Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

On 26. junija, 2022   /   Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu  

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

 

Glej tudi 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Usposabljanja ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Sindikat

________________________________________________________________

Kdo je delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (ZSDU). Kjer je izvoljen svet delavcev, ima ta avtomatično poleg pooblastil na podlagi ZSDU tudi pooblastila na podlagi ZVZD-1.

Inšpektorat RS za delo ob 28. aprilu 2022: »V nadzorih ugotavljamo, da se povečuje delovanje delavcev preko delavskih zaupnikov in predstavnikov delavcev, še zlasti tistih, ki so zainteresirani za poglabljanje svojega znanja na področju VZD. To se kaže predvsem v večji prisotnosti predstavnikov delavcev v inšpekcijskih nadzorih in ki v nadzoru tudi podajajo konstruktivne predloge za izboljšanje stanja na področju VZD pri delodajalcu.« Glej na tej povezavi!

Če delavski predstavniki niso izvoljeni, se je delodajalec dolžan o vsakem vprašanju varnosti in zdravja pri delu posvetovati z vsemi zaposlenimi v okviru rednega delovnega časa.

Potrebno število članov sveta delavcev v gospodarskih družbah določa ZSDU:

  • v družbi z do 50 delavcev – trije člani;
  • v družbi z več kot 50 do 100 delavcev – pet članov;
  • v družbi z več kot 100 do 200 delavcev – sedem članov;
  • v družbi z več kot 200 do 400 delavcev – devet članov;
  • v družbi z več kot 400 do 600 delavcev – 11 članov;
  • v družbi z več kot 600 do 1.000 delavcev – 13 članov.
  • V družbi z več kot 1.000 delavcev se število članov sveta delavcev poveča za dva člana na vsakih dodatnih 1.000 delavcev.

ZSDU določa, kdaj člani sveta delavcev opravljajo svojo funkcijo poklicno.

Tolmačenje MDDSZ o številu delavskih zaupnikov v javnem sektorju po istem ključu ZSDU za gospodarske družbe, na tej povezavi

Tolmačenja MDDSZ:

Število delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu v javnem sektorju, 3. 1. 2014

Izvolitev delavskega zaupnika v državnem organu, 12.10.2016

________________________________________________________________

Kdo izbere delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu

Delavskega zaupnika ne sme imenovati delodajalec, ampak ga morajo izvoliti delavci. Mandat članov sveta delavcev traja štiri leta. Člani so lahko ponovno izvoljeni. Beležimo nezakonito prakso pri visokem odstotku slovenskih delodajalcev, kar zahteva obvestilo inšpektoratu za delo.

 

POMNI:

ZSDU določa vlogo sindikata v postopku volitev delavskega zaupnika.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

 

75/2020 e-novica ZSSS: ESENER 3 o nezakoniti praksi v slovenskih podjetjih

Glej: ESENER 2019, evropska anketa o varnosti in zdravju pri delu

Ali delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu izvolijo zaposleni ali jih izbere delodajalec?

________________________________________________________________

Pravice in obveznosti sveta delavcev ali delavskega zaupnika

Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev.

Pravice po ZSDU:

  1. pravica do sej v rednem delovnem času,
  2. pravico do 3 plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci (po dogovoru tudi več),
  3. pravica do 40 ur plačanih ur letno za izobraževanje za učinkovito delo sveta delavcev (po dogovoru tudi več),
  4. z dogovorom z delodajalcem se je moč dogovoriti tudi za druge ugodnosti,
  5. pravica do nezmanjšane plače oziroma, če je ugodneje, do plače, ki jo prejemajo zaposleni z enako izobrazbo v družbi,
  6. delodajalec krije nujne stroške za delo sveta (prostori za seje, za sprejem strank, za delo poklicnih članov sveta, materialne stroške, stroške administrativnega osebja,
  7. najmanj 50 % povprečne plače mesečno na zaposlenega v družbi na vsakega člana sveta delavcev za strokovnjake iz in izven družbe, sindikatov, združenj delodajalcev, ki jih svet delavcev povabi na svoje seje (možen dogovor o fiksnem znesku),
  8. svet delavcev ta denar uporablja po lastni presoji,
  9. arbitraža v primeru spora z delodajalcem o kritju stroškov.

Pravice delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu po ZVZD-1:

  1. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev.
  2. Delavci in njihovi predstavniki ne smejo biti postavljeni v neugoden položaj, ker sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu z ZVZD-1 in drugimi predpisi.
  3. od delodajalca lahko zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
  4. lahko zahteva nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
  5. ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.
  6. Delodajalec ga  mora seznaniti z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
  7. Delodajalec mu mora za izvajanje njegovih specifičnih nalog zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.
  8. Delodajalec se mora z njim posvetovati o oceni tveganja, o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.
  9. Delodajalec mu mora posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

________________________________________________________________

ZSSS organizira usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

POMEMBNO: Delavski zaupnik naj pridobi veščine komuniciranja, posvetovanja s sodelavci, sodelovanja s sindikatom pri delodajalcu, pridobivanja strokovne podpore ZSSS, posvetovanja z delodajalcem in uspešnega komuniciranja z delodajalcem.

Povežite se s Sindikalno akademijo ZSSS na tej povezavi

________________________________________________________________

Publikacije ZSSS o vlogi delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu

 

VODNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE “ISO 45001 – UPORABA NOVEGA STANDARDA O VARNOSTI IN ZDRAVJU NA DELOVNEM MESTU” in letak “STANDARDI SO POMEMBNI TUDI ZA DELAVCE”

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

VLOGA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV PRI OCENJEVANJU TVEGANJA

UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE. SVET DELAVCEV IN SINDIKAT: STROKOVNE IN PRAKTIČNE PODLAGE

VPLIV PREDSTAVNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, EVROPSKI VIDIK

 

 

 

 

________________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Izvajalec medicine dela

On 26. junija, 2022   /   Izvajalec medicine dela  

Izvajalec medicine dela

Test sluha z ADG

Glej tudi

Preventivni zdravstveni pregledi

Promocija zdravja na delovnem mestu

Prva pomoč

Humanizacija dela in ergonomija

______________________________________________________

Kdo je izvajalec medicine dela

Izvajalec medicine dela je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa in mu delodajalec poveri izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu. Izvajalec medicine dela je lahko le pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje. Izpolnjevati mora kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje.

Oprema izvajalca medicine dela mora ustrezati standardom za ambulantno dejavnost in instrumente za presejalno testiranje funkcij vida, sluha, avdiometer, s tiho komoro, EKG in aparat za testiranje dihalnih funkcij. Dogovorjen mora biti z laboratorijem za preiskave krvi in urina in za usposobljenimi laboratoriji za biološki monitoring, obremenitveni EKG, testiranje ravnotežnega aparata, meritve pritiska v arterijah ipd.

Dejavnost medicine dela smejo opravljati le zdravniki z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije in opravljenim specialističnim izpitom. Licenca se obnovi vsakih sedem let, če zdravnik v tem času zbere dovolj kreditnih točk na strokovnih usposabljanjih oziroma s komisijskim preizkusom znanja. Specializacija je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja na področju medicine dela. Zdravniška zbornica na podlagi pooblastil ministra za zdravje nadzoruje potek štiriletne specializacije. Obsega praktično usposabljanje in usposabljanje na področju toksikologije, patologije dela, fiziologije dela z ergonomijo, medicine športa, epidemiologije dela in medicine prometa.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati med drugim tudi o izbiri izvajalca medicine dela. Delavski zaupnik torej lahko delodajalca obvesti, če je izbrani izvajalec izgubil zaupanje delavcev zaradi morebitnega nestrokovnega dela. 

Seznam specialistov medicine dela na spletni strani Zdravniške zbornice

________________________________________________________

Evropska anketa ESENER 2019:

Delodajalec je imenoval specialista medicine dela

________________________________________________________

Naloge izvajalca medicine dela

Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.

  1. sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti;
  2. sodelovati mora z delodajalčevim strokovnim delavcem za varnost pri delu;
  3. izvaja zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu na konkretnem delovnem mestu in so skladni s predpisano vrsto, načinom ter obsegom in roki opravljanja zdravstvenih pregledov;
  4. seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti;
  5. spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke;
  6. pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti. Poročila morajo vsebovati tudi predloge izboljšav delovnega procesa z namenom dopolnitve ali nadgradnje ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu;
  7. sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
  8. sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči;
  9. sodeluje z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti. Po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca lahko pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Osebnemu zdravniku mora na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta.

Glej analizo iz 2014, katere od teh nalog se v kolikšnem odstotku anketiranih delodajalcev  v resnici izvajajo v praksi:

Vir: RAZISKAVA O UPRAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI DELODAJALCIH V RS – UČINKI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Zbornica varnosti in zdravja pri delu, September 2014

________________________________________________________

Stališča ZSSS do medicine dela:

Medicina dela naj bo javna služba, predsedstvo ZSSS, 2020 na tej povezavi na tej povezavi

Analiza delovanja medicine dela v prvem valu epidemije COVID-19, 2020,  na tej povezavi

Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

________________________________________________________

Več o medicini dela:

Raziskava CRP “OVREDNOTENJE SISTEMA IZVAJANJA DEJAVNOSTI MEDICINE DELA V SLOVENIJI” POROČILO, Andrej Rus, Helena Kovačič, Hajdeja Iglič, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Junij 2019

Doktrinarna ustanova – Klinični institut medicine dela, prometa in športa, UKC Ljubljana

Združenje za medicino dela, prometa in športa  (ZMDPŠ-SZD)

________________________________________________________

E-novice ZSSS o medicini dela:

61/2020 e-novica ZSSS (20.10.2020): Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

20/2020 e-novica ZSSS (1.4.2020): Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

17/2020 e-novica ZSSS (14.3.2020): Medicina dela – koristne informacije za obvladovanje COVID-19

16/2020 e-novica ZSSS (20.3.2020): Medicina dela predlaga ukrepe za varovanje zdravja delavcev v času epidemije COVID-19

15/2020 e-novica ZSSS (19.3.2020): Poziv k aktivni vlogi medicine dela v času epidemije

 

Back to Top

Vloga delavca

On 25. junija, 2022   /   Vloga delavca  

Vloga delavca

Glej tudi

Ranljive skupine delavcev

Pravica do obveščenosti

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sindikat

_______________________________________________________

Kdo je delavec v skladu z ZVZD-1

Delavec ali delavka je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

_______________________________________________________

Pravice delavca do varnosti in zdravja pri delu

Listina EU o temeljnih pravicah (2016/C 202/02) v 31. členu določa: “Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.”

Evropski steber socialnih pravic: 20 načelv točki 10 določa: ” Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov: Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu. Delavci imajo pravico do delovnega okolja, ki je prilagojeno njihovim poklicnim potrebam in jim omogoča, da so dlje udeleženi na trgu dela. Delavci imajo pravico do varstva svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.”

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela določa, da je pravica do zdravega in varnega delovnega okolja temeljna.

 

ZVZD-1 določa pravice delavca:

  • Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.
  • Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
  • Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
  • Delavci  sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. To pravico uresničujejo  neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
  • Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje.
  • Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.
  • Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
  • Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
  • Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
  • Delavec ima v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
  • Delavec ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu.

ZSDU določa, da ima delavec aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter ima vse individualne in kolektivne pravice do sodelovanja pri upravljanju.

_______________________________________________________

Obveznosti delavca

  • Spoštovati in izvajati mora ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
  • V skladu z navodili delodajalca mora pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva za delo vključno z varnostnimi napravami, osebno varovalno opremo v skladu z njenim namenom.
  • Takoj mora obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb.
  • Sodelovati mora z delodajalcem in delavci, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.
  • Opravljati mora delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
  • Uporabljati mora sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
  • Odzvati se mora in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu.
  • Na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc ter zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti

ZVZD-1 določa, da lahko inšpektor za delo za prekršek izreče delavcu globo od 100 do 1.000 evrov.

ZDR-1 določa, da delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Če je dokazana resna kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je po predpisanem postopku možna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

KZ-1 določa zaporne kazni za tistega, ki na delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi.

_______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Vloga delodajalca

On 25. junija, 2022   /   Vloga delodajalca  

Vloga delodajalca

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Občutek premoči

Glej tudi:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Ocena tveganja

Socialni dialog

Sindikat

 

_____________________________________________________________________

Kdo se šteje za delodajalca po ZVZD-1

Delodajalec je vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma ladjar ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register.

Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi     pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v   gospodinjstvu in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu.

Kot delodajalec se šteje tudi fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost.

Kot delodajalec se šteje tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost   zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Delodajalčeva odgovornost za varnost in zdravje pri delu zaposlenih

Delodajalec mora po ZVZD-1 zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ter strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenih ukrepov na izvajalca medicine dela, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Tudi obveznosti delavcev glede varnosti in zdravja pri delu po ZVZD-1 ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.

Dolžnosti delodajalca

Vse dolžnosti delodajalca po ZVZD-1 in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu. Delavec pa ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Delodajalec se mora z delavci oziroma njihovimi predstavniki medsebojno obveščati in posvetovati o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu v skladu z ZVZD-1 in ZSDU.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Globe za prekrške

Za kršitve določil ZVZD-1 so določene globe za prekrške delodajalca od 2.000 do 40.000 evrov in globe od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.

Zaporne kazni

Po KZ-1 je osebi, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu, zagrožena zaporna kazen za povzročanje nevarnosti za ljudi, če ne skrbi za brezhibnost naprav in s tem povzroči nevarnost za ljudi ter za povzročitev hude telesne poškodbe ali smrti ljudi.

_____________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) 

Kazenski zakonik (KZ-1)

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

 

Back to Top

Strokovni delavec za varnost pri delu

On 25. junija, 2022   /   Strokovni delavec za varnost pri delu  

Strokovni delavec za varnost pri delu

     Ocenjevanje tveganj na delovnem mestu

Glej tudi:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Ocena tveganja

Humanizacija dela in ergonomija

Usposabljanje delavcev za varno delo

Požarna varnost

Standardi

________________________________________________

Definicija:

Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu. Delodajalec sme določiti notranjo ali zunanjo strokovno službo.

Glede na ocenjeno tveganje za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora delodajalec v skladu s predpisom izbrati strokovnega delavca ustrezne ravni izobrazbe in z opravljenim ustreznim strokovnim izpitom:

    • večja nevarnost ne glede na število zaposlenih: najmanj 6/1 po KLASIUS – SRV iz naravoslovno tehničnega področja
    • več kot pet zaposlenih: najmanj 5 po KLASIUS – SRV
    • manj kot pet zaposlenih: najmanj 4 po KLASIUS – SRV

 

Glej izobraževalni program za magistra inženirja tehniške varnosti, Katedra za poklicno, procesno in požarno varnost, FKKT, Univerza v Ljubljani

________________________________________________

Organizacije strokovnih delavcev za varnost pri delu:

 

Znak slovenske stroke varnosti in zdravja pri delu

 

Več na:

Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) in regionalna društva varnostnih inženirjev

Zbornica varnosti in zdravja pri delu

Fundacija Avgusta Kuharja

________________________________________________

Strokovni izpit

Za samostojno delo mora strokovni delavec opraviti ustrezen strokovni izpit (iz splošnega in posebnega dela).

Strokovni izpiti iz varnosti in zdravja pri delu

________________________________________________

Stalno usposabljanje

Znanje zastareva. Strokovni delavec se je dolžan stalno strokovno razvijati, posodabljati znanja, se seznanjati z učinkovitimi varnostnimi praksami in uspešnimi pristopi na področju varnosti in zdravja pri delu. To dokaže z zbranimi točkami na podlagi udeležbe na s strani ministrstva za delo odobrenih programih ali z objavo strokovnega članka. Delodajalec mu je dolžan omogočiti takšno usposabljanje.

________________________________________________

Dovoljenje za delo

63. člen ZVZD-1 določa, da minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:

  • obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  • obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Glej:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

OPOMBA: ZSSS je ministrstvu leta 2021 predlagala, naj se znova podeljuje tudi dovoljenji za usposabljanje delavcev za varno delo in za pripravo strokovnih podlag za oceno tveganja. Glej na tej povezavi!

_____________________________________________________

Evropska anketa ESENER 2019:

Delodajalec je imenoval splošnega strokovnjaka za varnost in zdravje pri delu

________________________________________________

Vloga delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu:

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati o izbiri strokovnega delavca in o organizaciji usposabljanja. Delavski zaupnik naj po posvetovanju s sodelavci delodajalca obvesti, če je strokovni delavec zaradi strokovnih razlogov izgubil njihovo zaupanje. Lahko mu tudi predlaga nadgradnjo strokovne službe, če dosedanja ne zadošča več potrebam.

________________________________________________

Notranja strokovna služba:

Delodajalec določi izmed svojih zaposlenih enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Koliko in kakšne bo določil, je odvisno od pogojev, določenih v ustreznem predpisu glede na vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Prav tako mora upoštevati organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa, število delavcev, ki sodelujejo v za varnost in zdravje tveganem delovnem procesu, število delovnih izmen in število krajevno ločenih delovnih enot.

________________________________________________

Zunanja strokovna služba:

Delodajalec pa sme opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveriti zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po ZVZD-1. Zunanja strokovna služba je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog in kateri delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog varnosti pri delu. Te službe morajo imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

Sta dve vrsti dovoljenj za delo za:

  1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

Značilnost Slovenije je visok delež delodajalcev z zunanjo službo. Slovenija je po tem kazalcu daleč na prvem mestu v EU, kot je pokazala evropska raziskava ESENER 2014. Notranja služba  je lahko bolj prisotna na delovnem mestu, saj mora zunanja svoj čas posvetiti večjemu številu delodajalcev. V tekmi, kdo bo cenejši na trgu, poznamo primere, ko en posameznik pokriva tudi več kot tisoč manjših delodajalcev. Seveda je v takem primeru strokovno delo bolj na papirju kot v praksi. Zato je v korist delavcev, če delodajalec vzpostavi lastno notranjo službo.

Velik delež slovenskih zunanjih služb je posledica gospodarske krize po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko je bila preživetvena strategija, da je vsaka enota bivših večjih podjetij kot samostojna pravna ali fizična oseba začela prodajati svoje storitve ali izdelke na trgu. Tako vsaj niso vsi šli hkrati v stečaj. Takrat so torej varnostni inženirji bili prisiljeni začeti ponujati svoje storitve na trgu kot zunanja strokovna služba.

 

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se delodajalec mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri strokovnega delavca. To je priložnost, da delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu posreduje mnenje, če meni, da bi notranja služba varnosti in zdravja pri delu izboljšala skrb za varnost in zdravje pri delu zaradi stalne prisotnosti. Delavski zaupnik naj delodajalca obvesti tudi, če je strokovni delavec izgubil zaupanje delavcev zaradi nestrokovnega dela. V tem primeru naj delodajalca pozove k zamenjavi. 

 

Delež notranjih služb po državah EU se na spodnjem grafu iz ESENER 2014 kaže v dolžini oranžnega traku:

________________________________________________

Delodajalec sme sam opravljati strokovne naloge

Delodajalec lahko, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu. Šteje se, da je delodajalec usposobljen, če je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

________________________________________________

Strokovna neodvisnost:

Strokovni delavec je za opravljanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu zagotoviti primeren čas in dostop do vseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom.

________________________________________________

Naloge strokovnega delavca:

  1. svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
  2. svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
  3. usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
  4. izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
  5. opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  6. opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
  7. opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
  8. izdeluje navodila za varno in zdravo delo;
  9. spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
  10. pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo;
  11. sodeluje z izvajalcem medicine dela.

 

OPOZORILO: V praksi običajno strokovni delavec za varnost pri delu prevzame tudi naloge pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo. Glej o tem več na Požarna varnost!

 

Glej analizo iz 2014, katere od teh nalog se v kolikšnem odstotku anketiranih delodajalcev  v resnici izvajajo v praksi:

Vir: RAZISKAVA O UPRAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI DELODAJALCIH V RS – UČINKI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Zbornica varnosti in zdravja pri delu, September 2014

__________________________________________________________

Standard na področju upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu:

 

Glej publikacijo ZSSS: Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu

Glej tudi Standardi

 

__________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu

Pravilnik o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Back to Top

Krožno gospodarstvo

On 25. junija, 2022   /   Krožno gospodarstvo  

Krožno gospodarstvo

Kaj je krožno gospodarstvo?

Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.

S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa količina odpadkov. Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiale, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdrži v gospodarstvu. Tako se jih lahko s pridom vedno znova ponovno uporabi, kar še dodatno ustvarja vrednost.

To je obrat od tradicionalnega linearnega gospodarskega modela, ki temelji na vzorcu vzemi – naredi – porabi – odvrzi. Ta model se zanaša na velike količine poceni in dostopnih surovin in energije.

V tradicionalnem modelu se pojavlja tudi načrtno zastaranje, ki pomeni, da so bili izdelki zasnovani z omejenim rokom trajanja, da jih je potrebno zavreči in kupiti nove. To povečuje količino odpadkov in ustvarja pritisk na okolje. Evropski parlament je pozval k ukrepom proti tej praksi.

Število ljudi na svetu raste in skupaj z njim potrebe po surovinah. Vendar pa je količina ključnih surovin omejena.

Omejene količine surovin pa pomenijo tudi, da so nekatere države EU glede nekaterih surovin odvisne od drugih držav.

Poleg tega imata pridobivanje in uporaba surovin velik vpliv na okolje. Prav tako povečujeta porabo energije in izpustov CO2. Pametnejša raba surovin pa lahko izpuste CO2 zmanjša.

Kakšne so prednosti krožnega gospodarstva?

Ukrepi, kot so preprečevanje odpadkov, ekološko oblikovanje in ponovna uporaba bi lahko evropskim podjetjem prihranili denar, hkrati pa zmanjšali skupne letne emisije toplogrednih plinov.

Premik h krožnemu gospodarstvu bi lahko prinesel prednosti, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, večja dobave pridobivanja surovin, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje inovacij, krepitev gospodarske rasti (dodatnih 0,5 odstotka BDP) in ustvarjanje delovnih mest (700.000 delovnih mest v EU do leta 2030).

Poleg tega bi potrošniki pridobili bolj trajne in inovativne izdelke, ki jim bodo zvišali kakovost življenja in dolgoročno prihranili denar.

Kako EU podpira prehod na krožno gospodarstvo

Evropska komisija je marca 2020 predstavila nov akcijski načrt krožnega gospodarstva, ki vključuje predloge o bolj trajnostnem načrtovanju izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov in opolnomočenju državljanov (denimo “pravico do popravila“). Poseben poudarek je na sektorjih, ki porabljajo veliko surovin, kot so elektronika in informacijska tehnologija, plastika, tekstil in gradnja.

Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.

Marca 2022 je Komisija predstavila prvi sveženj ukrepov, ki je namenjen pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo in je del akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Med predlogi so spodbujanje trajnostnih izdelkov, opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod, pregled uredbe o gradbenih materialih in strategija o trajnostnem tekstilu.

Zeleni dogovor EU

Vir: Evropski parlament

Back to Top

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

On 24. junija, 2022   /   Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom  

Zgodovina predpisov o poklicnih boleznih na slovenskem

Seznam poklicnih bolezni, določen v mednarodnem in nacionalnem pravnem sistemu, je imel pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni delavcev in nadomestilu za te bolezni.

ILO seznam:

Ključen je bil razvoj seznama poklicnih bolezni Mednarodne organizacije dela – ILO. Od prve vzpostavitve seznama poklicnih bolezni ILO leta 1925 je imel seznam ključno vlogo pri usklajevanju razvoja politik na področju poklicnih bolezni na mednarodni ravni. Tri poklicne bolezni (vranični prisad, zastrupitev s svincem in zastrupitev z živim srebrom) na prvem seznamu poklicnih bolezni ILO, ki je bil vzpostavljen leta 1925 kot konvencija o odškodninah za delavce, so predstavljale porast poklicnih bolezni iz obdobja industrijske revolucije. Do šestdesetih let 20. stoletja je bilo 10 poklicnih bolezni reprezentativnih poklicnih bolezni, za katere se izplačuje odškodnina, navedenih v Konvenciji št. 121, kar pomeni, da so bile poklicne bolezni v tem obdobju izenačene z industrijskimi zastrupitvami. Od leta 1980 so bile z napredkom diagnostičnih tehnik in medicinske znanosti na seznam poklicnih bolezni ILO vključene izguba sluha zaradi hrupa in več bronhopulmonalnih bolezni. Od leta 2002 so spremembe v strukturi industrije, pojav novih kemikalij in napredne nacionalne odškodninske sheme za delavce spodbudile ILO, da je revidirala seznam poklicnih bolezni. Nova oblika seznama ILO, priložena Priporočilu 194 (R194), je bila sestavljena iz dveh dimenzij (vzroki in bolezni) in podkategorij. Med petdesetimi državami članicami, ki so predložile svoje nacionalne sezname poklicnih bolezni, je bilo do leta 2012 ugotovljeno, da je imelo trideset držav seznam poklicnih bolezni s podobno strukturo, kot jo ima seznam ILO v R194.

EU seznam:

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni

 

Nacionalni predpisi po 1945: 

1946: Odredba o profesionalnih obolelostih, ki se štejejo po predpisih o socialnem zavarovanju za nezgodo pri delu (Uradni list FLRJ, št. 98/1946)

1958: Zakon o invalidskem zavarovanju, (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1958: Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, objavljen skupaj z zakonom kot njegova priloga oziroma sestavni del (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1975: Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1976: Sklep SPIZ o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SRS, št. 1/1976)

1976: Priročnik “Seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni“

1983: Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni(Uradni list SFRJ, št. 38/1983 – RAZVELJAVLJEN od 2003), je v 5. členu določil, da se z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha uporabljati družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni po 6. in 18. členu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1997: Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997) RAZVELJAVLJEN od 2007!

2003: Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003 – RAZVELJAVLJEN od 2013), ki ga je izdal Minister za delo, družino in socialne zadeve, je določil, da se z dnem uporabe tega pravilnika preneha uporabljati samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983). V členu 6 tega pravilnika pa je določba, da se za poklicne bolezni iz 48. točke seznama poklicnih bolezni, ki je sestavni del tega pravilnika, uporablja Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997). Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz l. 2003 je razveljavil 428. člen ZPIZ-2. V skladu z 424. členom bi moral minister, pristojen za zdravje, izdati nadomestni predpis najkasneje do 1. 1. 2014. A ga do l. 2016 še ni. Seznam poklicnih bolezni, ki je bil priloga leta 2013 razveljavljenega Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (UL RS 85/2003), je še vedno veljal na podlagi 424. člena ZPIZ-2.

2007: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine, Uradni list RS, št. 61/2007, 92/2008

2023: Pravilnik o poklicnih boleznih , objavljen 24. 2. 2023 v Uradnem listu RS št. 25/2023 in velja od 25. 2. 2023 dalje, uporablja pa se od 1. 5. 2023 dalje. Pripravljen v spravnem postopku ILO med ZSSS kot prijaviteljico kršitve na ILO in Vlado RS 2021-2023 zaradi kršitve ratificirane ILO konvencije št. 155.

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Back to Top

Ogljični odtis

On 24. junija, 2022   /   Ogljični odtis  

Ogljični odtis

Glej tudi Podnebne spremembe!

Toplogredni plini povzročajo segrevanje ozračja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1750 zaradi industrializacije povečala za 40 %. Posledica so podnebne spremembe, ki jih vse bolj občutimo tudi v Sloveniji.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.

______________________________________________________

Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

______________________________________________________

Zmanjšanje ogljičnega odtisa je mednarodna obveznost Slovenije in poslovna in družbena odgovornost delodajalca. Brez odlašanja! Na mrtvem planetu ni delovnih mest.

______________________________________________________

Ogljični odtis posameznika danes večkrat presega količino 2 ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Povprečen Slovenec v okolje vsako leto izpusti okoli 8 ton CO2. Največ CO2 nastane pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so neposredno povezani z zmanjševanjem ogljičnega odtisa moderne družbe.

Vsak posameznik in delovna organizacija si mora prizadevati za zmanjšanje porabe energije in materialnih dobrin in s tem za manjše obremenjevanje okolja in za preprečitev podnebnih sprememb. Prvi korak v tej smeri je izračun svojega ogljičnega odtisa in naslednji korak načrt, kako ga zmanjšati.

Najbolj lahko gospodinjstvo zmanjša svoj ogljični odtis s toplotno izolacijo zunanjih sten, z menjavo oken, z zeleno elektriko, z doslednim izklapljanjem električnih porabnikov, z varčnimi sijalkami, s prhanjem namesto kopanjem in če ne uporablja sušilnega stroja za perilo.

______________________________________________________

Spletni kalkulatorji ogljičnega odtisa in usposabljanje – ponudniki (brezplačni in plačljivi):

 

Inštitut za zdravje in okolje

Kalkulator Umanotera – za gospodinjstva

 

Zeleni ključ (za podjetja)

 

Bureau Veritas – za podjetja (usposabljanje za izračun ogljičnega stanja organizacije, procesov ali izdelka)

SIQ usposabljanje Izračun ogljičnega odtisa organizacije 

______________________________________________________

Slovenski plačljivi standardi:

SIST EN ISO 22526-3:2022 Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 3. del: Ogljični odtis postopkov, zahteve in smernice za količinsko opredelitev (ISO 22526-3:2020)

SIST EN ISO 22526-2:2022  Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 2. del: Ogljični odtis materialov, količina (masa) CO2, odstranjena iz zraka in vključena v molekulo polimera (ISO 22526-2:2020)

SIST EN ISO 14021:2016/A1:2021 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko označevanje II. vrste) – Dopolnilo A1: Ogljični odtis, ogljično nevtralno (ISO 14021:2016/Amd 1:2021)

SIST EN ISO 14067:2019 Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (ISO 14067:2018)

_____________________________________________________________

Back to Top

Podnebne spremembe

On 24. junija, 2022   /   Podnebne spremembe  

Podnebne spremembe

Pravičen prehod za delavke in delavce

Vir: IPCC

Glej tudi

Ogljični odtis

Krožno gospodarstvo

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Delo na mrazu

Kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

__________________________________________________________________

Podnebne spremembe so nastale neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spreminjajo sestavo zemeljskega ozračja, in se poleg naravne spremembe podnebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih. Čezmerne emisije toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja.

Slovenija se s posledicami spoprijema s politikami in ukrepi ter praksami Evropske unije in je pri doseganju zastavljenega podnebnega cilja pred velikimi izzivi. Skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Zagotavlja kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in njihovih političnih in ekonomskih učinkov. Šesto poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost posreduje  alarmantno sliko podnebnih sprememb. Opozarja, da so že bile prestopljene meje, kjer se začne nepopravljiva škoda. Da je edina rešitev ukrepanje zdaj in da je zabloda čakanje na nekakšne tehnične rešitve, ki bodo vse popravile. Poročilo kaže, da zaradi podnebnih sprememb že trpijo nekatere najbolj revne in ranljive skupnosti. Sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil: “Poročilo je zemljevid človeškega trpljenja. Dejstva so neovrgljiva. To izmikanje ukrepanju je zločin. Največji svetovni onesnaževalci uničujejo naš edini dom.”

IPCC ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej, oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

_______________________________________________________

Ogljična nevtralnost

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.

Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

Glej Evropski zeleni dogovor in Sklad EU za pravični prehod

_______________________________________________________

Akcijski program 2019-2023 14. kongresa Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), maj 2019, Dunaj

Točka 331: Usposobili bomo delavce in sindikate za boljše vključevanje v klimatske dejavnosti:

a) ETUC bo gradila na svojem vodniku »Vključitev sindikatov v klimatske aktivnosti, da bi zagotovili pravičen prehod« z namenom, da spodbudi akcijo na nacionalni ravni in da pripravi svoje članice, da prevzamejo svojo vlogo pri podnebnem upravljanju.
b) ETUC v sodelovanju z ITUC bo spodbujala mobilizacijo za pravični prehod in podnebno akcijo ter bo sodelovala v akcijskem podnebnem dnevu Združenih narodov.
c) Da bi spodbudila dejavnost na ravni delovnih mest in podjetij, bo ETUC prenovila svoj projekt »Za zelena delovna mesta« na podlagi najnovejših podatkov ter študij konkretnih primerov.
d) ETUC bo preučila že vidne posledice klimatskih sprememb na delovne razmere ter kako jih obravnavati v kolektivnih pogajanjih ter v socialnem dialogu z delodajalskimi organizacijami. Cilj je pripraviti konkretna orodja za podporo sindikatom v Evropi, ki hočejo upoštevati učinek klimatskih sprememb na delavce.
e) Vožnja na delo in z dela, ki podpira odgovoren odnos do podnebja, je še eno področje, kjer delavci lahko prispevajo k podnebni akciji. Upoštevajoč dosedanje pobude bo ETUC obnovila svojo akcijo na tem področju.

_______________________________________________________

Stališča predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), 17. seja, 10. 9. 2019:

Z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe« je predsedstvo podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Zaveze iz dokumenta »Sindikati in podnebne zahteve«:

  1. Podnebna spremembe in okoljska kriza nasploh predstavljata resno grožnjo delavcem in delavkam ter sindikatom. Na mrtvem planetu delovnih mest ni.
  2. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo socialno smiselne, premišljene in na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Reševanje okolja nikakor ne sme iti na račun delavcev in delavk ter njihovih pravic.
  3. V skladu s sprejetimi zavezami Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) podpiramo Pariški podnebni sporazum. Ta postavlja jasne cilje za mednarodno podnebno ukrepanje, njegova implementacija pa pomeni preprečitev najbolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb za vse delovne ljudi po svetu.
  4. Podpiramo socialno-okoljske zaveze naše krovne organizacije Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), sprejete na zadnjem kongresu na Dunaju.  Te se zavzemajo za pravičen prehod in socialno smiselne ukrepe za prehod v trajnostnejšo družbo ter pozivajo tako slovenske kot evropske odločevalce k odločnem ukrepanju.
  5. Zavzemamo se za povečanje zelenih, dostojnih in sindikaliziranih delovnih mest ter v tem vidimo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.
  6. Podpiramo krožno gospodarstvo ter uvajanje naprednih, okolju in delavcem prijaznih ukrepov v industriji. Pri pripravi in sprejemanju le-teh moramo od samega začetka sodelovati sindikati. Takšni ukrepi zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje, povečajo konkurenčnost podjetja in izboljšajo delovne pogoje v podjetju.
  7. Zahtevamo pravičen prehod za vse delavke in delavce, ki bi kakorkoli občutili spremembe prehoda. Prav nihče – niti delavec, niti njegova družina, niti skupnost – ne sme biti prepuščena samemu sebi. Država mora v dialogu s sindikati in delodajalci poskrbeti za vseobsegajoč socialni, ekonomski, okoljski in investicijski plan, ki bo med drugim nudil zadostne finančne kompenzacije (v višini pretekle plače) za delavce, brezplačna izobraževanja, prekvalifikacije, preferenčne obravnave pri zaposlovanju, neposredno in posredno investiranje, spodbujanje in vzpostavljanje novih delovnih mest, zadostna sredstva za celovit razvoj obravnavanih skupnosti in druge ukrepe, ki bodo delavkam in delavcem omogočali pravičen in dostojen prehod.
  8. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
  9. Podpiramo »Podnebni štrajk«, ki bo potekal 27. septembra 2019 po celi Sloveniji, ter pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo.
    • V kolikor jim delodajalec ne dovoli udeležbe na shodu, pozivamo delavke in delavce, da si na ta dan vzamejo dopust in s tem pokažejo, da podneben spremembe predstavljajo grožnjo delovnim ljudem.
    • Če tudi to ni mogoče, pozivamo sindikate, da na delovnih mestih na ta isti dan organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki. Ob tej priložnosti lahko organizirajo razprave/skupščine o ukrepih, ki bi še spodbudili socialno in okoljsko usmerjenost podjetij, povabijo člane/ice gibanja Mladi za podnebno pravičnost na srečanje/pogovor ali prek fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih s ključnikom #pravicnatranzicija, izrazijo solidarnost in podporo protestu.

_______________________________________________________

Stališča ZSSS o podnebnih spremembah:

10. 9. 2019, 17. seja predsedstva ZSSS: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

_______________________________________________________

Ključni okoljski predpisi:

Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

_______________________________________________________

E-novice ZSSS o podnebnih spremembah:

2022:

2021:

2020:

2019:

Back to Top

Platformno delo

On 24. junija, 2022   /   Platformno delo  

Platformno delo

Vir: ETUC

Glej tudi 

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Digitalizacija dela

 

_____________________________________________________

Spletne platforme platformnim delavcem ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu.

Eno od tveganj digitalizacije so negotovi delovni pogoji delavcev, ki delo opravljajo preko spletnih platform. Ti delavci so prisiljeni v lažno samozaposlitev in nimajo ustrezne socialne zaščite. Ostajajo brez ustrezne varnosti in zdravja pri delu.

__________________________________________________

Značilnosti platformnega dela:

  • plačano delo je organizirano preko spletne platforme,
  • udeležene so tri strani: spletna platforma, stranka in delavec,
  • cilj je izvedba naloge,
  • delo se odda podizvajalcem oziroma zunanjim izvajalcem,
  • storitve se izvajajo na zahtevo.

__________________________________________________

EU o platformnem delu:

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, 9. 12. 2021

__________________________________________________

EU OSHA o platformnem delu:

12/05/2023: Delo na digitalnih platformah: novi dokumenti obravnavajo raznolikost delovne sile ter posledice za varnost in zdravje pri delu ter pobude za preprečevanje in obvladovanje tveganj

POZOR: Spodnje povezave so na spletno stran EU OSHA v angleščini. v izbirnem seznamu jezikov izberi slovenščino!

Digitalne platforme so preoblikovale svet dela in prinesle nove izzive, ki jih je treba nemudoma obravnavati. Več kot 500 platform, ki so trenutno dejavne v EU, ustvarja zaposlitvene priložnosti, a se njihovi delavci srečujejo s tveganji, kot so povečanje intenzivnosti dela, slabo spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter negotovost zaposlitve. Po drugi strani pa lahko delo na digitalnih platformah pomeni priložnost za nekatere skupine delavcev, kot so invalidni delavci ali delavci migranti, da vstopijo na trg dela ali se nanj vrnejo.

Nova dokumenta za razpravo, ki sta del našega raziskovalnega projekta varnosti in zdravja pri delu v zvezi z digitalizacijo, zagotavljata vpogled v:

preprečevanje in obvladovanje zdravstvenih in varnostnih tveganj pri delu na digitalnih plaformah, s primeri praks in orodij, ki jih digitalne platforme izvajajo za spodbujanje varnih delovnih pogojev, in

raznolikost delovne sile in delo na digitalnih platformah: posledice za varnost in zdravje pri delu, razprava o tem, kako je lahko delo prek digitalnih platform odskočna deska za zaposlovanje posebnih skupin delavcev.

Delo na digitalnih platformah je eno od prednostnih področij naše prihodnje kampanje „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“ 2023–2025.

Za več informacij si oglejte naše prejšnje publikacije.

__________________________________________________

Stališča ZSSS in ETUC:

Predsedstvo ZSSS je novembra 2021 sprejelo resolucijo “Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu”. V njej je napovedalo: “Zavzemali se bomo za oblikovanje določb o dostojnih delovnih pogojih in potrebni zaščiti tako na področju socialne varnosti kot na področju varnosti in zdravja pri delu.” Ozavestimo, kaj pomeni platformno delo za delavske pravice na trgu dela! Bodimo solidarni do platformnih delavcev!

Resolucija predsedstva ZSSS, sprejeta na 32. seji z dne 16. 11. 201: Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu na tej povezavi

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) zahteva predpise, ki bodo uredili delovno-pravni položaj platformne delavce in seveda tudi varnost in zdravje pri delu. Njena dolgoletna prizadevanja so obrodila prvi konkreten rezultat, saj je bil 9. 12. 2021 objavljen predlog EU direktive o izboljšanju delovnih razmer v platformnem delu. Predlog pozdravljamo! Toda proces njenega sprejemanja bo še dolg. Tudi ZSSS opozarja na nujnost ureditve položaja platformnih delavcev.

Sporočilo Evropske komisije v slovenščini: Predlogi Komisije za izboljšanje delovnih pogojev oseb, ki delajo prek digitalnih platform dela in povezava na predlog direktive (v angleščini) z dne 9. 12. 2021 o izboljšanju delovnih razmer v platformnem delu (COM(2021) 762 final na tej povezavi

__________________________________________________________

Projekt ZSSS:

ZSSS je v letih 2020-2021 partner v projektu avstrijskih sindikatov DIDANET, posvečen digitalizaciji in njenim izzivom in ​​priložnostim na trgu dela, kamor sodi tudi platformno delo. Ozavešča o načinu in o pogojih dela platformnih delavk in delavcev. Prihajajo večinoma iz ranljivih skupin družbe in pogosto ne poznajo sindikalnega dela in svojih pravic. Preko več kot 500 platform že dela vedno več ljudi.

O projektu DIDANET (DIGITAL DANUBE NETWORK) avstrijske zveze sindikatov ÖGB in ZSSS, 2020-2021, na tej povezavi

Webinar ZSSS 10. 12. 2021 “Platformno delo – sanjska fleksibilnost ali izkoriščanje najšibkejših?”  o prihodnosti dela v luči platformnega dela in njegovega pomena za zaposlitve, socialno varnost in način opravljanja dela.

 

__________________________________________________________

Raziskave o platformnem delu:

DELO NA DOMU IN PLATFORMSKO DELO, Valentina Franca, Polona Domadenik, februar 2022

__________________________________________________________

E-novice ZSSS o platformnem delu:

2021: E-novica št. 71/2021: O platformnem delu na 10. 12. 2021, svetovni dan človekovih pravic

Back to Top