Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja

Vabljeni k ogledu!

ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu 

Evropa potrebuje direktivo, posvečeno psihosocialnim tveganjem na delovnih mestih. Izkušnje s slabo izvajanim Okvirnim sporazum evropskih socialnih partnerjev o stresu v zvezi z delom iz leta 2004 so dokazale potrebo po pravno zavezujočih nalogah na širšem področju psihosocialnih tveganj. Pomembno je, da se razširi domet in definicija tako, da bodo poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje).

E- novica ZSSS št. 45 (24. 9. 2018): Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red, sprejeta na seji izvršnega odbora ETUC, 25. – 26. junij 2018

E-novica ZSSS št. 56 (13. 10. 2020): Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

Evropski sporazum o stresu, povezanem z delom, 2004

Evropski sporazum o nasilju in nadlegovanju, 2007

 

ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

25. 7. 2022

 

 

 

Kampanja ETUC, 25. 7. 2022: Evropa potrebuje varne najvišje temperature pri delu – Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava ETUC za javnost, originalni angleški tekst in prevod v slovenščino na tej povezavi

 

_____________________________________________________________________

2018

Resolucija ETUC o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Decembra 2018 je izvršni odbor ETUC sprejel Resolucijo o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami. Resolucija utemeljuje zahteve za temperaturno udobje na delovnem mestu (glej prevod v slovenščino na tej povezavi). Na Dunaju od 21. do 24. maja 2019 je nato 14. kongres ETUC zavezal vodstvo ETUC in njene nacionalne članice (torej tudi našo ZSSS), da delujemo celotni štiriletni mandat 2019-2023 za mobilizacijo delavcev za zahteve za pravični prehod in za akcije na področju klimatskih sprememb. Junija 2019 pa je izvršni odbor ETUC pozval Evropsko komisijo, da naj sprejme zakonodajo, ki bo določila na evropski ravni najnižjo in najvišjo temperaturo za delo delavcev tako v stavbah kot na prostem.

Glej e-novico 48/2019 na tej povezavi

 

_______________________________________________________

Aktualno:

3. 8. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za določitev najvišje in najnižje temperature pri delu – dopolnitev pobude iz 7. 7. 2022, na tej povezavi

3. 8. 2022: 38/2022 e-novica ZSSS: Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

25. 7. 2022: Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava ETUC za javnost, originalni angleški tekst in prevod v slovenščino na tej povezavi

2021: publikacija ETUI “Vročinski valovi kot poklicna nevarnost, Vpliv vročine in vročinskih valov na zdravje in varnost delavcev in dobro počutje ter na družbeno neenakost (v angleščini – Heatwaves as an occupational hazard,
The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities), na tej povezavi

7. 7. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za varovanje delavcev, ki delajo na prostem v času vročinskih valov, na tej povezavi

5. 7. 2022: Anketa ETUC o nezgodah pri delu zaradi ekstremnih temperatur in odgovor IRSD 22. 7. 2022 na tej povezavi

23. 6. 2022: 32/2022 e-novica ZSSS: Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

7. junij 2022: Poziv ZSSS na MDDSZ za posodobitev predpisov za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

17. 6. 2022: Izjave Lučke Böhm, izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu v članku Gorazda Suhadolnika “Preživeti in delati v vročinskih valovih”, Finance, na tej povezavi

20. 6. 2022: 31/2022 e-novica ZSSS: Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

_______________________________________________________

E-novice ZSSS:

61/2022 e-novica ZSSS (7. 12. 2022): Delo na mrazu

38/2022 e-novica ZSSS (3. 8. 2022): Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

E-novica ZSSS št. 35/2018 (11. 7. 2018): Izobraževalni film “Sonce na delu”

E-novica ZSSS št. 34 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

E-novica ZSSS št. 45/2019 (16. 9. 2019): Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest:

Glej stališča Predsedstva ZSSS (september 2019) na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 35 (1. 6. 2020): Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

E-novica ZSSS št. 48 (24. 9. 2019): Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

E-novica ZSSS 35/2021 (18. 6. 2021): Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

E-novica ZSSS 39/2021 (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

E-novica ZSSS 43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

E-novica ZSSS 9/2022 (3. 3. 2022): Poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost

___________________________________________________

Vse e-novice o vročini/temperaturi na delovnem mestu (v prostorih in na prostem) poišči na tej povezavi:

7/2015:  Prvi povzetek evropske ankete ESENER 2 iz oktobra 2014

21/2015: Ukrepi za zagotavljanje dostojnih pogojev bivanja – izmerimo temperature

22/2015: IRSD informira o potrebnih ukrepih v primeru visokih temperatur na delovnem mestu

24/2015: Visoke temperature ozračja in delovna mesta na prostem

28 /2015: Inšpekcija za delo: Visoke temperature na delovnem mestu

43/2015: Inšpektorat RS za delo o temperaturah v delovnih prostorih pri nizkih zunanjih temperaturah: 11.12.2012

 

23/2017: Ali je vaš delodajalec ocenil tveganje za nastanek kožnega raka in toplotni udar na delovnih mestih na prostem?

24/2017: Poklicne bolezni zaradi UV sevanja

29/2017: Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki

30/2017: Delodajalec mora poskrbeti, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne preseže +28°C

31/2017: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C

32/2017: Kaj so vroči delovni prostori, kjer temperatura sme presegati +28 ˚C

75/2016: Poročilo EUROFOUND o rezultatih 6. evropske ankete o delovnih razmerah EWCS iz leta 2015

 

26/2018: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

31/2018: Opomnik: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

35/2018: Varno delo na soncu tudi to poletje

45/2018: Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

 

24/2019: Poročilo o delu IRSD za leto 2018

25/2019: Poročilo o delu ETUC 2015-2019

28/2019: Anketa ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu

29/2019: Vabilo na 2. simpozij o vplivu vročine na delavce

33/2019: Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

34/2019: Rezultati ankete ZSSS o temperaturah na delovnem mestu

45/2019: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

46/2019: Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

47/2019: Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

48/2019: Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

52/2019: Vabilo na posvet  ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

57/2019: O posvetu ZSSS: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

 

35/2020: Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

43/2020: Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

 

24/2021: 15. maj 2021, svetovni dan podnebnih sprememb

35/2021: Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

39/2021: Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

 

 

28. april 2021 – podatki

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, Delavskem/sindikalnem dnevu spomina in žalovanja

28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu  in od tega 17 smrtnih nezgod. Štvilo umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa  se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu  varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

___________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:

  1. Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev. Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.

 

  1. Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.

 

  1. Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela. Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.

 

  1. Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!

Pripravila: Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

____________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021 za javnost na tej povezavi

____________________________________________________________

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) od leta 2003 na 28. april objavi zbrano uradno statistiko o varnosti in zdravju pri delu v preteklem letu, oceni razmere in pozove odgovorne k ukrepanju za zaščito poklicnega zdravja delavcev. Zahvaljujemo se za statistiko in odgovore o stanju na področju varnosti in zdravja pri delu v 2020, ki so nam jih posredovali pristojni državni organi in institucije socialnih zavarovanj:

Inšpektorat RS za delo (IRSD)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – splošno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – azbestne bolezni

Ministrstvo za zdravje (MZ)

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in priloga ZPIZ

 

______________________________________________________________________

Sporočila ETUC:

Evropski sindikati so pripravili skupno sporočilo ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu 2021. Sporočajo, da je v letu 2020 v Evropi zaradi epidemije COVID-19 umrlo 530.000 ljudi, med katerimi se jih je mnogo okužilo na delovnem mestu. Opozarjajo pa tudi, da je v letu 2020 v Evropi preko 100.000 ljudi umrlo zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Varnost in zdravje pri delu sta torej dobesedno stvar življenja in smrti. Sta tvoja pravica za vekomaj! Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imajo pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko poskrbi, da so delavski zaupniki izvoljeni in upoštevani s strani vodstva.

Celotno sporočilo si preberi na tej povezavi!

Oglej si štiri plakate evropskih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 v slovenščini: Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!

Plakat 1

Plakat 2

Plakat 3

Plakat 4

Glej tudi e-novico ZSSS za delavske zaupnike za VZD:

Sporočila ILO ob 28. aprilu 2021, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

 

 

28. april 2015 – podatki

28. APRIL 2015

 

Vsako leto po oceni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v EU umre 150.000 ljudi zaradi posledic poklicnih bolezni in od tega 100.000 ljudi zaradi poklicnih rakov zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestuV Sloveniji jih po tej oceni umre 700 na leto, kar predstavlja 4 % skupne letne mortalitete. ZSSS se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »EU mora nemudoma ukrepati za izboljšanje poklicnega zdravja in varnosti« s sprejemom:

  • evropskih zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za 50 karcinogenov, mutagenov in reprotoksinov,
  • direktive o preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu,
  • direktive o obvladovanju psiho-socialnih obremenitev na delovnem mestu z ocenjevanjem tveganja zaradi z delom povezanega stresa.

.. več v: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2015, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu

in

ZSSS piše Marianne Thyssen ob 28. aprilu 2015 in njen odgovor v slovenščini (v angleščini: pismo in odziv)

ZSSS piše Ministrici za delo ob 28. aprilu 2015

Zgibanka Dan žrtev dela 2015 -1

28. april 2016 – podatki

28. APRIL 2016

Vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka po mednarodnih ocenah umre 102.500 ljudi – od tega 440 v Sloveniji. Te smrti bi lahko preprečili, saj je poklicnega raka mogoče preprečiti. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »Ustavite poklicnega raka!« za dopolnitev Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, tako da bo že v letu 2016 določala evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 iz seznama predlaganih 71 karcinogenov. Predstavljajo namreč 80 % poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih v Evropi.
Da se prepreči poklicnega raka v Sloveniji ZSSS poziva:

  1. Vlado RS da se pridruži tistim vladam v EU, ki pozivajo Evropsko komisijo k dopolnitvi direktive 2004/37/ES, da bi preprečile poklicnega raka,
  2. ministrico za delo k posodobitvi v skladu s sodobnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti karcinogenov in k dopolnitvi slovenskih predpisov, ki določajo slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti:
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in /ali mutagenim snovem, UL RS 38/2000, 101/2005
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, UL RS 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011, 38/2015
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, UL RS 93/2005,
    • Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (UL RS 54/2013) tako, da bo omogočal statistiko o prijavljenih poklicnih boleznih po njihovih vrstah,
  3. ministrico za zdravje k:
    • sprejemu pravilnika, ki bo v skladu s 424. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, UL RS 96/2012) določil poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni (rok za njegov sprejem je bil 1. 1. 2014),
    • določitvi v skladu s 34. členom Zakona o varnosti in zdravju pri deli (ZVZD-1, UL RS 43/2011) pogojev za izvajanje medicine dela (dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec medicine dela) in na svoji spletni strani objavi seznam izvajalcev medicine dela (rok za to je bil 17. 12. 2011).

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2016, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu

28. april 2017 – podatki

28. APRIL 2017

ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni

Ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ZSSS tradicionalno opozarja na to pomembno problematiko.

28. april je delavski spominski dan, namenjen opozarjanju na pomen preventive na področju varnosti in zdravja pri delu in spomina na vse delavke in delavce, ki so s zaradi neustreznih razmer ali drugih razlogov poškodovali pri delu ali utrpeli poklicno bolezen, od leta 1996 naprej. Mednarodna organizacija dela (ILO) ga je za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila leta 2003, ZSSS pa ta dneva obeležuje od leta 2005 dalje. ZSSS te dni tradicionalno objavi uradno statistiko MDDSZ in IRSD o poškodbah pri delu in ocene o številu umrlih zaradi poklicnih bolezni.

Letos bo Služba ZSSS za varnost in zdravje dala poudarek objavi prvih rezultatov ankete ZSSS o delovnem času. ILO je sicer letošnji 28. april posvetil izboljšanju zbiranja in uporabe podatkov/statistike o varnosti in zdravju pri delu, Evropska konfederacija sindikatov (EKS) pa sporočilu, da »varnost in zdravje vsakogar šteje«!

»Ker vsako leto zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni umre 168.000 ljudi in je zabeleženo več kot 3 milijone nezgod pri delu (z več kot tremi dnevi bolniške odsotnosti z dela), sta varnost in zdravje pri delu resno vprašanje za vsakogar,« sporočajo iz EKS. Toda varnost in zdravje pri delu nekaterih delavcev sta še vedno spregledana, zlasti za prekarne delavce, delavce v gradbeništvu in na splošno na nekvalificiranih in tveganih delovnih mestih.

Statistika o smrtnih in drugih nezgodah pri delu v EU

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – živilka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – čistilec

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – frizerka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – gradbenik

Sporočilo EKS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu ter mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Pojasnila Inšpektorata za delo Republike Slovenije glede poškodb pri delu in poklicnih bolezni v letu 2016

Sporočila ZSSS ob spominskem dnevu 2017

Predstavitev rezultatov ankete ZSSS o delovnem času

Pojasnila MDDSZ o problematiki varnosti in zdravja pri delu

24. april 2018 – podatki

28. APRIL 2018

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2018, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

1. EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV ETUC OPOZARJA, DA V LETU DNI V EU:

je 3 milijone nezgod na delovnem mestu z najmanj 4 dnevi bolniške odsotnosti z dela

3700 delavcev umre v nezgodah pri delu

200.000 delavcev umre zaradi poklicnih bolezni (od tega 700 v Sloveniji)

2. STATISTIKA O POŠKODBAH PRI DELU V LETU 2017:

Inšpektorat RS za delo poroča za leto 2017 o prijavah delodajalcev 9.859 poškodbah pri delu:

9.747 nezgod pri delu

17 kolektivnih nezgod pri delu

17 smrtnih nezgod pri delu

ZPIZ poroča, da so invalidske komisije ugotovile v 355 primerih invalidnost I., II., ali III. kategorije zaradi poškodb pri delu.

3. STATISTIKA O POKLICNIH BOLEZNIH V SLOVENIJI V LETU 2017:

Na Inšpektorat RS za delo, upravljalcem evidence delodajalčevih prijav poklicnih bolezni, v letu 2017 ni bila prijavljena niti ena poklicna bolezen.

Interdisciplinarna Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom na MDDSZ je v letu 2017 verificirala 26 azbestnih poklicnih bolezni (9 plakov, 6 azbestoz in 9 mezoteliomov) in izplačala upravičencem in njihovim dedičem 333.132,82 evrov odškodnin.

Invalidske komisije ZPIZ so v letu 2017 v 56 primerih kot vzrok nastanka invalidnosti I., II. in III. kategorije navedle različne poklicne bolezni:

4 povzročene s kromom in njegovimi spojinami,

2 povzročeni z nikljem ali njegovimi spojinami,

1 povzročena z estri,

1 nalezljiva in parazitarna bolezen,

1 povzročena z naftoli ali njihovimi homologi in halogeniranimi derivati

3 okvare sluha zaradi hrupa

6 vibracijska bolezen

2 tropski bolezni

2 kožni bolezni in kožni rak

21 poklicnih kožnih bolezni

1 silikoza

3 pneumokonioze

1 ekstrinzični alergični alveolitis

8 poklicnih astem

Število primerov po letu 2010, ko so invalidske komisije ZPIZ navedle poklicno bolezen kot vzrok invalidnosti: 2010 – 64, 2011 – 80, 2012 – 59, 2013 – 40, 2014 – 69, 2015 – 70, 2016 – 61 in 2017 – 56.

4. 179 ANKETIRANIH V SPLETNI ANKETI ZSSS APRILA 2018 O POKLICNIH BOLEZNIH PRI SLOVENSKIH DELODAJALCIH POROČA:

74 % jih meni, da njihovo delo škoduje njihovemu zdravju

35 % jih delodajalec na usposabljanju opozori na tveganje za nastanek poklicne bolezni

31 % jih izvajalec medicine dela seznani s tveganjem za nastanek poklicne bolezni

37 % jih je seznanjeno z delodajalčevo oceno tveganja

10 % v delodajalčevi oceni tveganja je ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni

6 % pri delodajalcu je potrjena poklicna bolezen

5. Anketa ZSSS in uradna statistika kažeta, da je v Sloveniji skrit dejanski obseg poklicnega obolevanja in umiranja. ZSSS zato poziva ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da v okviru tekočih poslov izda Pravilnik o poklicnih boleznih do zaključka svojega mandata in tako konča 28-letno obdobje, v katerem večina poklicno obolelih ni mogla uveljaviti pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja za primer poklicne bolezni. Predlog pravilnika, ki je v javni razpravi, naj dopolni tako, da bo končno določal učinkovit in zakonit postopek ugotavljanja poklicne bolezni. Pravilnik pa naj določa tudi aktivno vlogo socialnih partnerjev pri določanju seznama poklicnih bolezni in vseh strank v postopku ugotavljanja poklicne bolezni.

6. ZSSS se pridružuje opozorilom Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) ob letošnjem Delavskem spominskem dnevu, da »delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu po vsej EU pa tudi v Sloveniji pripomorejo k varnejšim delovnim mestom«. Zato naj si vsak delavec izvoli svojega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma svet delavcev!

7. ZSSS izreka sožalje družinam in sodelavcem umrlih delavcev zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni!

Stoletno geslo 28. aprila – mednarodnega Delavskega spominskega dneva: »Spominjaj se umrlih in zagrizeno se bori za žive!«

Podrobneje o posameznih sporočilih:

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018

Anketa ZSSS: Ocena tveganja in poklicne bolezni, marec-april 2018:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

Pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga čakamo že 28 let, končno v javni obravnavi:

Predlog novega Pravilnika o poklicnih boleznih

Komentarji Izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučke Böhm na predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi

Smernice KIMDPŠ za verifikacijo poklicnih bolezni

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami

Sporočila ETUC ob 28. aprilu 2018, mednarodnem delavskem spominskem dnevu na poškodovane in umrle na delovnem mestu:

Za ogled filma s sporočili ETUC-a (s slovenskimi podnapisi)  klikni tukaj.

Plakat s sporočili ETUC-a

#IWMD18

 

Statistika o poklicnih boleznih:

Pojasnila MDDSZ o verificiranih poklicnih azbestnih boleznih ter višine izplačanih odškodnin v letu 2017

Pojasnila ZPIZ glede poklicnih boleznih, ki so bile obravnavane v njihovih postopkih v letu 2017

Statistični podatki IRSD o prijavljenih poklicnih boleznih, poškodbah pri delu, številu izvedenih nadzorov in ukrepov IRSD itd. v letu 2017

 

28. april podatki 2019

28. APRIL 2019

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2019, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

Sporočilo za javnost: Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2019

Sporočilo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC):

Sporočila MOD-ILO ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu:

Statistika o poklicnih boleznih:

Kampanja 28. april 2020

28. APRIL 2020

Kampanja ZSSS:  28. april 2020 – svetovni dan varnosti in zdravja pri delu:

Sporočilo strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu

26/2020 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Statistika o poškodbah pri delu in poklicnih boleznih v letu 2019:

 

Kampanja Evropske konfederacije sindikatov (ETUC):  28. april – mednarodni delavski spominski dan:

 

 

Sporočilo MOD-ILO ob 28. aprilu 2020, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – tukaj