Anketa 1 ZSSS o temperaturah na delovnem mestu (2019)

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu (2019)

Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se nanaša na ekstremne temperature na delovnem mestu. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je zato s to anketo želela izvedeti, v kakšnih temperaturah delajo slovenski delavci in kakšne ukrepe dejansko izvajajo delodajalci, da bi zagotovili ustrezno temperaturo na delovnem mestu. Anketa je trajala od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketa je spraševala ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.

Naj za začetek opozorimo, da kar 73 % udeležencev ankete meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo. Tisti, ki so na pomoč poklicali inšpekcijo za delo, menijo, da je njegov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli ukrepanjem delodajalca, četudi se za delavce stanje sploh ne izboljša. Delavci si želijo zato strožjih predpisov in učinkovitejšega ter obveznega inšpekcijskega nadzora nad njihovim izvajanjem. Hočejo bolje izolirane prostore, klimatiziranje prostorov, znižanje norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitev dela nad 30 ˚C ter prerazporeditev delovnega časa v hladnejše ure, primerne delovne obleke, brezplačne osvežilne napitke …

Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur naslednje zdravstvene težave:

  • 54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži;
  • enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti;
  • kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu;
  • 26 % jih poroča o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah;
  • o kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %;
  • 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).

Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur:

  • o ozeblinah jih poroča 1 %;
  • 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …).

Kako aktivni so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu v zvezi z dajanjem predlogov delodajalcu:

  • v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur;
  • udeleženci ankete poročajo, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.

Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev!

 5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.

Visoke temperature v zaprtih prostorih:

Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe:

  • vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %);
  • brezplačni osvežilni napitki (24 %);
  • pogostejši odmori (18 %);
  • ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %);
  • nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.

Visoke temperature na prostem:

Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe:

  • osvežilne napitke (37 %);
  • ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %);
  • pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %);
  • zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %);
  • sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %);
  • senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %;
  • v ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 %;
  • pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega;
  • nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.

Nizke temperature na prostem:

Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %).

Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja:

  • toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!);
  • zimsko pokrivalo (40 %);
  • ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in
  • v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C);
  • včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme, če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.

Več v rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

_______________________________________________________

E-novica ZSSS št. 34/2019 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

Sistem nadomeščanja slojev zraka

Sistem nadomeščanja slojev zraka

DOBRA PRAKSA IZ NEMČIJE:

Sistem nadomeščanja slojev zraka je učinkovit in najpogosteje izbran tehnični ukrep za zniževanje visokih temperatur v poklicnih kuhinjah. Uspešno pa so ga uporabili tudi v največjih obratih v Nemčiji. Z nizko hitrostjo se blizu tal uvaja zrak z le nekoliko nižjo temperaturo od želene.  Hladnejši zrak se pomeša z vročim zrakom in na višini delovne površine ustvari območje za delavca ugodne temperature. Vroč zrak se dviguje proti stropu, kjer se odsesava. Ta sistem je energetsko učinkovitejši in bolj tih od običajnih stropnih sistemov. Prav tako zagotavlja boljše prezračevanje in s tem boljšo kakovost zraka v prostoru. Ni pritožb delavcev zaradi curkov prehladnega zraka, zaradi katerih marsikje izklapljajo druge vrste hladilnih naprav.

Pojasnilo slike sistema nadomeščanja slojev zraka: počasno dovajanje zmerno ohlajenega zraka v delovni prostor pri tleh in odsesavanje vročega zraka pod stropom. Temperatura je idealna prav na višini delovne površine.

Vir: smernica nemškega poklicnega nezgodnega zavarovanja BGN (v nemščini), na tej povezavi

Delo med vročinskimi valovi – nasveti inšpekcije dela in MDDSZ 2017

IRSD 2017, na tej povezavi

UKREPI DELODAJALCA OB VISOKIH TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011 – ZVZD-1) določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med drugim je v 25. členu opredeljena tudi temperatura zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitverazen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005.

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Velja, da je dovoljena temperatura 28 stopinj Celzija določena pri običajnih okoljskih toplotnih razmerah in dolgoletnih temperaturnih povprečjih.

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno (se pojavljajo le določen čas in torej ne gre za vroče delovne prostore, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi narave proizvodnega procesa ter uporabljene tehnologije in delovne opreme), predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, na primer prerazporeditev delovnega časakrajši delovni časpogostejši in daljši odmori med delovnim časomponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkovzmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa.

Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je njegova. Ukrepi morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki predstavlja osnovni dokument delodajalca, s katerim določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1) daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpraviVsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja. Vendar Inšpektorat RS za delo (IRSD) ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja za na primer kardiovaskularne bolnike.

IRSD glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam (na primer: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/27_hot_environment_horeca_sl.pdf);
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma (poleg delavcev) zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil oziroma če delavec meni, da varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela.

IRSD skladno z določili Zakona o inšpekciji dela, Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter ZVZD-1 obravnava vsako prijavo in pri delodajalcih, pri katerih naj bi se pojavljale neprimerne temperature v delovnih prostorih, opravi inšpekcijski nadzor. Inšpektor v primeru ugotovljenih nepravilnosti delodajalcu običajno z ureditveno odločbo naloži, dav izjavi o varnosti z oceno tveganja oceni tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejme ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan tudi izvajati. Delodajalec mora glede na konkretne razmere pri njem izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.

___________________________________________________________________

 

31/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C

Datum: 13. 7. 2017

Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu

Spoštovani!

Tokrat vam posredujemo odgovor na vprašanje Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS), ki smo ga pridobili od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Gre za to, ali tudi za šotore, postavljene pred trgovinami, v katerih morajo v vročih poletnih dneh delati številni trgovci, velja predpis, ki določa, da mora delodajalec v zaprtih delovnih prostorih zagotoviti temperaturo največ 28 ˚C.

Ali torej delo v šotorih velja za delo v zaprtih prostorih ali za delo na prostem?

Spomnimo se: Delodajalčevo obveznost glede poletnih temperatur  na delovnih mestih v zaprtih delovnih prostorih določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05, 43/11). Ta v 25. členu določa:

»Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C.«

Ministrstvo je tolmačilo:

»V zvezi z vašim vprašanjem glede dela v šotorih pred trgovino vam podajamo naslednje mnenje. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05) (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je mnenja, da stalno delovno mesto v šotorih pred trgovinami sodi med delovna mesta v skladu s pravilnikom, in sicer med delovna mesta v zaprtih prostorih. Za stalna delovna mesta v šotorih veljajo tudi zahteve glede temperature na delovnih mestih v zaprtih prostorih. Prav tako je treba narediti Izjavo o varnosti z oceno tveganja za stalna delovna mesta v šotorih na način, kot bi jih naredili za zaprte prostore v objektih.«

Ministrstvo torej tolmači, da šotori, v katerih poleti delajo trgovci, veljajo za zaprte delovne prostore, kjer delodajalec mora zaposlenim zagotoviti največ 28 ˚C.

NASVET: Delavski zaupniki pri delodajalcih/trgovcih, ki zaposlenim odrejajo, da svoje delo v poletni vročini opravljajo v šotorih, naj na podlagi tega tolmačenja pozovejo svojega delodajalca, da jim zagotovi temperaturo največ 28 ˚C. Če ta tega ne stori, naj pokličejo inšpekcijo dela.

Celotno tolmačenje ministrstva vam je dostopno s klikom na naslednjo povezavo.

Srečno in varno!

__________________________________________________________________________

30/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Delodajalec mora poskrbeti, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne preseže +28°C

Datum: 10.7.2017

Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu

Spoštovani!

Te dni, ko pritiska poletna vročina, je marsikomu na delovnem mestu prevroče. Inšpektorat RS za delo (IRSD) je na svoji spletni strani objavil, kakšni morajo biti ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu. S klikom so dostopni na tej povezavi.  Inšpektorat v tem sporočilu med drugim omenja delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu oziroma svete delavcev:

»… Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev … Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma (poleg delavcev) zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil oziroma če delavec meni, da varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela. …«

Delodajalčevo obveznost glede poletnih temperatur  na delovnih mestih v zaprtih delovnih prostorih določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05, 43/11). Ta v 25. členu določa:

(1)   Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.  

(2)   Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. 

(3)   Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

Slovenske standarde za toplotno udobje, ki so omenjeni v 2. odstavku, prodaja Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST). Da, za razliko od predpisov, ki so zastonj dostopni na internetu, je standarde treba plačati, pa še v angleščini so! V slovenščino je preveden zgolj njihov naslov. Poznati jih morata predvsem delodajalčev varnostni inženir in specialist medicine dela:

SIST EN ISO 7730: 2006: Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje (stane 80 €)

SIST EN 27243:2001: Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT  (stane 38 €)

SIST EN ISO 9920:2010: Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari (stane 108 €)

SIST EN ISO 8996:2005: Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote (stane 54 €)

Lep pozdrav!

Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Glej tudi:

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Sevanje

Mikroklima

_________________________________

Naročite publikaciji ZSSS z informacijami o ocenjevanju tveganja in upravljanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
_________________________________

Toplotni udar:

Tipičen primer toplotnega udara: Posameznik, ki oblečen v zaščitno obleko opravlja težko delo v vročih in vlažnih pogojih, je izpostavljen toplotnemu udaru, ker:

  • oblačila in vlažnost okolja preprečujeta znojenje,
  • toplota se v telesu dodatno ustvarja zaradi dela. Če je njeno odvajanje onemogočeno, se telesna temperatura prične dvigovati,
  • povečano izločanje znoja lahko povzroči dehidracijo,
  • zviša se srčni utrip, kar dodatno obremeni telo,
  • če telo generira več toplote, kot jo lahko izgublja, se bo telesna temperatura zviševala,
  • sčasoma doseže stopnjo, ko telesni nadzorni mehanizem neha delovati,
  • simptomi se stopnjujejo z daljšanjem časa dela v teh pogojih.

Toplotni udar ima različne posledice, nekateri posamezniki so zanj bolj dovzetni kot drugi.

 

Tipični simptomi toplotnega udara so:

  • nesposobnost koncentriranja,
  • mišični krči,
  • vročinski izpuščaji,
  • močna žeja (simptom se pojavi dokaj pozno),
  • omedlevica,
  • izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža,
  • vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). To je najhujša možna posledica in se lahko konča s smrtjo, če se pravočasno ne ukrepa.

Vročinski val in delo na prostem

Vročinski val in delo na prostem

Glej tudi 

Mikroklima

Delo na mrazu

Več o delu na prostem med vročinskimi valovi na teh povezavah:

UV indeks in delo na prostem, glej na tej povezavi

Poklicne bolezni zaradi UV sevanja, glej na tej povezavi

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki na delu na prostem, glej na tej povezavi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

______________________________________________________

Slovenski predpisi podrobneje ne urejajo temperaturnega udobja na delovnih mestih na prostem.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

19. Delovna mesta na prostem

93. člen

(1) Delodajalec mora delovna mesta, prometne poti in druge površine na prostem, ki jih uporabljajo delavci med delom urediti tako, da se lahko pešci in vozila varno gibljejo.

(2) Zahteve iz 52., 54., 55., 61., 62. in 63. člena tega pravilnika veljajo tudi za poti, ki vodijo do stalnih delovnih mest na prostem, ter za poti in površine, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor delovne opreme ter nakladalnih mest na prostem.

(3) Če naravna razsvetljava na delovnih mestih na prostem ne dosega prepisanih vrednosti, morajo biti takšna delovna mesta opremljena z umetno razsvetljavo.

(4) Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da:

a)  so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;

c)  delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;

d)  je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prvo pomoč in reševanje;

e)  delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

(5) Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in 60. člena tega pravilnika veljajo tudi za delovna mesta na prostem.

20. Stalna delovna mesta na prostem

94. člen

(1) Delodajalec ima lahko stalna delovna mesta na prostem v primeru, če je to pogojeno s tehnološkim postopkom, in zato nimajo značaja začasnosti.

(2) Delodajalec mora stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:

a)  varovanje pred vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;

c)  varovanje pred padci v globino in na ravnem;

d)  možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.

______________________________________________________

Slovenski predpisi torej podrobneje ne urejajo temperaturnega udobja na delovnih mestih na prostem.

Glej pobude ZSSS za predpis, ki bi urejal temperaturno udobje in zaščito pred UV žarki na naslednjih povezavah:

10. 6. 2022: Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

4. 6. 2018: Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

13. 6. 2017: Pobuda za dopolnitev pravilnika za zaščito delavcev pred UV žarki na tej povezaviOdgovor MDDSZ

______________________________________________________

 

Vročinski val in delo v prostorih

Vročinski val in delo v prostorih

Glej tudi

Mikroklima

Delo na mrazu

Inšpektorat RS za delo o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu (17. 6. 2022):

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde 

  • SIST EN ISO 7730: 2006, – Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje
  • SIST EN 27243:2001 – Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT
  • SIST EN ISO 9920:2010 – Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari
  • SIST EN ISO 8996:2005 – Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.  

Izjava IRSD je na tej povezavi

Tolmačenje MDDSZ: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C , 10.7.2017

__________________________________________________

Glej tudi iz arhiva e-novic:

2022: E-novica ZSSS št. 31/2022: Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, na tej povezavi

2021: Glej tudi: E-novica ZSSS 39/2021 (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela? na tej povezavi

2017: Glej tudi tolmačenje IRSD in MDDSZ v 2017 o delu med vročinskim valom, na tej povezavi

__________________________________________________

Tolmačenje MDDSZ, kaj je vroči delovni prostor po 25. členu Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih, 11. 7. 2017, na tej povezavi

__________________________________________________

Naročite publikaciji ZSSS z informacijami o ocenjevanju tveganja in upravljanje temperaturnega udobja na delovnem mestu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UV indeks in delo na prostem

UV indeks in delo na prostem

Glej tudi Sevanje

Sončni žarki so nevarni

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom vse leto, a poleti je UV indeks posebej visok. Posledice škodljivih učinkov UV žarkov so siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice, prezgodnje staranje kože, sončne opekline, kožni rak. Okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic zaradi opeklin se nikoli povsem ne pozdravijo in se zato seštevajo.

____________________________________________________

Vsakodnevna biovremenska napoved ARSO (napoved UV indeksa, biovreme, napoved cvetnega prahu) na tej povezavi

Ravni UV indeksa od 1 do 11 in ustrezni predlogi zaščitnih ukrepov:

____________________________________________________

UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice: kvari DNK in povzroča mutacijo kožnih celic. Moč UV sevanja izraža UV indeks. Nanj vpliva več dejavnikov:

  1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju! Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
  2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
  3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
  4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla (vse vodne površine odbijejo od 10 % do 30 % vpadnih UV žarkov, sneg pa odbije kar 80 % vpadnih UV žarkov).

Za zaščito pred UV sevanjem, je treba vedeti, kaj UV indeks pove. UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa zgoraj opisane zdravstvene posledice.  Delavci, ki dolge ure delajo na prostem, naj ne podcenjujejo dolgoročnih učinkov UV sevanja na kožo ter se naj pozanimajo, kolikšen je danes UV indeks. Delodajalec mora svoje delavce, ki delajo na prostem, usposobiti o tem, kaj sporoča UV indeks, kakšno tveganje za zdravje predstavlja določena vrednost UV indeksa in kakšno zaščito uporabiti pri visokih vrednostih UV sevanja.  Kar 90 % kožnih rakov se lahko prepreči, če se nadzira izpostavljenost UV žarkom in upošteva priporočene ukrepe!

UV indeks izraža jakost UV sevanja. Višja je vrednost UV indeksa, večja je nevarnost za kožo in oči.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:

  1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju!  Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
  2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
  3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
  4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
    • vse vodne površine odbijejo od 10 % do 30 % vpadnih UV žarkov,
    • sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

____________________________________________________

DOBRA PRAKSA: Delodajalec z delovnimi mesti, kjer se delo opravlja na prostem, naj v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja, oceni tveganje zaradi UV sevanja in na tej podlagi delavcem zagotovi usposabljanje o tveganju zaradi UV sevanja ter poskrbi za preventivne ukrepe. Na svojih zunanjih deloviščih naj dnevno objavlja UV indeks.

NASVET: Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj delodajalcu, ki ima delovna mesta, na katerih se delo opravlja na prostem, predlagajte naj sledi tej dobri praksi .

____________________________________________________

Več o varnem delu na prostem:

Varno delo na soncu, na tej povezavi

ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami na, tej povezavi

Delo v času vročinskih valov – platforma Heat shield, na tej povezavi

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki 

Naj bo delo na soncu varno in zdravo!

____________________________________________________________

Oglejte si izobraževalni film “Sonce na delu” na tej povezavi

____________________________________________________________

 

Posledice škodljivih učinkov UV žarkov:

  • siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice
  • prezgodnje staranje kože
  • sončne opekline
  • kožni rak

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, naj zahteva dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja za delovna mesta na prostem tako, da bo v njej ocenjeno tudi tveganje zaradi UV sevanja in določeni spodaj predstavljeni zaščitni ukrepi!

           

Stroka priporoča naslednje ukrepe:

  • Skrajšanje izpostavljenosti najbolj močnemu soncu med 10. in 16. uro. Na primer z zgodnejšim začetkom dela, deljenim delavnikom, opravljanjem težjih del v zgodnjih jutranjih urah, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih, omogočanjem dela v senci, pogostejšimi odmori v senci ipd.
  • Sporočila in opomniki na delovišču. Na primer: objava UV indeksa na oglasni tabli delovišča.
  • Oprema delovišča s hladilniki za osvežilne napitke.
  • Ustvarjanje sence nad deloviščem na prostem s senčniki/paviljoni/ponjavami. Priročni so npr. paviljoni na kolescih, ki jih je mogoče premikati tja, kjer delavci trenutno delajo.
  • Zagotavljanje neprosojnih pokrivnih oblačil (z ovratnikom, dolgimi rokavi in hlačnicami), širokokrajnih pokrival za zaščito uhljev in vratu ter sončnih očal s potrjeno UV zaščito 400 in oznako CE, ki ščitijo oči tudi od strani.
  • Zagotavljanje zaščitnih krem z zaščitnim UV faktorjem najmanj 30. Mazati se je treba v debelem sloju pred začetkom izpostavljenosti soncu in kasneje po potrebi še večkrat med delavnikom.  POZOR: Kreme naj bodo le dopolnitev drugim ukrepom in ne edina zaščita!
  • V skladu  s 36. členom ZVZD-1 mora delodajalec v oceni tveganja določiti ciljane preventivne zdravstvene preglede glede na tveganja ocenjena v oceni tveganja. To pomeni, da je treba določiti za delavce, ki delajo na prostem, tudi pregledovanje kože zaradi možnosti nastanka poklicnega kožnega raka.
  • Usposabljanja delavcev za varno delo na soncu, ki ga mora zagotoviti delodajalec v skladu z 38. členom ZVZD-1. Delavce je na teh usposabljanjih treba poučiti o zdravstvenih tveganjih zaradi UV sevanja sončnih žarkov in o pravilni uporabi osebne varovalne opreme ter drugih zaščitnih ukrepih.

_____________________________________________________________

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o obvladovanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Glej tudi

Zdravstvena tveganja zaradi vročine na delovnem mestu

Sevanje

________________________________________________________

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom zlasti poleti, ko je UV indeks visok.

Za zdravje škodljive posledice UV žarkov:

 

SIVA MRENA, KOŽNI RAK NA VEKAH, POŠKODBE OČESNE MREŽNICE:

UV žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico in se absorbirajo v očesni leči. Manjši del teh žarkov pa prodre vse do mrežnice. Škodljivi učinki UV žarkov na očesne strukture se seštevajo. Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroča opeklino na roženici, ki je podobna sončni opeklini na koži.

 

 

 

Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju povzroča motnost očesne leče – sivo mreno, kožnega raka na vekah in poškodbe na očesni mrežnici.

 

 

 

 

Keratokonjuktivitis – Izpostavljenost ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbo roženice in veznice oči.

 

PREZGODNJE STARANJE KOŽE:

Koža se hitreje stara, ker UVA žarki poškodujejo globoke plasti kože. Koža je nagubana in porumenela, stanjšana in neenakomerno obarvana. Te spremembe se ne popravijo nikoli več.

UV sevanje postara kožo. Če je bila leva polovica obraza poklicnega voznika skozi vetrobransko steklo bolj izpostavljena UV žarkom, je koža na levi strani bolj postarana kot na desni.

 

SONČNE OPEKLINE:

Sončne opekline so posledica čezmerne izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom B. Zaradi prekomernega izpostavljanja soncu se pojavi na koži rdečina. Kasneje (odvisno od dolžine izpostavljenosti soncu in tipu kože) se lahko pojavijo mehurji. Koža se lahko tudi olupi. Pri opeklini večje površine se lahko pojavi vročina in drugi hujši znaki.

Če vas sonce opeče vsaki dve leti samo enkrat, se tveganje za melanom poveča za trikrat.

 

BAZALIOM ALI BAZALNOCELIČNI KARCINOM KOŽE:

Je najpogostejši maligni tumor pri belopoltih ljudeh. Gre za izrazito počasen tumor, ki izjemno redko zaseva, vendar lahko, če ga ne zdravimo več let, povzroči veliko lokalno uničenje tkiva. Najpogosteje se pojavi na glavi in vratu, zlasti na zgornjih dveh tretjinah obraza. Razmeroma pogost je tudi na trupu, na drugih mestih je redkejši.

MELANOM ALI KOŽNI RAK:

UVA sevanje povzroča opekline in okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic. Mutacije se seštevajo, zaradi česar se lahko dolgoročno razvije kožni rak. Najbolj nevarna oblika kožnega raka je maligni melanom. Prvi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Sledijo simptomi, čuteči na otip: znamenje lahko postane mehkejše ali trše, srbi ali ima razjedo. Melanom se lahko razvije iz obstoječega znamenja (v tretjini primerov), lahko pa se pojavi tudi kot novo znamenje (v dveh tretjinah primerov). Melanom se največkrat razvije na zgornjem delu hrbta ali prsnega koša (zlasti pri moških) ter na nogah (zlasti pri ženskah).

Razvoj melanoma je tesno povezan z močnimi opeklinami v zgodnjem otroštvu. Je glavni razlog smrti, povezane s kožnim rakom!

 

Tabela A-B-C-D-E za samopregledovanje kožnih sprememb, ali gre za melanom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

_______________________________________________________

Kaj lahko storimo, da se zaščitimo?

  • ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga, kot so na primer delovne obleke z dolgimi rokavi ali jeans, ustavi večino UV-žarkov);
  • nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu;
  • nosite sončna očala z UV filtrom;
  • kadarkoli je to možno, med odmorom in – še posebej – med malico ostanite v senci;
  • uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF 30) na izpostavljenih delih;
  • pijte veliko vode, da se izognete dehidraciji;
  • redno preverjajte svojo kožo, ali se pojavijo nenavadne novotvorbe ali kožna Če opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi znamenj, takoj obiščite zdravnika. Enako velja, če novotvorba/kožno znamenje srbi ali celo krvavi.

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

 

Glej tudi Delo na mrazu

Več o temperaturnem udobju:

Vročinski vali – delo v prostorih in delo na prostem
       Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Vročinski vali in delo v prostorih
       Sistem nadomeščanja slojev zraka

Vročinski vali in delo na prostem
      UV indeks in delo na prostem
      Poklicne bolezni zaradi UV sevanja
      Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki
      Izobraževalni film “Delo na soncu”

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield
Kampanja Varno delo na soncu
Kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

______________________________________________________________________

Zaradi podnebnih sprememb po vsem planetu beležimo ekstremno vreme in zlasti vročinske vale.

V Sloveniji o vročinskem valu govorimo, kadar povprečna dnevna temperatura na celinskem področju vsaj tri dni zapored presega 24 stopinj Celzija, 25 stopinj v obmorskem podnebju in 22 stopinj v zmernem podnebju hribovitega sveta. Po letu 1990 beležimo od tri do pet vročinskih valov letno. Ko povprečna temperatura preseže 26 stopinj Celzija, vremenoslovci objavijo oranžno stopnjo opozorila. Ko je razglašena rdeča stopnja zaradi presežene povprečne temperature 28 stopinj Celzija, so zaradi vremenskih razmer ogrožena človeška življenja.

______________________________________________________________________

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu iz 2019, na tej povezavi

______________________________________________________________________

Stališča ZSSS o temperaturi na delovnem mestu:

Glej stališče ETUC, da EU potrebuje direktivo, ki bo določila najvišjo dovoljeno temperaturo pri delu, 25. 7. 2022, na tej povezavi

Glej stališča predsedstva ZSSS “Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest”, 10. 9. 2019, na tej povezavi

Glej pobude ZSSS za predpis, ki bi urejal temperaturno udobje in zaščito pred UV žarki na naslednjih povezavah:

10. 6. 2022: Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

4. 6. 2018: Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

13. 6. 2017: Pobuda za dopolnitev pravilnika za zaščito delavcev pred UV žarki na tej povezaviOdgovor MDDSZ

____________________________________________________________________

Kampanje in projekti:

  • kampanja Varno delo na soncu, na tej povezavi
  • kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami, na tej povezavi
  • Delo v času vročinskih valov – informacije na platformi Heat shield na tej povezavi
 
_____________________________________________________________________

Predpisi:

Temperaturno udobje na delovnem mestu je pomemben element varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih o temperaturnem udobju na delovnem mestu določa:

22. člen

(1) Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.

(2) Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:

–       80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;

–       73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;

–       65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;

–       60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;

–       55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

(3) Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

6. Temperatura v prostorih

25. člen

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.

(2) Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

(3) Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

26. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih ustreza vrednostim, ki so določene v prilogi III tega pravilnika.

27. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih.

28. člen

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav.

(2) Delodajalec mora okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati pred tem učinkom.

73. člen

Delavci, ki delajo v hladilnicah, morajo imeti v bližini delovnih mest na razpolago ustrezno opremljen prostor za občasno ogrevanje.

19. Delovna mesta na prostem

93. člen

(1) Delodajalec mora delovna mesta, prometne poti in druge površine na prostem, ki jih uporabljajo delavci med delom urediti tako, da se lahko pešci in vozila varno gibljejo.

(2) Zahteve iz 52., 54., 55., 61., 62. in 63. člena tega pravilnika veljajo tudi za poti, ki vodijo do stalnih delovnih mest na prostem, ter za poti in površine, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor delovne opreme ter nakladalnih mest na prostem.

(3) Če naravna razsvetljava na delovnih mestih na prostem ne dosega prepisanih vrednosti, morajo biti takšna delovna mesta opremljena z umetno razsvetljavo.

(4) Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da:

a)  so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;

c)  delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;

d)  je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prvo pomoč in reševanje;

e)  delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

(5) Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in 60. člena tega pravilnika veljajo tudi za delovna mesta na prostem.

20. Stalna delovna mesta na prostem

94. člen

(1) Delodajalec ima lahko stalna delovna mesta na prostem v primeru, če je to pogojeno s tehnološkim postopkom, in zato nimajo značaja začasnosti.

(2) Delodajalec mora stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:

a)  varovanje pred vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;

c)  varovanje pred padci v globino in na ravnem;

d)  možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.

______________________________________________________

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o obvladovanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

Glej tudi publikacijo ETUI “Vročinski valovi kot poklicna nevarnost, Vpliv vročine in vročinskih valov na zdravje in varnost delavcev in dobro počutje ter na družbeno neenakost” (v angleščini – Heatwaves as an occupational hazard, The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities), na tej povezavi