Previdnostni stavki

Previdnostni stavki

Previdnosti stavki so informacije, namenjene čim bolj varni uporabi kemikalije, in so lahko s splošnega področja, s področja preprečevanja in odstranjevanja neželenih posledic, s področja varnega skladiščenja in odlaganja odpadkov.

Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre previdnostnih stavkov, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.

 

1 00 Splošno

P101 Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda.
P102 Hraniti zunaj dosega otrok.
P103 Pred uporabo preberite etiketo.

 

2 00 Preprečevanje

P201 Pred uporabo pridobiti posebna navodila.
P202 Ne uporabljajte, dokler se ne seznanite z vsemi varnostnimi ukrepi.
P210 Hraniti ločeno od vročine/isker/odprtega ognja/vročih površin. — Kajenje prepovedano.
P211 Ne pršiti proti odprtemu ognju ali drugemu viru vžiga.
P220 Hraniti ločeno od oblačil/…/vnetljivih materialov.
P221 Preprečiti mešanje z vnetljivimi snovmi …
P222 Preprečiti stik z zrakom.
P223 Hraniti ločeno od možnega stika z vodo zaradi burne reakcije in možnega bliskovitega požara.
P230 Hraniti prepojeno z …
P231 Hraniti v ustreznem inertnem plinu.
P232 Zaščititi pred vlago.
P233 Hraniti v tesno zaprti posodi.
P234 Hraniti samo v originalni posodi.
P235 Hraniti na hladnem.
P240 Ozemljiti posodo in opremo za sprejem tekočine.
P241 Uporabiti električno/prezračevalno opremo, opremo za razsvetljavo/…/, odporno proti eksplozijam.
P242 Uporabiti le orodje, ki ne povzroča isker.
P243 Preprečiti statično naelektrenje.
P244 Preprečiti stik reducirnih ventilov z mastjo in oljem.
P250 Ne izpostavljati drgnjenju/udarcem/…/trenju.
P251 Posoda je pod tlakom: ne preluknjajte ali sežigajte je niti, ko je prazna.
P260 Ne vdihavati prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila.
P261 Preprečiti vdihavanje prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila.
P262 Preprečiti stik z očmi, kožo ali oblačili.
P263 Preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem.
P264 Po uporabi temeljito umiti …
P270 Ne jesti, piti ali kaditi med uporabo tega izdelka.
P271 Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru.
P272 Kontaminirana delovna oblačila niso dovoljena zunaj delovnega mesta.
P273 Preprečiti sproščanje v okolje.
P280 Nositi zaščitne rokavice/zaščitno obleko/zaščito za oči/zaščito za obraz.
P281 Uporabiti predpisano osebno zaščitno opremo.
P282 Nositi hladne izolirne rokavice/zaščito za obraz/zaščito za oči.
P283 Nositi negorljiva oblačila in oblačila, odporna proti ognju.
P284 Nositi opremo za zaščito dihal.
P285 Ob nezadostnem prezračevanju nositi opremo za zaščito dihal.
P231 +P232 Hraniti v ustreznem inertnem plinu. Zaščititi pred vlago.
P235 +P410 Hraniti na hladnem. Zaščititi pred sončno svetlobo.

 

3 00 Odziv

P301 PRI ZAUŽITJU:
P302 PRI STIKU S KOŽO:
P303 PRI STIKU S KOŽO (ali lasmi):
P304 PRI VDIHAVANJU:
P305 PRI STIKU Z OČMI:
P306 PRI STIKU Z OBLAČILI:
P307 PRI izpostavljenosti:
P308 PRI izpostavljenosti ali sumu izpostavljenosti:
P309 PRI izpostavljenosti ali slabem počutju:
P310 Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P311 Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P312 Ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P313 Poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P314 Ob slabem počutju poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P315 Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P320 Posebno zdravljenje je nujno (glejte … na tej etiketi).
P321 Posebno zdravljenje (glejte … na tej etiketi).
P322 Posebni ukrepi (glejte … na tej etiketi).
P330 Izprati usta.
P331 NE izzvati bruhanja.
P332 Če nastopi draženje kože:
P333 Če nastopi draženje kože ali se pojavi izpuščaj:
P334 Potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje.
P335 S krtačo odstraniti razsute delce s kože.
P336 Zamrznjene dele odtaliti z mlačno vodo. Ne drgniti prizadetega mesta.
P337 Če draženje oči ne preneha:
P338 Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.
P340 Prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje.
P341 Pri oteženem dihanju prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje.
P342 Pri respiratornih simptomih:
P350 Nežno umiti z veliko mila in vode.
P351 Previdno izpirati z vodo nekaj minut.
P352 Umiti z veliko mila in vode.
P353 Kožo izprati z vodo/prho.
P360 Takoj izprati kontaminirana oblačila in kožo z veliko vode pred odstranitvijo oblačil.
P361 Takoj odstraniti/sleči vsa kontaminirana oblačila.
P362 Sleči kontaminirana oblačila in jih oprati pred ponovno uporabo.
P363 Kontaminirana oblačila oprati pred ponovno uporabo.
P370 Ob požaru:
P371 Ob velikem požaru in velikih količinah:
P372 Nevarnost eksplozije ob požaru.
P373 NE gasiti, ko ogenj doseže eksploziv.
P374 Gasiti z običajno previdnostjo in s primerne razdalje.
P375 Gasiti z večje razdalje zaradi nevarnosti eksplozije.
P376 Zaustaviti puščanje, če je varno.
P377 Požar zaradi uhajanja plina: Ne gasiti, če puščanja ni mogoče varno zaustaviti.
P378 Za gašenje uporabiti …
P380 Izprazniti območje.
P381 Odstraniti vse vire vžiga, če je varno.
P390 Odpraviti razlitje, da se prepreči materialna škoda.
P391 Prestreči razlito tekočino.
P301 + P310 PRI ZAUŽITJU: takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P301 + P312 PRI ZAUŽITJU: ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P301 + P330 + P331 PRI ZAUŽITJU: izprati usta. NE izzvati bruhanja.
P302 + P334 PRI STIKU S KOŽO: potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje.

 

4 00 Shranjevanje

P401 Hraniti ………..
P402 Hraniti na suhem.
P403 Hraniti na dobro prezračevanem mestu.
P404 Hraniti v zaprti posodi.
P405 Hraniti zaklenjeno.
P406 Hraniti v posodi, odporni proti koroziji/… z odporno notranjo oblogo.
P407 Ohraniti zračno režo med skladi/paletami.
P410 Zaščititi pred sončno svetlobo.
P411 Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F.
P412 Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/122 ˚F
P413 Razsute količine, večje od … kg/… lbs, hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F.
P420 Hraniti ločeno od drugih materialov.
P422 Vsebino hraniti v …
P402 + P404 Hraniti na suhem. Hraniti v zaprti posodi.
P403 + P233 Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti v tesno zaprti posodi.
P403 + P235 Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti na hladnem.
P410 + P403 Zaščititi pred sončno svetlobo. Hraniti na dobro prezračevanem mestu.
P410 + P412 Zaščititi pred sončno svetlobo. Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/
P411 + P235 Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F. Hraniti na hladnem.

 

5 00 Odstranjevanje

P501 Odstraniti vsebino/posodo …

Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti so določeni z razvrstitvijo kemikalije v določeno kategorijo nevarnosti znotraj razreda nevarnosti in so standardni in označeni s črko H in troštevilčnim številom. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 določa 28 stavkov o nevarnosti za fizikalno nevarnost, 29 stavkov za nevarnosti za zdravje ter 5 stavkov za opozarjanje na nevarnosti za okolje. Dodatne informacije o nevarnosti se podajajo v obliki stavkov EUH.

Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre stavkov o nevarnostih, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.

 

200–299 FIZIKALNE NEVARNOSTI

H200 Nestabilni eksplozivi.
H201 Eksplozivno; nevarnost eksplozije v masi.
H202 Eksplozivno, velika nevarnost za nastanek drobcev.
H203 Eksplozivno; nevarnost za nastanek požara, udarnega vala ali drobcev.
H204 Nevarnost za nastanek požara ali drobcev.
H205 Pri požaru lahko eksplodira v masi.
H220 Zelo lahko vnetljiv plin.
H221 Vnetljiv plin.
H222 Zelo lahko vnetljiv aerosol.
H223 Vnetljiv aerosol.
H224 Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H226 Vnetljiva tekočina in hlapi.
H228 Vnetljiva trdna snov.
H240 Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H241 Segrevanje lahko povzroči požar ali eksplozijo.
H242 Segrevanje lahko povzroči požar.
H250 Samodejno se vžge na zraku.
H251 Samosegrevanje: lahko povzroči požar.
H252 Samosegrevanje v velikih količinah; lahko povzroči požar.
H260 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini, ki se lahko samodejno vžgejo.
H261 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini.
H270 Lahko povzroči ali okrepi požar; oksidativna snov.
H271 Lahko povzroči požar ali eksplozijo; močna oksidativna snov.
H272 Lahko okrepi požar; oksidativna snov.
H280 Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H281 Vsebuje ohlajen utekočinjen plin; lahko povzroči ozebline ali poškodbe.
H290 Lahko je jedko za kovine.

 

300–399 NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

H300 Smrtno pri zaužitju.
H301 Strupeno pri zaužitju.
H302 Zdravju škodljivo pri zaužitju.
H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno.
H310 Smrtno v stiku s kožo.
H311 Strupeno v stiku s kožo.
H312 Zdravju škodljivo v stiku s kožo.
H314 Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.
H315 Povzroča draženje kože.
H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H318 Povzroča hude poškodbe oči.
H319 Povzroča hudo draženje oči.
H330 Smrtno pri vdihavanju.
H331 Strupeno pri vdihavanju.
H332 Zdravju škodljivo pri vdihavanju.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
H335 Lahko povzroči draženje dihalnih poti.
H336 Lahko povzroči zaspanost ali omotico.
H340 Lahko povzroči genetske okvare (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H341 Sum povzročitve genetskih okvar (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H360 Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H361 Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H362 Lahko škoduje dojenim otrokom.
H370 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H371 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H372 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H373 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

 

400–499 NEVARNOSTI ZA OKOLJE

H400 Zelo strupeno za vodne organizme.
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme.

 

Dodatne informacije o nevarnosti

Fizikalne lastnosti

EUH 001 Eksplozivno v suhem stanju.
EUH 006 Eksplozivno v stiku z zrakom ali brez stika z zrakom.
EUH 014 Burno reagira z vodo.
EUH 018 Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes hlapi-zrak.
EUH 019 Lahko tvori eksplozivne perokside.
EUH 044 Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem prostoru.

 

Lastnosti, ki vplivajo na zdravje

EUH 029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin.
EUH 031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.
EUH 032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.
EUH 066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.
EUH 070 Strupeno ob stiku z očmi.
EUH 071 Jedko za dihalne poti.

 

Lastnosti v zvezi z okoljem

EUH 059 Nevarno za ozonski plašč.

 

Dodatni elementi etikete/informacije o nekaterih snoveh ali zmeseh

EUH 201/

201A

Vsebuje svinec. Ne sme se nanašati na površine, ki bi jih lahko žvečili ali sesali otroci.

Pozor! Vsebuje svinec.

EUH 202 Cianoakrilat. Nevarno. Kožo in oči zlepi v nekaj sekundah. Hraniti zunaj dosega otrok.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 206 Pozor! Ne uporabljajte skupaj z drugimi izdelki. Lahko se sproščajo nevarni plini (klor).
EUH 207 Pozor! Vsebuje kadmij. Med uporabo nastajajo nevarni dimi. Preberite informacije proizvajalca. Upoštevajte navodila za varno uporabo.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 209/

209A

Med uporabo utegne postati lahko vnetljivo.

Med uporabo utegne postati vnetljivo.

EUH 210 Varnosti list na voljo na zahtevo.
EUH 401 Da bi se izognili tveganjem za ljudi in okolje, ravnajte v skladu z navodili za uporabo.

 

Oznaka CE

Oznaka CE

Glej tudi

Standardi

Osebna varovalna oprema

Evropska unija

__________________________________________________________

Vsak kos osebne varovalne opreme, ki je označen z zaščitnim znakom CE, pomeni, da je skladen z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami. Toda znak CE ni oznaka za kakovost. Oznaka CE pomeni zgolj, da proizvod izpolnjuje zahteve vseh ustreznih direktiv novega pristopa, katerih cilj je zagotoviti prost pretok proizvodov na notranjem trgu EU. Znak skladnosti je sestavljen iz začetnic CE (fr. Conformité Européenne – evropska skladnost). Oblika oznake, ki se mora uporabiti, je predpisana.

Če je pri preverjanju izdelane osebne varovalne opreme (primer osebna varovalna oprema kategorije III), vključen še priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti, mora biti osnovni oznaki dodana še identifikacijska številka tega organa. Oznako CE je treba namestiti na vsak kos proizvedene osebne varovalne opreme, in sicer tako, da je na vidnem mestu, da je čitljiva in obstojna v celotni dobi trajanja, ki je načrtovana zanjo. Če pa to zaradi značilnosti proizvoda ni možno, je treba oznako CE namestiti na embalažo ali na spremni dokument. Oznaka CE je namenjena predvsem organom nadzora kot tudi distributerjem, potrošnikom in drugim uporabnikom.

 

________________________________________________________

Spremembe strojev v obratovanju z oznako CE in brez nje, priporočila za inšpekcijski nadzor, SLIC, 2018

________________________________________________________

Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ)

SIQ je strokovna, neodvisna in nepristranska institucija, ki nudi celovite rešitve s področja preskušanja in certificiranja proizvodov, ocenjevanja sistemov vodenja, meroslovja in izobraževanja. Ima status zavoda zasebnega prava. Njegovo delovanje upravlja in nadzira Svet SIQ. Upravljanje certifikacijskih sistemov, ki jih vodi institut, je v pristojnosti Upravnega odbora certificiranja. V upravnih organih instituta so predstavniki zainteresiranih javnih, gospodarskih, industrijskih in drugih združenj, ki predstavljajo interese odjemalcev storitev instituta.

S široko in celovito ponudbo podpira prizadevanja organizacij, da uresničijo svoje cilje za kakovost izdelkov in storitev ter sledijo svojim usmeritvam za povečanje produktivnosti in uspešnosti poslovanja. Mednarodno veljavnost in strokovni nivo njihovega dela naj bi potrjevale številne akreditacije in članstva v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih.

Je priglašeni organ št. 1304 za preverjanje skladnosti z vrsto direktiv EU – med drugim direktive o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Certificira proizvode in storitve ter sisteme vodenja po številnih mednarodnih standardih itd.

Spletna stran SIQ

 

Standardi

Standardi

 

Glej tudi

Oznaka CE

Osebna varovalna oprema

Nacionalni predpisi

_____________________________________________________________________

Kaj je standard

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju.

Za podjetja so prednosti pri uporabi standardov nižji stroški, manj odpadkov in boljša učinkovitost, zagotavljanje kakovosti in varnosti proizvodov, združljivost izdelkov ali storitev in dostop do notranjega trga EU in ugled podjetij (uporaba standarda EN v evropskih državah, notranji trg ima 500 milijonov potencialnih potrošnikov).

Standardi so mednarodni (ISO), evropski (EN, CEN) in nacionalni SIST (izvirni – SIST EN, SIST ISO). Pripravljajo jih tehnični odbori, v katerih so praviloma predstavniki proizvajalcev, saj je sodelovanje zelo drago. Predstavniki sindikatov so lahko vključeni zastonj, da skrbijo, da je upoštevan interes delavcev. Evropska konfederacija sindikatov ima poseben oddelek, ki skrbi za interes sindikatov v procesu standardizacije.

Glej ETUC STAND project

Če niso predpisani v predpisu, je uporaba standardov za delodajalca prostovoljna.

Standardi so za razliko od predpisov plačljivi.

Nakup SIST standardov na tej povezavi

BREZPLAČNI ogled standardov v standardoteki SIST: e-naslov: knjižnica@sist.si

_____________________________________________________________________

Ravni, področja in načela standardizacije v EU:

_____________________________________________________________________

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST)

Je slovenski nacionalni organ, ki skrbi za pripravo in izdajanje slovenskih standardov SIST. Interese Slovenije zastopa v mednarodnih (ISO in IEC)  in evropskih organizacijah (CEN, CENELEC, ETSI) za standardizacijo. Člani slovenskih tehničnih odborov (SIST/TC) se   lahko enakopravno vključujejo v vse standardizacijske aktivnosti, tako v Sloveniji kot v Evropi in svetu, ter soustvarjajo evropske in mednarodne standarde. Skrbi za standardizacijo na slovenskem.

_____________________________________________________________________

Kako nastajajo slovenski standardi:

V sistemu slovenske nacionalne standardizacije je veljavnih okoli 35.000 standardov. Strokovno standardizacijsko delo poteka v tehničnih odborih (SIST/TC). Trenutno je aktivnih 81 SIST/TC (48 na splošnem področju standardizacije). Čas priprave standarda je okvirno 2 leti, revizija standarda je načeloma vsakih 5 let. V  času javne obravnave je možnost brezplačnega dostopa do osnutkov standardov.

Članice CEN, CENELEC in ETSI morajo v roku 6 mesecev privzeti vse evropske standarde. Mednarodne standarde in druge nacionalne standarde lahko privzamejo s pobudo. Metode privzema standardov so enake v vseh primerih: metoda ponatisa, metoda prevoda in izvirni slovenski standard.

Več informacij najdete na spletni strani: www.sist.si

Informacije o standardih in predpisih: e-naslov: info@sist.si

Prodaja standardov: e-naslov: prodaja@sist.si

BREZPLAČNI ogled standardov v standardoteki: e-naslov: knjižnica@sist.si

Izobraževanja: e-naslov: seminarji@sist.si

SIST – Slovenski inštitut za standardizacijo
Ulica gledališča BTC 2
1000 LJUBLJANA

Prodaja:  e-pošta: prodaja@sist.si, telefon: 01/478 30 61

_____________________________________________________________________

Slovenski predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki omenjajo standarde z njihovim naslovom:

  1. Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem
  2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
  3. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
  4. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu
  5. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
  6. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem
  7. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

_____________________________________________________________________

Slovenski predpisi, ki standarde omenjajo na splošno:

  1. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka
  2. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu
  3. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

_____________________________________________________________________

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Se sklicuje na določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Inšpektorat RS za delo, kateri standardi to so:

  1. SIST EN ISO 7730: 2006: Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje (96.80 EUR)
  2. SIST EN 27243:2001: Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT  (45.98 EUR)
  3. SIST EN ISO 9920:2010: Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari (130.68 EUR)
  4. SIST EN ISO 8996:2005: Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote (72.60 EUR)

SKUPAJ: 346,06 €

_____________________________________________________________________

ZSSS in standardi:

 

 

Glej publikacije ZSSS o standardih:

Letak ETUC »Standardi so pomembni tudi za delavce«

Publikacija »Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu«

67/2021 e-novica ZSSS: Poročilo o izvedbi webinarja “Standardizacija – pomembna je tudi za sindikate”, 30. 11. 2021

 

 

_____________________________________________________________________

Slovenska akreditacija

Slovenska akreditacija (USM-SA) je javni zavod, ki s pooblastilom države kot edina, neodvisna in nepridobitna institucija opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe na reguliranem in nereguliranem področju ter zastopa interese Republike Slovenije v mednarodnih akreditacijskih združenjih. Slovenska akreditacija je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje strokovnega, neodvisnega in nepristranskega sistema akreditiranja v Sloveniji ter za opravljanje s tem povezanih nalog.

Sistem akreditiranja v Sloveniji je skladen z zahtevami Uredbe (ES) 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, SA je organizirana in deluje v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018 in upošteva pravila mednarodnih združenj za akreditacijo (EAILAC in IAF). S tem omogoča transparentno, verodostojno in mednarodno primerljivo izvajanje sistema akreditiranja v Sloveniji.

Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti s standardi in jo kot tretja stranka izda akreditacijski organ (v Sloveniji je to Slovenska akreditacija) ter z njo prizna usposobljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija, kontrolnega ali certifikacijskega organa) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.

Akreditiranje je strokovni, nepristranski in neodvisen postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba uradno potrdi usposobljenost akreditiranega organa za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Akreditacija predstavlja enega ključnih stebrov tehnično kakovostne infrastrukture vsake države, saj pripomore k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev, pomaga gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispeva k pospeševanju mednarodne trgovine.

Spletna stran Slovenske akreditacije

Seznam akreditiranih organov

_____________________________________________________________________

Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ)

SIQ je strokovna, neodvisna in nepristranska institucija, ki nudi celovite rešitve s področja preskušanja in certificiranja proizvodov, ocenjevanja sistemov vodenja, meroslovja in izobraževanja. Ima status zavoda zasebnega prava. Njegovo delovanje upravlja in nadzira Svet SIQ. Upravljanje certifikacijskih sistemov, ki jih vodi institut, je v pristojnosti Upravnega odbora certificiranja. V upravnih organih instituta so predstavniki zainteresiranih javnih, gospodarskih, industrijskih in drugih združenj, ki predstavljajo interese odjemalcev storitev instituta.

S široko in celovito ponudbo podpira prizadevanja organizacij, da uresničijo svoje cilje za kakovost izdelkov in storitev ter sledijo svojim usmeritvam za povečanje produktivnosti in uspešnosti poslovanja. Mednarodno veljavnost in strokovni nivo njihovega dela naj bi potrjevale številne akreditacije in članstva v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih.

Je priglašeni organ št. 1304 za preverjanje skladnosti z vrsto direktiv EU – med drugim direktive o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Certificira proizvode in storitve ter sisteme vodenja po številnih mednarodnih standardih itd.

Spletna stran SIQ

_____________________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o standardizaciji

Zakon o akreditaciji

Osebna varovalna oprema

Osebna varovalna oprema

 

 

 

 

 

 

 

 

Varnostni znaki v delovnem okolju, ki opozarjajo na obvezno uporabo posameznih vrst osebne varovalne opreme.

 

Glej tudi

Standardi

Oznaka CE

Ocena tveganja

Varnostni znaki

Delo na mrazu

____________________________________________________________________

Osebna varovalna oprema (OVO) je vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu, tako da ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Prav tako se za osebno varovalno opremo šteje tudi vsak pripomoček ali dodatek, ki se uporablja za dosego tega cilja.

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju. SIST = Slovenski inštitut za standardizacijo trži slovenske in nekatere druge standarde ter ostalo tehnično literaturo.

Osebna varovalna oprema je vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu, tako da ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Prav tako se za osebno varovalno opremo šteje tudi vsak pripomoček ali dodatek, ki se uporablja za dosego tega cilja. Uporabljajo jo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje, ter v primerih, ko delodajalec ne more v zadostni meri omejiti tveganj s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali ustrezno organizacijo dela.

Namen ocene tveganja ni le določiti stopnjo tveganja, pač pa na njeni podlagi določiti ukrepe za varno delo. Delodajalec določi osebno varovalno opremo na podlagi ocene tveganj za varnost in zdravje, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu. Pri tem upošteva temeljna načela varnosti in zdravja pri delu.

Ob upoštevanju resnosti tveganj delodajalec za vsakega delavca določi pogostnost izpostavljenosti tveganjem, značilnost delovnega mesta in potrebno izpopolnjenost osebne varovalne opreme, pa tudi razmere, čas in pogoje, v katerih jo mora delavec uporabljati.

____________________________________________________________________

Zahteve za osebno varovalno opremo

Osebna varovalna oprema mora biti skladna s predpisi:

  • varovati mora pred pričakovanimi tveganji in sama ne sme povzročati dodatnih nevarnosti,
  • ustrezati mora razmeram na delovnem mestu,
  • ustrezati mora ergonomskim potrebam in zdravstvenemu stanju delavca,
  • biti mora enostavno prilagodljiva,
  • pri sočasni uporabi več delov osebne varovalne opreme mora biti zagotovljena združljivost in učinkovitost,
  • načeloma je dana v osebno rabo,
  • če jo uporablja več oseb, je treba preprečiti higienske in zdravstvene tež

Pravilnik predpisuje okvirni seznam osebne varovalne opreme za:

  • varovanje glave,
  • varovanje oči in obraza,
  • varovanje sluha,
  • varovanje dihalnih organov,
  • varovanje rok,
  • varovanje nog,
  • varovanje trebušnih organov,
  • varovanje telesa,
  • varovanje pred ionizirnim ter neionizirnim sevanjem,
  • varovanje pred neugodnimi atmosferskimi učinki,
  • varovanje pred padcem z višine in za delo v globini,
  • varovanje pred utapljanjem v vodi.

 

Druge splošne obveznosti delodajalca glede osebne varovalne opreme:

  • delodajalec mora osebno varovalno opremo delavcem zagotoviti brezplačno,
  • zagotoviti mora njeno brezhibno delovanje, ustrezne higienske razmere in potrebno vzdrževanje ter popravila in nadomestitev,
  • delavce mora pred pričetkom dela seznaniti s tveganji, pred katerimi jih dodeljena oprema varuje, in jih teoretično in praktično usposobiti za njeno pravilno uporabo,
  • skrbeti mora, da se osebna varovalna oprema uporablja v skladu z navodili, ki morajo biti razumljiva.

                                          

POMNI:

Tehnični varstveni posegi naj imajo prednost pred uporabo osebne varovalne opreme! ZVZD-1 v 5. členu namreč določa temeljno načelo izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu, da je treba prioritetno obvladovati nevarnosti pri viru (in torej ne z osebno varovalno opremo). Obvladovanje nevarnosti pri viru je namreč za delavca bistveno bolj udobno in varno od uporabe osebne varovalne opreme. Tudi najboljša, najuspešnejša osebna varovalna oprema je za uporabnika dodatna obremenitev in jo žal mnogokrat občuti kot breme.

POMNI:

Najpomembnejša je zahteva, da je osebna varovalna oprema izdelana v skladu z zahtevami standardov EN in  SIST EN in da je takšne vrste in kvalitete, da jo bo delavec pri delu resnično uporabljal.

Znano je, kako zelo težko je doseči redno uporabo osebne varovalne opreme, predvsem opremo za varovanje glave, oči, obraza, dihal in sluha. To je tudi eden od poglavitnih razlogov, da naj imajo tehnično-organizacijski ukrepi prednost pred osebno varovalno opremo, seveda tam, kjer je to mogoč

In še temeljno pravilo, ki ga moramo vedno upoštevati, ko predpisujemo osebno varovalno opremo za varstvo pri delu: Osebna varovalna oprema naj se uporablja čim manj, in to vedno samo takrat, ko varnostno–tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov ne moremo izvesti ali če tveganja ni mogoče dovolj omejiti.

POMNI:

Material, iz katerega je izdelana osebna varovalna oprema oziroma njeni sestavni deli, ne sme biti neprijetnega vonja, ne sme dražiti kože in puščati barve.

Osebna varovalna oprema, ki jo uporabljamo na delovnih mestih, kjer obstaja nevarnost požara, mora biti izdelana iz negorljivega ali iz težko vnetljivega materiala.

Osebna varovalna oprema, ki jo uporabljamo na delovnih mestih, na katerih lahko pride do mehaničnega, električnega ali podobnega udara, mora biti dovolj odporna proti trganju, udarcu in lomu, prav tako ne sme biti električno in toplotno prevodna.

Poleg tega morajo biti materiali za njeno izdelavo dovolj odporni proti koroziji, temperaturnim spremembam, delovanju čistilnih in dezinfekcijskih sredstev.

 

____________________________________________________________________

ZVZD-1 o osebni varovalni opremi:

Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.

Eno od temeljnih načel za preventivne ukrepe je prilagajanje dela posamezniku z … izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela).

Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu.

Tolmačenje MDDSZ: Vzdrževanje delovnih oblek, 12.1.2016

Tolmačenje IRSD: Na koliko časa nova OVO, 24. 7. 2023

Tolmačenje IRSD: Predpisi VZD o delovni opremi, ki v oceni tveganja je oziroma ni opredeljena kot OVO, 30. 8. 2023

Delavec mora v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati osebno varovalno opremo v skladu z njenim namenom. zagrožena mu je globa, če v skladu z navodili delodajalca ne uporablja pravilno delovne opreme in drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami ter osebne varovalne opreme v skladu z njenim namenom.

Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na preglede in preizkuse osebne varovalne opreme.

Delodajalcu in njegovi odgovorni osebi je zagrožena globa, če ne zagotavlja delavcem osebne varovalne opreme in njene uporabe, če sredstva za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu.

_________________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu

Pravilnik o osebni varovalni opremi

Vodnik za razvrščanje OVO v ustrezne certifikacijske kategorije

_________________________________________________________________

Za več o osebni varovalni opremi naročite publikacije ZSSS:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

_________________________________________________________________

E-novice ZSSS:

59/2022 e-novica ZSSS (24. 11. 2022): Nova publikacija o osebni varovalni opremi

 

Predhodno varstvo

Predhodno varstvo

25. člen ZVZD-1 o predhodnem varstvu

Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu. Določba se nanaša na vse spremembe delovnega procesa.

Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga  sredstva za delo delavcem le, če je pridobil potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo in potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo. Določba se nanaša na vse spremembe delovnega procesa.

Določena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki:

  1. da v uporabo objekt, ne da bi pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter ne da bi pisno ocenil tveganje, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni;
  2. da v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo, ne da bi pridobil potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami oziroma potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo.

KOMENTAR: Ker ZVZD-1 ne določa, da je Elaborat o varnosti in zdravju pri delu del obvezne gradbene dokumentacije, se v praksi predhodno varstvo pri gradnji objektov ne izvaja. Potrebna je dopolnitev ZVZD-1.

Glej pobudo ZSSS za dopolnitev ZVZD-1 na tej povezavi

_____________________________________________________________

Smernica Inženirske zbornice Slovenije za predhodno varstvo pri graditvi objektov:

Inženirska zbornica Slovenije je samostojna poklicna organizacija, ki združuje cca 5000 pooblaščenih inženirjev in inženirk različnih strok, ki so povezani z graditvijo objektov in urejanjem prostora. Osnovno poslanstvo zbornice je dvigovanje gradbene kulture; v času, ki ga zaznamujejo vse nižje cene, tuji izvajalci, korupcija in podobno, zbornica skrbi za to, da je vse zgrajeno v skladu z bistvenimi zahtevami in standardi – po eni strani izobražujejo in informirajo tiste, ki to delajo, po drugi strani jih nadzirajo. V Matični sekciji IZS inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev (MST) so strokovnjaki različnih strok, katerih poslanstvo je grajenim objektom dodati uporabno vrednost. V tej sekciji so tudi strokovni delavci za varnost pri delu.

Spletna stran IZS na tej povezavi

Primož Gspan: Splošna smernica za pripravo projektne dokumentacije varnost in zdravje pri delu: 1. del: Splošno in 2. del: Posebni del, arhiv IZS, IZS MST 06/2012, 26 strani

Preberi še:

»Dokumentacija« in 25. člen ZVZD-1, Primož Gspan, Delo in varnost, št. 5, 2011

Vloga koordinatorja v fazi priprave projekta in predhodno varstvo – dobra in slaba praksa, Janez Fabijan, Zbornica VZD, maj 2017

_____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Požarna varnost

Požarna varnost

Varnostni znaki za požarno varnost

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Varnostni znaki

_______________________________________________________________

ZVZD-1 o požarni  varnosti:

Delodajalec mora v skladu s posebnimi predpisi sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom. Ukrepi ter število delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih, ki jih delodajalec določi za njihovo izvajanje, morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih ter morajo upoštevati druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Kadar delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu zunanjim strokovnim službam, morajo te službe imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

Delodajalec mora delavce seznaniti o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 med drugim določa tudi, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.  Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci imajo pripombe na njihovo delo.

Delodajalec, pri katerem na podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca, mora poskrbeti, da ti prejmejo tudi informacije o delavcih, ki so določeni za prvo pomoč, ter o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o izbiri delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.

Nadzor nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom, reševanja in evakuacije opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zagrožene so globe za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne obvešča delavcev o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije, ki ne poskrbi, da delavci drugega delodajalca prejmejo informacije o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije delavcev ter ki se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje izbiri delavca oziroma pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.

_______________________________________________________________

Zakon o varstvu pred požarom:

(Foto: Mojca Matoz; Požar v hotelu Union Ljubljana, 3. julij 2018)

Sistem varstva pred požarom obsega organiziranje načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom.

Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. Dejavnosti varstva pred požarom lahko opravljajo fizične in pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Dejavnosti varstva pred požarom so raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor vgrajenih sistemov požarne zaščite, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja in druge. Zakon določa dejavnost, ki jo opravljajo gasilske enote, kot obvezno javno službo.

Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru. Požarno tveganje je verjetnost, da bo prišlo do požara, ki bo povzročil človeške žrtve ali poškodbe oziroma materialno škodo. Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Požarna nevarnost je stanje, ki ga opredeljuje požarna ogroženost in požarno tveganje.

Vsaka fizična in pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko odgovoren za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo.

Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom.

Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, začetku opravljanja drugega dela, spremembi ali uvajanju nove delovne opreme, in spremembi in uvajanju nove tehnologije. Znanje je treba občasno obnavljati. Usposabljanje za varstvo pred požarom opravljajo fizične ali pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Usposabljanje se mora izvajati v skladu s predpisi, ki določajo vrsto, način in periodičnost usposabljanja. Če ni lastnik objektov ali prostorov, ki jih uporablja, je  delodajalec odgovoren za izvajanje splošnih ukrepov varstva pred požarom, določenih za poslovne, industrijske in druge delovne prostore.

Minister, pristojen za varstvo pred požarom, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične in pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki usposabljajo zaposlene za varstvo pred požarom, ter vrste, način in periodičnost usposabljanja. Ministrstvo vodi evidenco o strokovnih izpitih iz varstva pred požari.

Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen eno in dvostanovanjskih stavb, ter lastniki ali uporabniki poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red.

Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred požarom. Lahko pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki mu je odgovoren za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. 

Požarno stražo mora organizirati, kdor pretaka količine nad 10 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov, kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila… Požarno stražo lahko opravljajo le gasilci. Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost.

Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom se lahko uporabljajo samo, če so izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Ročne in prevozne gasilne aparate vzdržujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opravlja splošne upravne, strokovne, razvojne in tehnične naloge na področju varstva pred požarom.

Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami nadzira izvajanjem predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom. Inšpektor lahko z odločbo začasno omeji ali prepove obratovanje objekta ali naprave, uporabo nevarne snovi, tehnološkega postopka ali izdelka ali opravljanje posamezne dejavnosti in opravil. Inšpektor nadzoruje tudi izpolnjevanje zahtev za varnost pred požarom med gradnjo objekta in lahko gradnjo začasno ustavi, dokler investitor ne zagotovi izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom in odpravi ugotovljene nepravilnosti.

_______________________________________________________________

Primer načrta evakuacije:

Pravilnik o požarnem redu

Določa objekte, za katere je treba izdelati požarni red, požarni načrt in načrt evakuacije ter vsebino in pogoje za izdelavo požarnega reda, požarnega načrta ter načrta evakuacije.

Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti morajo izdelati požarni red za objekte. Načrt evakuacije, podpisan s strani lastnika ali uporabnika objekta oziroma od njih pooblaščene osebe, mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se zadržujejo ljudje.

Delodajalec, pri katerem v izmeni opravlja delo do 300 delavcev, mora poleg obveznosti iz prejšnjega člena v požarnem redu za vsako izmeno in za vsako lokacijo, kjer opravlja dejavnost, izmed zaposlenih določiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Na vsakih dodatnih 300 delavcev v izmeni mora določiti še po eno odgovorno osebo. Izdelati mora tudi načrt evakuacije in požarni načrt, v vsaki izmeni določiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije. Delodajalec mora na vsakih 200 ljudi v objektu določiti izmed zaposlenih v vsaki izmeni še po eno osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije. Določiti mora vrste in načine usposabljanja odgovornih oseb za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije ter način obveščanja o požarih skladno s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Poskrbeti mora,  da je s požarnim redom seznanjen vsak zaposleni. Uporabljati je treba sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki so določena s predpisi o sredstvih in opremi za osebno in skupinsko zaščito ter predpisi o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov.

Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem. Požarni načrt mora vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz požarne varnosti objekta.

Intervencijska pot mora biti označena s prometnim znakom ali označbami na vozišču »Intervencijska pot« v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehod intervencijskih vozil. Dostopne poti za gasilce in gasilska vozila, postavitvene in delovne površine za gasilska vozila, morajo biti vedno proste in prehodne in označene z opozorilnimi tablami z napisom »Dovozna pot za gasilska vozila«.

Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. Evakuacijske poti in zasilni izhodi morajo biti vedno prosti in prehodni. Ob nevarnosti mora biti uporabnikom objektov omogočena hitra in varna evakuacija.  Evakuacijske poti in zasilni izhodi morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki določajo varnostne znake.

_______________________________________________________________

   Zgodovinski plakat “Preprečujmo požare”, arhiv NUK, po 1945

_______________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o varstvu pred požarom

Pravilnik o požarnem redu

Priloga 1: Evidenčni list o požarih in eksplozijah

Priloga 2: Kontrolni list (Vzorec)

Priloga 3: Znak za zbirno mesto ob evakuaciji

_______________________________________________________________

Glej publikacijo ZSSS GASILCI: V ŽARU OGNJA

Glej Priročnik o načrtovanju požarne varnosti, Inženirska zbornica Slovenije

Preventivni zdravstveni pregledi

Preventivni zdravstveni pregledi

 

 

 

 

 

Udarec kladivca nad potekom živca  je metoda med zdravniškim pregledom. Če je živec utesnjen, preiskovanec navaja občutek mravljinčenja (t. i. Tinelov znak).

 

Glej tudi

Izvajalec medicine dela

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

_________________________________________________________

ZVZD-1 o preventivnih zdravstvenih pregledih:

Preventivni ukrep je vsak ukrep delodajalca ali delavca, ki je namenjen zmanjševanju ali obvladovanju tveganj za varnost in zdravje pri delu.

Delodajalec mora poveriti izvajanje zdravstvenih ukrepov izvajalcu medicine dela. Izvajalec medicine dela izvaja zdravstvene preglede delavcev in pripravlja poročila za delodajalca glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih.

Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktu predpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov. Delodajalcu in njegovi odgovorni osebi je zagrožena globa, če ne zagotovita zdravstvenih pregledov delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Delodajalec mora hraniti dokumentacijo o zdravstvenih pregledih delavcev.

Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje. Ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu. Delavec se mora odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Delavcu je zagrožena globa, če se ne odzove in ne opravi zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Delavec ima pravico odkloniti delo, če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.

Tolmačenja MDDSZ:

Preventivni zdravstveni pregledi delavcev, 9.6.2017

Ali mora delodajalec upokojencem, ki zanj delajo občasno in začasno, zagotoviti preventivne zdravstvene preglede? Pojasnilo in dodatno pojasnilo MDDSZ, marec 2020

__________________________________________________

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

OPOMBA: Pravilnik terminološko ni usklajen z ZVZD-1. ZSSS je dala pobudo za njegovo posodobitev. Glej Arhiv stališč ZSSS !

S tem pravilnikom se natančneje določajo vrste, obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter način in roki za opravljanje teh pregledov. Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti. S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Delodajalec na predlog pooblaščenega zdravnika določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov. Izvajalec medicine dela lahko izjemoma določi krajši rok za naslednji usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled, če sta ogrožena varnost in zdravje delavca pri delu.

Preventivni zdravstveni pregledi po tem pravilniku so:

  1. predhodni preventivni zdravstveni pregledi (pred prvo zaposlitvijo ter po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev),
  2. usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi (ocenjuje se zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju v oceni tveganja delodajalca),
  3. drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi (dopolnitev anamneze in klinične slike, usmerjeni klinični pregled, usmerjeni pregledi in preiskave glede na napotitveni razlog).

Delodajalec najmanj 30 dni pred iztekom roka napoti delavca na preventivni zdravstveni pregled z napotnico.

Izvajalec medicine dela mora v desetih dneh po končanem preventivnem zdravstvenem pregledu posredovati delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. O rezultatu pregleda takoj obvesti delavca, njegovega izbranega osebnega zdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma njegovo delovno zmožnost.

V 30 dneh po opravljenih usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih posameznih skupin delavcev izvajalec medicine dela posreduje delodajalcu tudi poimenski seznam pregledanih delavcev z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, oceno zdravstvenega stanja skupine pregledanih delavcev, ugotovljene poklicne bolezni, bolezni povezane z delom ali sume na poklicno bolezen.

Pooblaščeni zdravnik na podlagi rezultatov pregledov predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oziroma ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oziroma utegnejo ogrožati zdravje delavcev.

 

 

 

 

 

 

Preiskava ravnotežja (vestibulografija – VTG)

Preiskovalka v sluhovod vliva toplo in hladno vodo. Odgovor ravnotežnih organov se kaže v gibanju zrkel.

 

 

__________________________________________________

Zdravniško spričevalo:

Po vsakem opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pooblaščeni zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu.

O ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda mora pooblaščeni zdravnik obvestiti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika.

__________________________________________________

Presoja ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev

Delavec in delodajalec imata pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pri posebni zdravniški komisiji. Zahtevo lahko vložita v 15 dneh po prejemu ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.

Komisijo imenuje minister, pristojen za zdravje, izmed strokovnjakov s področja medicine dela. Kot svetovalci se po potrebi na zahtevo komisije vključujejo v presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po tem pravilniku zdravniki specialisti različnih specialnosti, psihologi s strokovnim izpitom za delo v zdravstvu in drugi strokovnjaki. Komisija je imenovana za štiri leta in ima predsednika. Sedež komisije je pri Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa KC Ljubljana.

Posebna zdravniška komisija KIMPDŠ za delo: Komisija je pritožbeni organ za oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Tel.: +386 1 522 43 34, E-pošta: kimdps@kclj.si

Ali je lahko spričevalo izvajalca medicine dela razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi? Ne. Spričevalo spričevalo izvajalca medicine dela ni določeno pa tudi ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Gre za nedopusten odpovedni razlog iz 4. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, ki je v zvezi z 6. členom tega zakona in prepoveduje diskriminacijo, med drugim tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Ali je zdravniško spričevalo preventivnega zdravstvenega pregleda za delodajalca zavezujoče? Zdravniško spričevalo ne predstavlja upravnega akta, temveč akt strokovno-tehnične narave, ki za delodajalca ni zavezujoč. Verjetnost, da bo delodajalec upošteval mnenje izvajalca medicine dela, pa je večja, če so razlogi za tako mnenje podrobno navedeni. V kolikor zdravniško spričevalo izvajalca medicine dela vsebuje mnenje, da delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža. V kolikor zdravniško spričevalo izvajalca medicine dela vsebuje mnenje, da delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev trajno, pa se ugotavlja invalidnost (vir: sodba VDSS Pdp 115/2012 z dne 28. 2. 2013).

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Priloga I.: Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

Priloga 1: Napotnica za predhodni preventivni zdravstveni pregled

Priloga 2: Zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu

Priloga 3: Napotnica za usmerjeni obdobni in drugi usmerjevalni preventivni zdravstveni pregled

Priloga 4: Zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem usmerjenem obdobnem ali drugem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu

 

 

Prva pomoč

Prva pomoč

Varnostni znaki, ki v delovnem okolju  opozarjajo na prvo pomoč

 

Glej tudi 

Varnostni znaki

Izvajalec medicine dela

Center za zastrupitve v Sloveniji

__________________________________________________

Cilji prve pomoči so ohraniti življenje poškodovanim, nenadno obolelim ali akutno zastrupljenim delavcem, preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicinsko pomoč. Prva pomoč traja toliko časa, da se poškodovani, nenadno oboleli osebi ali akutno zastrupljeni osebi zagotovi strokovna medicinska prva pomoč.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 med drugim določa tudi, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o izbiri delavcev za prvo pomoč. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci niso zadovoljni z organizacijo prve pomoči.

__________________________________________________

ZVZD-1 o prvi pomoči

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, natančneje predpiše ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim osebam, ki so navzoče v delovnem procesu. Glej Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu!

Ukrepi ter število delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih, ki jih delodajalec določi za njihovo izvajanje, morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih ter morajo upoštevati druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Zunanje strokovne službe morajo imeti dostop do podatkov o delavcih zadolženih za izvajanje prve pomoči, varstva pred požarom in evakuacije.

Izvajalec medicine dela sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

Delodajalec mora delavce seznaniti o delavcih, zadolženih za izvajanje ukrepov prve pomoči.

Delodajalec, pri katerem na podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca, mora poskrbeti, da ti prejmejo tudi informacije o delavcih, ki so določeni za prvo pomoč, ter o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.

ZVZD-1 določa globe za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejmeta ukrepov za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepov za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči.

__________________________________________________

Omarica za prvo pomoč:

 

Delodajalec mora zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Pri izvajanju del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev oziroma na delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Pravilnik določa, kateri sanitetni material mora biti v omarici za prvo pomoč.

 

__________________________________________________

Delavci, zadolženi za izvajanje ukrepov prve pomoči

Delodajalec mora zagotoviti, da je v delovnem procesu vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Delodajalec mora pri izvajanju del, pri katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev prisoten en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči.

Šteje se, da so za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu po tem pravilniku usposobljeni zdravstveni delavci, pripadniki enot za prvo pomoč Civilne zaščite ter delavci, ki so v zadnjih petih letih opravili izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.

Usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč, v skladu z veljavnimi predpisi.  S sedanjo pravno ureditvijo je pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč podeljeno z Zakonom o Rdečem križu Republike Slovenije. Prvo pomoč pri Rdečem križu Republike Slovenije poučujejo zdravstveni delavci, ki za poučevanje pridobijo tudi licenco, ki jo podeljuje Rdeči križ.

Program usposabljanja delavcev za prvo pomoč vsebuje teoretični in praktični del in mora biti prilagojen nevarnostim na delovnem mestu in usklajen s pooblaščenim zdravnikom. Kadar je zaradi posebnih nevarnosti na delovnem mestu potrebno, da so delavci, z dodatnim ali posebnim znanjem usposobljeni za izvajanje prve pomoči, se na predlog pooblaščenega zdravnika za delavce izvede dodatno usposabljanje.

Delavci, določeni za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu, morajo izpit iz prve pomoči opraviti vsakih pet let.

__________________________________________________

Služba nujne medicinske pomoči:

Nujna medicinska pomoč (NMP) obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta, pa tudi nujne prevoze pacientov. Izvajajo jo zunajbolnišnične službe NMP, mobilne enote in dežurne službe, in bolnišnične službe NMP, urgentni centri, ki so sestavni del javne zdravstvene službe. Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem.

Zunajbolnišnično NMP izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili (reanimobil ali nujno reševalno vozilo) na terenu in v ambulanti NMP. Mobilno ekipo sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik (ekipa nujnega reševalnega vozila) ter po potrebi tudi zdravnik (ekipa reanimobila). Ekipe mobilnih enot so dodatno usposobljene za izvajanje nujne medicinske pomoči.

 

Klic v sili: telefonska številka 112: 

Ko kličete na številko 112, povejte: KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev, kakšne so POŠKODBE, kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave… ), kakšno POMOČ potrebujete.

Vladna stran Klici v sili

Zgibanka Klic na številko 112 – vsebina za tisk (pdf, 675 KB)

Plakat Klic na številko 112 – vsebina za tisk (pdf, 1,4 MB)

 

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu

 

Varnostni znaki

Varnostni znaki

 

   

Primeri oblik in vsebin varnostnih znakov: okrogla pomeni prepoved ali obveznost (v modri barvi), trikotnik je opozorilo in štirikotnik obvestilo.

__________________________________________________

Glej tudi

Ocena tveganja

Osebna varovalna oprema

Oznaka CE

Biološke obremenitve pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

Fizikalne obremenitve pri delu

Piktogrami za nevarnost

_____________________________________________________

37. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

Pravilnik o varnostnih znakih določa obliko, barvo in velikost varnostnih znakov ter obveznosti delodajalcev v zvezi z uporabo varnostnih znakov.

_____________________________________________________

Definicije:

Varnostni znak je znak, ki se nanaša na določen objekt, dejavnost ali stanje, in daje informacijo ali navodilo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Znak je lahko napis, barva, svetlobni znak, zvočni signal, govorna ali ročna komunikacija;

Znak za prepoved je znak, ki prepoveduje določeno dejanje, ki lahko povzroči tveganje za varnost in zdravje;

Opozorilni znak je znak, ki opozarja na tveganje ali nevarnost;

Znak za obvezno ravnanje je znak, ki predpisuje obvezno ravnanje v določenem primeru;

Znak za izhod v sili ali prvo pomoč je znak, ki daje informacije o zasilnih izhodih, pripomočkih za prvo pomoč in reševanje;

Informacijski znak je znak, ki daje določene informacije, ki so drugačne kot v točkah od (b) do (e) tega člena;

Napis je znak, ki daje specifične informacije v obliki geometrijskih likov, barv, simbolov ali piktogramov, in je viden le, če se ga osveti s svetlobo primerne jakosti;

Dopolnilni napis je napis, ki se uporablja skupaj z enim od znakov, opisanih pod (g), in daje dopolnilne informacije;

Varnostna barva je barva, ki ima točno določen pomen;

Simbol ali piktogram je lik, ki opisuje stanje ali predpisuje specifično ravnanje, uporablja pa se na napisu ali osvetljeni površini;

Svetlobni znak je znak, ki ga daje naprava, narejena iz delno ali popolnoma prosojnega materiala, ki se osvetli z notranje strani ali od zadaj, tako da daje videz osvetljene površine;

Zvočni signal je kodiran signal, ki ga oddaja naprava, ki je izdelana za ta namen, brez uporabe človeškega ali umetnega glasu;

Govorna komunikacija je vnaprej dogovorjeno ustno sporočilo s človeškim ali umetnim glasom;

Ročni signal je premikanje in položaj rok v kodirani obliki za vodenje oseb, ki izvajajo manevre, ki pomenijo tveganje za delavce.

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varnostnih znakih

Priloga I: Splošne zahteve za varnostne znake

Priloga II: Splošne zahteve za znake na tablah

Priloga III: Zahteve za označevanje posod in cevi

Priloga IV: Zahteve za označevanje požarne opreme in njene namestitve

Priloga V: Zahteve za znake za označevanje ovir, nevarnih področij in prometnih poti

Priloga VI: Zahteve za svetlobne znake

Priloga VII: Zahteve za zvočne znake

Priloga VIII: Zahteve za govorno komuniciranje

Priloga IX: Zahteve za ročne signale