe medvretenčne ploščice, vnetje sklepov hrbtenice in pritisk na živčne korenine. Vse imajo lahko akutni ali kronični potek. Prevladuje bolečina, ki sprva traja nekaj tednov. Drugih nepravilnosti v začetku bolezni ni najti. Tudi rentgenski posnetek hrbtenice največkrat nič ne pokaže. Nekompliciran akutni bolečinski sindrom se v 95 % ozdravi v 6 mesecih, a v enem letu se ponovi v 62 % in v 2 letih kar v 80 % primerov. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oz. do invalidnosti. Bolečini v križu se je pogosto mogoče izogniti, če pravilno delamo z bremeni.

Organizacijski ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj (Vir: ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU):

  • Izbira lažjih, manjših in bolj stabilnih bremen.
  • Naročanje materialov v manjših pakiranjih (npr. Cement, lepila, barve, ipd.).
  • Opremljenost bremena z navedbo teže ter morebitnimi ročicami za lažji prijem.
  • Preureditev skladišča v smislu preureditve vsebine polic z najtežjimi bremeni v višini med stegni in prsnim košem.
  • Zmanjšanje razdalj prenašanja bremen.
  • Odprava ponavljajočih se gibov.
  • Porivanje bremen namesto vlečenja.
  • Odprava dvigovanja težkih bremen s tal nad višino ramen.
  • Zmanjšanje obsega tistih del, ki zahtevajo pripogibanje, sključeno držo ter stegovanje vstran oz. z rotacijo telesa.
  • Zagotovitev primernih oblačil in obutve.
  • Izbira osebne varovalne opreme, ki ne bo ovirala delavca pri prenašanju težkih bremen.
  • Informiranje in usposabljanje delavcev za pravilno in varno delo s težkimi bremeni.
  • Priprava in uporaba internih predpisov.
  • Postavitev varnostnih znakov in opozoril.
  • Zaščita nosečnic in delavcev s slabšimi fizičnimi sposobnostmi.
  • Timsko delo.

 

Primer: Okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen
Poklicne bolezni hrbtenice lahko prizadenejo različne hrbtenične strukture: kosti, sklepe, mišice, ligamente, medvretenčne ploščice ali živčne strukture. Potek je lahko akuten, kar pomeni, da se bolezen razvije v kratkem času.
V tem primeru gre za poškodbo, ki je posledica kratkotrajnega delovanja velikih sil. Pogostejše so kronične okvare, ki so posledica delovanja manjših sil v daljšem časovnem obdobju. Okvare so lahko posledica pogostih ponavljajočih se gibov, uporabe ali delovanja velikih sil, težkega fizičnega dela, ročnega premeščanja težjih bremen, vibracij, ki se prenašajo na hrbtenične strukture, ali pogostih dolgotrajnih prisilnih drž, ki povzročajo dolgotrajno obremenitev. Poleg fizikalnih dejavnikov na razvoj bolezni pomembno vplivajo genetski dejavniki, starost in tudi psihosocialni dejavniki delovnega in življenjskega okolja. Zaradi poklicnih bolezni hrbtenice so ogroženi predvsem delavci v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, prometu, gradbeništvu. V prizadetem delu hrbtenice je omejena gibljivost, zaradi bolečine sta gibanje in funkcija omejena. Pogosto bolečina seva v anatomsko povezane strukture (npr. pri okvarah v vratu v roko ali pri okvarah v križu v nogo). Za opredelitev okvare je poleg natančnega poteka težav pomemben klinični pregled in slikovna diagnostika ter ob sumu, da gre za prizadetost živčnih struktur, tudi nevrofiziološka diagnostika.

 

Primer: Bolečina v ramenskem obroču

Ramenski obroč sestavlja več sklepov, zaradi česar je zelo gibljiv, hkrati pa zapleten sistem. Za pravilno delovanje rame mora biti gibanje v vseh sklepih usklajeno. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav bolečine v rami, so: delo z rokami nad višino ramen, prenašanje bremen na ramenih, dolgotrajni prisilni položaj telesa ter številni ponavljajoči se gibi rok, predvsem ob uporabi orodja. Mišice rame niso zgolj odgovorne za izvajanje gibov, temveč so tudi stabilizatorji sklepov, ki ramenski obroč vzdržujejo v ustreznem položaju. Ob nenadni hudi bolečini v rami, vztrajni bolečini, zmanjšani gibljivosti sklepa ali poškodbi morate obiskati zdravnika. Tudi če je bolečina le občasna, se izogibajte delu, pri katerem so roke nad višino ramen, ter sunkovitim gibom, še posebej pri dvigovanju bremen. Z rokami tudi ne potiskajte ali vlecite težjih predmetov. Pomembno je, da boleče rame dodatno ne obremenjujete. (Vir: Lek – vaje za ramo)

Utesnitev je pogost vzrok za bolečino v predelu rame. Pri ramenskem sklepu ločimo več podtipov utesnitev, med katerimi je najpogostejša utesnitev sinovialnega mešička (burza) ali kite nadgrebenčne mišice v kostno-vezivni ožini na zgornjem delu ramenskega sklepa. Ta ožina se imenuje tudi subakromialni prostor/kanal (t. j. prostor pod kljunastim odrastkom lopatice) in v njem se lahko pojavi mehansko draženje omenjenih mehkotkivnih struktur, posledica pa sta vnetje in bolečina. Tipično bo bolečina prisotna na zunanji strani rame in lahko seva bodisi navzdol po nadlakti bodisi navzgor proti vratu. Gibanja/položaji, pri katerih je dlan nad ravnjo glave oziroma komolec nad višino ramen, zlasti ko gre za ponavljajoče se gibe, pomenijo dejavnik tveganja za nastanek utesnitvenega sindroma rame. (Vir: Poletov zdravnik)

 

Primer: Bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč
Kite so čvrste vezivne strukture, ki povezujejo posamezne ali več mišic s kostmi. Kjer se kita povezuje s kostjo, je o kitno narastišče. Pogosti ponavljajoči se gibi ali prekomerne fizične obremenitve zaradi pogostega vleka same kite lahko povzročijo vnetje kit, njihovih ovojnic ali narastišč. Dodatna dejavnika tveganja sta souporaba sile in neugoden položaj sklepa pri delu, kar lahko za posamezno strukturo pomeni neprimerno večjo obremenitev. Najpogosteje je prizadeta zgornja okončina, in sicer kite oziroma kitna narastišča v predelu rame, komolca in zapestja. Bolezen se kaže z bolečino, zaradi katere sta omejeni tudi gibljivost in moč v prizadetem sklepu. Bolezen dokažemo s kliničnim pregledom in slikovnimi preiskavami.

 


Ponavljajoči se gibi in ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska:

Povzročajo mišično-kostna obolenja zgornjih okončin. Bolezni zaradi preobremenitev kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč spadajo med sindrome čezmerne obremenitve tkiv. Mišice, ki so se prisiljene krčiti z večjimi hitrostmi, razvijejo manjšo napetost kot tedaj, ko se krčijo počasi. Torej je za enak rezultat potrebno več napora pri počasnem krčenju, za kar je potrebno tudi več počitka. Če tega ni, sta izpolnjena dva od pogojev za razvoj preobremenitvenih sindromov zgornjih okončin. Druga dva sta premagovanje sile in neudobni položaj. Včasih sodelujejo še lokalne vibracije in pritisk na obsklepne površine ter živce.

  • Več kot 2,5 giba/min v rami oz. 10 gibov/min v komolcu ali zapestju je že preobremenjujoče,
  • Delo z roko nad nivojem rame preobremenjuje (v optimalnem položaju so nadlakti, ki prosto visijo ob telesu),
  • Delovni cikli naj bodo daljši od pol minute,
  • Delanje z več kot 3-kg predmeti preobremenjuje zapestje,
  • Operacije, izvedene s krožnimi gibi, imajo prednost pred tistimi, ki potekajo v ravni liniji,
  • Dosegi zunaj območja 40 cm od roba delovne površine so za pogoste posege predaleč.

Priporočeni ukrepi: preoblikovanje dela, rotacija delavcev, učenje pravilnega dela, uporaba ustreznih orodij, preprečevanje pritiskov na obsklepne dele in pogosti kratki odmori

 

Primer – sindrom zapestnega prehoda: Je najpogostješa utesnitvena nevropatija. Pojavlja se pri delavcih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se gibom zapestja, roke in prstov oziroma skrajnim položajem zapestja pri delu. Uporaba moči pri delu, vibracije in izpostavljenost mrazu dodatno prispevajo k razvoju sindroma. Pogostejši je pri ženskah kot pri moških. Gre za utesnitev medianega živca, ki poteka skozi zapestje. Delavec opaža bolečine (zlasti ponoči), mravljinčenje in nerodnost v področju prstov. Značilno so prizadeti 1., 2. in 3. prst roke. V napredovali stopnji pride do prizadetosti mišic.

 

 

 

 

 

 

Primer – utesnitev ulnarnega živca v zapestju: Povzročajo ga
ponavljajoči se mehanski pritiski na živec ali ponavljajoče se vibracije.
Živec namreč poteka v zapestju blizu kože in je zato izpostavljen
poškodbam. Delavec z okvaro bo navajal motnje občutka in bolečine
v 4. in 5. prstu roke. V napredovalih stopnja so prizadete tudi mišice, kar
se kaže z manjšo močjo v roki. 

Pogostejše utesnitvene nevropatije so še utesnitev v podlahti (pronatorski
sindrom in supinatorski sindrom), utesnitev v kolenu (utesnitev
peronalnega živca) in utesnitev v stopalu (sindrom tarzalnega kanala).
Klinični simptomi so podobni: bolečina, motnje občutka in v napredovali fazi ohromelost v področju, ki ga oživčuje prizadeti živec.

Povzročitelji preobremenitvenih sindromov ramen so ponavljajoči se gibi in statične obremenitve. Komolcem škodi kombinacija dejavnikov, med katerimi prevladuje premagovanje sil. Pri zapestjih in prstih pa igrajo enako vlogo tako položaj, sile kot ponavljajoči se gibi.

 


Prisilne drže in telesni položaji pri delu:

Stoječe delo:

   

 

Stoječ delovni položaj omogoča hitre reakcije na spremembe, je navadno združen s prestopanjem ali hojo, omogoča boljši pregled nad okolico, zgornji okončini s trupom lahko razvijeta večjo moč, vratna hrbtenica je bolj zravnana; ta položaj  je posebej uporaben, kadar so naši obdelovanci večji, težji ali razmeščeni v večjem prostoru.  Slabosti stoječega položaja so: za  tretjino večja poraba energije kot sede, večje je nihanje telesa, večji je pomen ravnotežja, tudi za varnost. Stoja na mestu ovira odtok venske krvi iz spodnjih okončin in povzroča utrujenost in otekanje. Pridruži se še utrujanje s popuščanjem napetosti mišic iztegovalk hrbtenice. Globlji pripogibi/prikloni, zlasti s sočasnim obratom  prsnoledvene hrbtenice (celo brez dodanega bremena), še posebej obremenjujejo medvretenčne ploščice. Delo stoje si olajšamo z oporo za eno nogo in z oporo za sedalo (t. i. podprt stoječi položaj), kadar je to mogoče.

 

 

Dolgotrajno stanje v omejenem prostoru – učinki na zdravje in dobra praksa, EU OSHA, v hrvaščini, 2021


Čepenje in klečanje:

Sta obremenjujoča bodisi zaradi neposrednega pritiska na podkožne strukture kolena (npr. sluzno vrečko pred pogačico) bodisi zaradi preobremenitev notranjih kolenskih struktur  (meniskusov). Vstajanje iz globokega počepa s pridruženim obratom na obteženi spodnji okončini preobremeni te sklepne dele, ki se lahko poškodujejo. Poleg tega je v obeh primerih moten odtok venske krvi.

 

Primer: Okvare meniskusa kolena
Meniskus kolena je vezivno-hrustančna plošča med sklepnimi površinami stegnenice in goleni, katere namen je izravnavanje neskladnih priležnih sklepnih površin in omogočanje enakomernega prenosa sil prek sklepnih površin. V vsakem kolenu imamo dva meniskusa, notranjega in zunanjega.

 

 

Akutna okvara je posledica kratkotrajne preobremenitve oziroma poškodbe pri delu. Nevarni so predvsem padci oziroma udarci pri skrčenem in rotiranem kolenu, ko je meniskus zaradi anatomskih razmer v kolenu najbolj izpostavljen. Kronična okvara je posledica pogostih obremenitev kolena zaradi klečanja in čepenja, ki vodijo v postopne degenerativne spremembe meniskusa.

Kronična okvara meniskusa se kot poklicna bolezen lahko razvije predvsem v gradbeništvu pri delavcih, ki opravljajo opravila, ki zahtevajo pogosto in dolgotrajno klečanje ali čepenje. Okvara meniskusa se kaže z bolečino, omejena je gibljivost v kolenu, prizadeti sklep lahko oteka. Diagnozo potrdi klinični pregled, slikovna diagnostika in kirurški pregled sklepnih struktur (artroskopija).

 

 

 

 

Primer: Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
Burze so sluzne vrečke, ki so na mestih, kjer različne tkivne strukture (koža, mišice, ligamenti) drsijo druga mimo druge z namenom, da zmanjšujejo trenje pri gibanju struktur. V telesu imamo več različnih burz. Burza se lahko vname zaradi enkratnega močnega pritiska oziroma udarca oziroma številnih ponavljajočih se pritiskov ali zaradi številnih ponavljajočih se gibov v predelu
burze. Posledica enkratne velike obremenitve je akutno vnetje, kronično vnetje burze pa je posledica številnih ponavljajočih se obremenitev. Glede na lokacijo so najpogostejša mesta vnetja burz koleno (pri pogostem klečanju), v področju komolca (pri ponavljajočem se pritisku ali udarcu v komolcu) in v področju ramen (pri delu z rokami nad nivojem ramen). Vnetje burze se kaže z bolečino v predelu prizadete burze, lahko se pojavi oteklina in zmanjšana gibljivost v prizadetem sklepu. Diagnozo potrdi pregled pri ustreznem specialistu in slikovna diagnostika, ki potrdi vnetje v burzi.

Vir primerov: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016


Sedeče delo:

Sedeč delovni položaj je značilen za t. i. pisarniška, a tudi za fina montažna dela in kjer se upravlja z informacijami. Pomanjkljivosti sedenja so, zlasti če sedež ali način sedenja ne sledita ergonomskim navodilom, zravnanost ledvene krivine (lordoze): pritisk na spodnje ledvene medvretenčne ploščice (diske) je večji, kot tedaj, ko zravnano stojimo.

Po EU raziskavah 39 % odraslih ljudi delo opravlja v sedečem položaju,  od tega jih 28 % sedi skoraj cel delovnik, 30 % pa do tri četrtine časa. Skupno je 31 % žensk poročalo, da sedijo skoraj ves čas in 25 % moških. Delež ljudi, ki večino časa delajo z računalniki presega 30 %. V 61 % podjetij poročajo, da je drugi najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj prav dolgotrajno sedenje. Takšno delo pa ne opravljajo zgolj pisarniški delavci. Opravljajo ga tudi na delovnih mestih, kjer se sestavlja sestavne dele v dokončen izdelek.

Dolgotrajno sedenje povzroča kronična obolenja, kot je bolečina v hrbtu in revmatične bolezni: bolečina v križu, obolenja v vratu in ramenih, sladkorna bolezen (ker se ne uporablja nožnih mišic, se kri ne prečrpava po telesu), srčno-žilne bolezni, debelost ipd. Ker je sedeče delo značilno za delo s ponavljajočimi se gibi, prihaja do mišično-kostnih obolenj.

Priporoča se, da sedeče delo ne traja več kot 50 % delovnika in da se delo organizira tako, da zahteva izmenično sedenje, stanje in hojo. Spodbujati je treba gibanje. Neprekinjeno sedenje naj traja največ dve uri skupaj. Vstati je treba vsaj na pol ure. Sedenje naj bo dinamično s stalnim spreminjanjem drže.

Dolgotrajno sedeče delo z omejenim obsegom gibanja – Učinki na zdravje in nasveti o dobri praksi, EU OSHA, 2021

  Drža pred ekranom   

                                                 Slaba in dobra drža pri delu pred ekranom, e-učilnica PKMO


Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

POMNI: Dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva EU OSHA“Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja


Mišično-kostne poklicne bolezni:

Delo, ki povzroča simptome in bolezni mišično-skeletnega sistema, je ponavljajoče se, hitro, zahteva majhne, a konstantne statične obremenitve določenih mišic ali mišičnih skupin, dvigovanje, potiskanje, vlečenje ali premeščanje bremen. Po letih takega dela se razvijejo bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom čezmerne obremenitve. Njegovi znaki so mravljinčenje dela telesa ali uda, otrplost, bolečina, krči, omejena gibljivost uda. Novi seznam poklicnih bolezni navaja nekatere bolezni iz skupine sindroma čezmerne obremenitve:

505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala

Merila za ugotavljanje teh poklicnih bolezni najdeš v Evropskih priporočilih za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

Postopek uveljavljanja poklicne bolezni najdeš v Pravilniku o poklicnih boleznih na strani 1377, Uradni list RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je največ delovnih dni izgubljenih zaradi poškodb, sledijo pa bolezni kostno-mišičnega sistema. Vodilna vzroka za nastanek invalidnosti sta bolezni gibal in duševne motnje. Poklicne so lahko naslednje bolezni gibal: bolezni obsklepnih burz (sluznih vrečk) zaradi pritiska, bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic  in mišičnih oziroma kitnih  narastišč, okvare meniskusa kolena, okvare medvretenčne ploščice, kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska. Na pojavnost poškodb pri delu in bolezni gibal  (deloma tudi  duševnih motenj) pa se da vplivati z ergonomskimi posegi.


Publikacije ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Ročno premeščanje bremen, letak MDDSZ 2024

 

 

 

 

 

 

 

 

Ročno premeščanje bremen, publikacija MDDSZ, 2024

 

 

 

 

 

 

 

 

Sedenje, priročnik z nasveti, MDDSZ, 2023 (avtorici Katarina Kacjan Žgajnar in Alenka Plemelj Mohorič, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani)

 

 

 

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Priročnik za delodajalce in delavce ter njihove predstavnike, MDDSZ, 2023

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

 

 

Proč z bolečinami v hrbtu, publikacija MDDSZ, 2014


 

Druge publikacije in priporočeno branje:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, poglavje o mišično-kostnih poklicnih boleznih

Uvod v kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Facts/Dejstva št. 71

Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin, Facts/Dejstva št. 72

Nevarnosti in tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu, Facts/Dejstva št. 73

Zaznavanje, vrednotenje in odpravljanje ergonomskih tveganj na delovnem mestu, priročnik, Inženirska zbornica Slovenije 2016, in letak Vrednostna ergonomska analiza

Proč z bolečinami v hrbtu, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji za poškodbe in okvare hrbtenice na delovnem mestu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem na poljuden način približati ukrepe za varovanje pred tovrstnimi okvarami.

Na poti k globalni strategiji za izboljšanje mišično-skeletnega zdravja (Towards a global strategy to improve musculoskeletal health), Globalna zveza za mišično-skeletno zdravje, 2022, (v angleščini)

 

 

 

 

Poklicne bolezni, tematska številka Delavske enotnosti, april 2023

Ročno premeščanje bremen, tematska številka Delavske enotnosti, oktober 2023

 

 

 

 

 


Kampanje:

 

 

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen, 2021-2022

Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022

 

 


Raziskave:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom – od raziskav do udejanjanja v praksi – kakšna so spoznanja?

Raziskave o z delom povezanih boleznih kostno-mišičnega sistema

Uporaba eksoskeletov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj v industriji, OSH WIKI – Mateja Kočevar:

 


Spletna orodja:

E-učilnica na spletnem orodju PKMO: brezplačno spletno orodje PKMO za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu! Gre za spletno orodje v obliki e-učbenika, v katerem poiščete nasvet v zvezi s težavo, ki muči vas osebno. Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/. Za uporabo je potrebna registracija, registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na sami spletni strani.  Video posnetek za promocijo spletnega orodja je dosegljiv na tej spletni povezavi.

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnem mestu EU-OSHA gradivo, namenjeno uporabi na delovnih mestih

Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih
tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, velja od 17. 8. 2023, uporabljati pa se bo začel od 1. 8. 2024 dalje

Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom

 

 


EU priporočila za inšpekcijski nadzor- SLIC:

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018


23/2024 e-novica ZSSS (16. 4. 2024): Publikaciji MDDSZ o ročnem premeščanju bremen

18/2024 e-novica ZSSS (25. 3. 2024): Konferenca Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 15. 4. 2024

11/2024 e-novica ZSSS (15. 2. 2024): Elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

 

Glej tudi 

Sindikat

Socialni dialog

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

ETUC in ETUI

Evropska unija

 

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu izvaja naloge ZSSS, določene v kongresnem programskem dokumentu, ki se tičejo varnosti in zdravja pri delu. Vodi jo izvršni sekretar ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Poleg socialnega dialoga o sistemu varnosti in zdravja pri delu in pogajanj o predlogih predpisov ter kampanj varnosti in zdravja pri delu je zadolžen/a tudi za strokovno podporo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu z e-novicami, spletno stranjo ZSSSzaupnikVZD, usposabljanjem v Sindikalni akademiji ZSSS in s pomočjo e-učilnice.

Po dogovoru v Ekonomsko-socialnem svetu zastopa interese slovenskih delavcev v organih in agencijah EU.

 

 

 

 

 

 

Logo e-mreže ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

 

ETUC in ETUI

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Evropski sindikalni inštitut (ETUI)

Glej tudi

Sindikat

Socialni dialog

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

ETUC in ETUI

Evropska unija

Arhiv kampanj ZSSS

Publikacije ZSSS

________________________________________________

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC)

Evropska konfederacija sindikatov je bila ustanovljena leta 1973 in zdaj združuje 92 nacionalnih konfederacij sindikatov v 39 državah ter 10 evropskih sindikalnih zvez. ZSSS je polnopravna članica od leta 1999.

V ETUC deluje Stalni odbor za varnost in zdravje pri delu (angleško ETUC Standing Committee on Occupational Safety and Health), ki koordinira skupne aktivnosti sindikatov v državah članicah EU na področju varnosti in zdravja pri delu, kakršne so na primer kampanje. Te skupne akcije so ključne, saj so slovenski predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu obvezno usklajeni z evropskimi direktivami in je zato pomembno, da tudi slovenski sindikati preko ETUC sodelujemo v njihovem nastanku.

Pomembno je tudi, da ETUC z evropskimi delodajalskimi združenji sklepa evropske sporazume na področju varnosti in zdravja pri delu.

Glej npr.: 33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

Glej Pobude ETUC za strategije in direktive EU na področju varnosti in zdravja pri delu (izbor)

Več o ETUC (v angleščini) na tej povezavi

_________________________________________________________

Evropski sindikalni inštitut (ETUI)

Evropski sindikalni inštitut je neodvisno raziskovalno in izobraževalno središče Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki povezuje evropske sindikate v enotno evropsko krovno organizacijo. ETUI postavlja svoje strokovno znanje – pridobljeno zlasti v okviru povezav z univerzami, akademskimi in strokovnimi mrežami – v službo interesov delavcev na evropski ravni in krepitve socialne razsežnosti Evropske unije.

V okviru ETUI deluje Oddelek za varnost in zdravje pri delu (HESA). Ima močno ekipo raziskovalcev in objavlja strokovne publikacije, ki so najmočnejši argument o pogajanjih evropskih sindikatov za boljšo zaščito poklicnega zdravja delavcev.

Več o ETUI na tej povezavi

 

Uredba REACH

Uredba REACH

Uredbo najbolje poznamo po njeni kratici REACH (izgovarjaj RIČ). Njen celotni naslov v slovenščini pa je UREDBA (ES) št. 1907/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES.  V slovenščini jo najdete na naslednji povezavi.

Uredba REACH na skupnem evropskem trgu določa obveznost proizvajalcev in dobaviteljev kemikalij, nevarnih za ljudi in okolje, da jih registrirajo in zanje pripravijo varnostne liste, s katerimi evropske kupce poučijo o njihovi varni uporabi.

POJASNILO: V svetu se uporablja na milijone različnih kemikalij. Ker bi trajalo predolgo, da bi države preiskale, katere od teh so nevarne za ljudi in okolje, je uredba REACH zadolžila njihove proizvajalce in uvoznike, da jih registrirajo in pojasnijo, zakaj so nevarne in pod katerimi pogoji jih je mogoče varno uporabljati. Kazni za proizvajalce ali uvoznike, ki jih ne bi registrirali do 31. 5. 2018, so hude. Poleg visokih glob lahko inšpektor, pristojen za kemikalije, ustavi proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo snovi, če niso bile registrirane.

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali delodajalčeva listina »izjava o varnosti z oceno tveganja« res povzema vsa navodila za varno delo s kemikalijami, zapisanimi v varnostnih listih.

Uredba REACH je sicer začela veljati 1. 6. 2008, a njen 23. člen je določil prehodno obdobje, ki naj bi evropskim proizvajalcem in dobaviteljem kemikalij omogočalo, da pravočasno pripravijo registracijo.  Uredba se je postopoma uveljavljala na naslednje datume: 1. 12. 2010, 1. 6. 2013 in dokončno 1. 6. 2018.

»Končno smo 31. 5. 2018 na cilju polne uveljavitve uredbe REACH«, zato opozarja slika zgoraj levo, ki povzema tudi navodila za registracijo nevarnih kemikalij. Našli smo jo na spletni strani Urada RS za kemikalije, v Sloveniji pristojnega za izvajanje uredbe REACH.

____________________________________________________

Publikacije in e-novice ZSSS o uredbi REACH:

 

 

30/2018 e-novica (31.5.2018): Mejnik kemijske varnosti v EU – 31. maja 2018 polna uveljavitev uredbe REACH

11/2018 e-novica (6.3.2018): POZOR! Maja 2018 bo konec desetletnega prehodnega obdobja za uveljavitev uredbe REACH za kemično varnost

Publikacija REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU

 

 

 

 

 

 

 

____________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013, v angleščini

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015, v angleščini

____________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Biološki monitoring

Biološki monitoring

 

Definicije:

Biološki monitoring je določanje škodljive snovi oziroma njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.

Biološki monitoring se obvezno izvaja pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam. Biološki monitoring se izvaja tudi kadar so delavci pri delu izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz Priloge 2 Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu.

Biološki monitoring se izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev.

SIST EN ISO 15189 2013 Medicinski laboratoriji Zahteve za kakovost in kompetentnost (ISO 15189 2012) – akreditirani laboratoriji!

Slovenski ponudnik – primer: Synlab Slovenija

Delodajalec delavce obvesti o rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi kemičnimi snovmi.

Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti. V takem primeru delodajalec:

  • preveri oceno tveganja,
  • preveri ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja,
  • upošteva mnenje izvajalca medicine dela pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost in
  • poskrbi za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napoti izpostavljene osebe na zdravstveni pregled.

Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, se vodi evidenca in stalno dopolnjujejo podatki o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, ki jim je delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti vsebujejo rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih delodajalec posreduje izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Izvajalec medicine dela rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posreduje delodajalcu.

Podatki o izpostavljenosti in zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki zagotavlja možnost kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov. Posameznemu delavcu se zagotovi, da ima na svojo zahtevo dostop do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.

Na zahtevo pristojnega organa delodajalec posreduje poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pred prenehanjem dejavnosti delodajalec pristojnemu organu posreduje podatke o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v Prilogi 1 pravilnika.

Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v Prilogi 2 pravilnika.

Delodajalec zagotovi posvetovanje in sodelovanje delavcev oziroma njihovih predstavnikov.

_________________________________________________________

Postopek izvedbe biološkega monitoringa (nasveti IRSD):

Pred izvedbo biološkega monitoringa: Delavce oz. predstavnike delavcev informirati o izvajanju biološkega monitoringa (zakaj se bo izvajal, kdaj se bo izvajal,
kako se bo izvajal, na kakšen način bodo informirani o rezultatih).

Hraniti dokumentacijo: tehnološki postopek, nevarne kemične snovi (vrsta snovi, koncentracije, dobavitelje), temperaturo na DM, uporaba OVO (NE DA zaščita dihal, zaščita telesa, predhodno skupno št ur uporabe zaščitne
maske), po možnosti koncentracije nevarnih kemičnih snovi na DM, št. izmenjav zraka), čas vzorčenja ( dan v tednu,
število dni izpostavljenosti pred vzorčenjem), način vzorčenja.

Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je potrebno upoštevati: učinek kratke izpostavljenosti, pavze, čas izpostavljenosti, specifične delovne pogoje, intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji atmosferskega pritiska, individualno izpostavljenost.

Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti V takem primeru mora delodajalec preveriti oceno tveganja ter poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napotiti izpostavljene osebe na
zdravstveni pregled.

Zaključki biološkega monitoringa: Izvajalec medicine dela je dolžan rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posredovati delodajalcu ter določiti periodiko ponovnega izvajanja biološkega monitoringa (6 mesecev, 1 leto, 2 leti).

 

 

 

Biološki monitoring se naj izvaja takoj po nevarnem, dogodku ali nezgodi.

 

 

 

Najpogostejše napake:

  • izvajanje biološkega monitoringa v nerealnih razmerah, drugačnih od tistih, v katerih delavci v resnici delajo.
  • izvajanje na neustrezen metabolit (kri, urin, izdihani zrak).
  • teste in analizo opravi neakreditiran izvajalec oziroma laboratorij.

_________________________________________________________

Več o biološkem monitoringu:

Izvajanje biološkega monitoringa, Lidija Korat, marec 2019

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) – s portala VZD MDDSZ:

_________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Informativni listi o karcinogenih

Informativni listi o karcinogenih:

Primer informativnega lista:

Azbest

Benzen

Formaldehid

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI

Policiklični aromatski ogljikovodiki

Prah lesa

Vinilklorid

Trikloroetilen

Svinec

Nikelj

Hidrazin

Akrilamid

Berilij

Kadmij

Etilen oksid

______________________________________

Glej tudi publikacijo ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI