DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

 

V naših e-novicah smo vas že večkrat obvestili o poteku evropske kampanje Zdravo delovno okolje, ki v letih 2018 in 2019 poteka pod naslovom »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«.

Tokrat vas želimo opozoriti na e-orodje v slovenskem jeziku z grafično predstavitvijo nevarnih kemičnih snovi, pripravljeno v okviru te kampanje. E-orodje omogoča s klikanjem na ustrezna polja seznanitev z osnovnimi dejstvi, glavnimi tveganji in preventivnimi ukrepi v podjetjih, kjer uporabljajo nevarne kemične snovi. Omogoča nam torej, da se naučimo varno ravnati z nevarnimi kemičnimi snovmi. Pri klikanju se nam odpirajo polja z naslednjimi naslovi:

  • Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi
  • Izpostavljenost
  • Tveganja za posebne skupine
  • Gospodarske panoge, ki so izrazito izpostavljene tveganjem
  • Rakotvorne snovi
  • Učinki na zdravje
  • Koristi
  • Preventivni ukrepi

Tisti, ki obvladate angleščino, boste tu našli veliko orodij in smernic, s katerimi si lahko podjetja pomagajo pri izvajanju celovitih in učinkovitih ocen tveganja. V teh orodjih so predstavljeni različni pristopi k učinkovitemu ravnanju z nevarnimi snovmi. Pogosto so obravnavani določeni delovni postopki, kot so polnjenje in črpanje tekočin ali varjenje. V drugih virih je podan izčrpen pregled nekaterih skupin snovi, kot so snovi, ki povzročajo preobčutljivost, ali pa so poudarjena tveganja, značilna za nekatere sektorje. Poleg visokokakovostnega ocenjevanja tveganja je mogoče z večino teh orodij pridobiti dobre praktične rešitve, npr. razlage, kako zmanjšati tveganja v pogostih delovnih razmerah, pri katerih pride do izpostavljenosti nevarnim snovem. Na voljo so tudi orodja v podporo določenim akterjem, med drugim delovnim inšpektorjem, malim in srednjim podjetjem ter delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Zato le raziščite to stran, da boste izvedeli, kakšno pomoč vam ponuja.

Glejte tudi informacijski letak v slovenščini o najbolj učinkovitem ukrepu za obvladovanje nevarnosti v zvezi z nevarno snovjo: Zamenjava nevarnih snovi na delovnem mestu.

Vabilo k izpolnitvi ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Vabilo k izpolnitvi ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Anketa ZSSS o nekaterih predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

 

Vabimo vas, da izpolnite spletno anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki jo najdete na naslednji povezavi. Med drugim sprašuje tudi o poklicnem zdravju kot pogoju za dvig upokojitvene starosti.

Iz uvoda ankete: »SPLETNA ANKETA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE (ZSSS) O NEKATERIH PREDLOGIH ZA NASLEDNJO POKOJNINSKO REFORMO: Želimo se posvetovati s člani sindikatov, povezanih v ZSSS in s širšo javnostjo. Zanimajo nas vaša stališča v zvezi z napovedano pokojninsko reformo. Vabimo vas, da zato izpolnite to našo spletno anketo res do konca. Vzela vam bo največ 7 minut. Jamčimo, da je anketa povsem anonimna in jo zato lahko izpolnite brez zadržkov. Prosimo vas celo, da povezavo na anketo pošljete čim več svojim znancem, da bo nanjo odgovorilo čim več ljudi. Na internetu bo dostopna od 13. 2. 2019 do 10. 3. 2019. Njene rezultate bomo javno objavili. Zanima nas vaše mnenje o različnih predlogih za reformo. Med drugim vas bomo tudi vprašali o dvojnem statusu upokojencev, ki se nanaša na istočasno prejemanje pokojnine in plačila za delo upokojencev na trgu dela. Danes namreč predpisi določajo, da mora človek izbirati med pokojnino in plačilom za delo na trgu dela. Edina izjema je občasno in začasno delo upokojencev za delodajalca, ki pa je omejeno na največ 60 ur mesečno.  Kaj o vsem tem menite vi?”

Več pojasnil v zvezi z anketo najdete tudi na spletni strani ZSSS v prispevku z naslovom »Zanima nas vaše mnenje!«

Veselimo se vašega sodelovanja!

Spoznajmo Matejo Kočevar!

Spoznajmo Matejo Kočevar!

Spoznajmo Matejo Kočevar – Slovenko na pripravništvu v  Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

 

Na 49. seji upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki je bila 23. in 24. januarja 2019 v španskem Bilbau, smo srečali Slovenko. V tej evropski agenciji je na enoletnem pripravništvu. Ker je prva iz Slovenije, zaposlena v EU OSHA, smo jo zato povprašali o njenih izkušnjah.

Kaj dela EU OSHA in kakšno delo opravljate vi kot pripravnica?
Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije, ki raziskuje, razvija in širi  informacije o varnosti in zdravju pri delu. Skozi delovanje povezuje predstavnike Evropske komisije, vlad držav članic, delodajalskih organizacij in sindikatov ter vodilne strokovnjake iz držav članic in drugih delov sveta. Kot inženirka tehniške varnosti prispevam znanje na  področjih ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi v industriji, preprečevanja mišično-kostnih bolezni s pripomočki, kot so robotski eksoskeleti, sodelujem pa tudi pri pripravi smernic za varna delovna mesta v kmetijskem sektorju. Poleg naštetega sem odgovorna za pripravo strokovnih vsebin za e-orodje OiRA, ki je namenjeno ocenjevanju tveganj v mikro in malih podjetjih. Moje delo obsega tudi komunikacijo s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji in organizacijo diskusij, zavzela pa sem se tudi za kakovost prevodov slovenskih gradiv, ki se neposredno tičejo naših delovnih mest.

Kako in zakaj ste postali pripravnica na EU OSHA?
Lahko rečem, da me je življenje pripravljalo na delo na EU agenciji (smeh). Zadnjih nekaj let sem v sklopu Društva podeželske mladine Semič in Ekološke kmetije Župnca vpeta v več uspešnih lokalnih in tudi mednarodnih projektov s področja skrbi za ohranjanje okolja in krepitve zdravja med mladimi bodočimi delavci. V sodelovanju z  Zavodom Varen Sem sem ljubljanske osnovnošolce  ozaveščala o škodljivosti hrupa in kemikalij, s katerimi se dnevno srečujemo. Izkušnje na področju zakonodaje in politike v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu sem pridobivala pri Združenju delodajalcev obrti in podjetništva GIZ,  kjer sem vodila aktivnosti testiranja in promocije orodja OiRA in programa za promocijo zdravja na delovnem mestu. Želja po raziskovanju stroke na evropskem nivoju pa me je vodila naravnost  v EU-OSHA.

Ali je pripravništvo v EU-OSHA izkušnja, ki jo priporočate mladim v Sloveniji?
Danes je praktično izobraževanje v tujini mladim bolj dostopno kot kadarkoli prej. Na splošno so pripravništva izjemno dragocena, saj mladi na ta način izboljšajo sposobnost prilagajanja, razvijejo samozavest in občutek za razumevanje ljudi iz različnih okolij, pri tem pa se jim odpirajo nova obzorja in priložnosti za razvoj poklicne kariere. Konec februarja se odpira nov razpis za pripravništvo na EU-OSHA in vabim ambiciozne  mlade, ki jih si želijo spoznati delovanje agencije EU, da se prijavijo.

Kakšni so vaši načrti po zaključenem pripravništvu? Boste pridobljene izkušnje prinesli nazaj v Slovenijo?
Po zaključenem pripravništvu se vračam v Slovenijo, kjer  me čaka zagovor magistrskega dela. Menim, da je kombinacija mojih kompetenc s področja mednarodnih odnosov in strateškega načrtovanja varnosti in zdravja pri delu pomembna za Slovenijo, saj imamo veliko izzivov povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, kot so npr. poklicne bolezni, katerih razsežnosti v Sloveniji še ne poznamo. Želim sooblikovati razvoj varnostne kulture v Sloveniji, pri čemer se bo na vlaganje v varnost in zdravje delavcev gledalo kot na investicijo, ki krepi delovne sposobnosti in produktivnost ter posledično vpliva na rast gospodarstva.

Trpinčenje na delovnem mestu

Trpinčenje na delovnem mestu

Vabimo vas, da poslušate posnetek radijske oddaje Studio ob sedemnajstih na Radio Prvi z dne 29. 1. 2019 o trpinčenju na delovnem mestu, ki vam je dostopen na tej povezavi. V oddaji so o trpinčenju na delovnem mestu oziroma o mobingu spregovorile novinarka Martina Černe, raziskovalka dr. Sonja Robnik, izvršna sekretarka sindikata SKEI Mateja Gerečnik, Tanja Cmrečnjak Pelicon iz Inšpektorata RS za delo in Tanja Urdih Lazar iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Iz napovednika oddaje: »Čeprav je mobing prepovedan, celo več, delodajalec mora sprejeti ukrepe za zaščito delavcev, pa naj bi trpinčenje na delovnem mestu že preraščalo v pravo epidemijo. Nespoštljiv odnos, kričanje, žaljenje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje doživljajo številni zaposleni v različnih ustanovah in delovnih okoljih. Kaj je mobing, ki povzroča zdravstvene težave posameznikom, pa tudi posledice za zaposlene in delovno skupino? Koga lahko žrtve prosijo za pomoč, kaj lahko pričakujejo ob postopku prijave? V oddaji tudi o tem, kaj določa zakonodaja in kakšne so dolžnosti delodajalcev.«

Povezava na posnetek na tej povezavi.

Odprt je javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019

Odprt je javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019
Obveščamo vas, da je bil 1. 2. 2019 odprt javni poziv delodajalcem za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019! Poziv je odprte narave in se zaključi 31. decembra 2019

 

Osnovni pogoj za vključitev delodajalca v postopek je najmanj 10 zaposlenih ter spoštovanje trenutne delovnopravne zakonodaje. Certifikat je pridobilo že preko 260 slovenskih podjetij in organizacij, imetniki certifikata pa zaposlujejo preko 80.000 zaposlenih.

Pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje je svetovalni ter revizorski postopek, ki pomaga delodajalcem uvajati ukrepe za boljše upravljanje s človeškimi viri s poudarkom na usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Postopek poteka s pomočjo usposobljenih zunanjih svetovalcev/ocenjevalcev. Pridobitev certifikata poteka v dveh delih: osnovni certifikat (6 mesecev) in polni certifikat (36 mesecev). Strošek pridobitve osnovnega certifikata je odvisen od velikosti (število zaposlenih in letni prihodek) prijavitelja ter statusa organizacije – profitni ali neprofitni/javni prijavitelj in odvisno od tega znaša od 1.295 € do 5.500 €.

Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu lahko nanj opozorite svojega delodajalca, da bo ta po posvetovanju z vami in sindikatom s pridobitvijo tega certifikata svojim zaposlenim bolje omogočil usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Zlasti za mlade družine je namreč lahko to vir visokega stresa in s tem psihosocialnih obremenitev. Pri tem opozorite svojega delodajalca, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 24. členu med drugim zavezuje, da določi ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Med taka tveganja sodi seveda tudi stres na delovnem mestu.

Več o javnem pozivu za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019 na naslednji povezavi.

ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

“Odpravite poklicnega raka”: Priprava predlogov evropskih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti po novem v domeni ECHA

 

Opozoriti vas želimo na novico »Varovanje delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam«, ki nam jo je 22. 1. 2019 posredovalo Ministrstvo za zdravje, v okviru katerega deluje tudi Urad RS za kemikalije. Sporočajo nam, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) 21. januarja 2019 podpisala sporazum z Evropsko komisijo, v katerem se je zavezala, da bo redno pripravljala priporočila mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Gre za mejne vrednosti, ki varujejo delavce pred tveganji zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam. V skladu s sporazumom bo Evropska agencija za kemikalije od leta 2020 dalje letno priporočila štiri ali pet mejnih vrednosti.

V Republiki Sloveniji je za delovna področja, ki jih izvaja Evropska agencija za kemikalije, pristojen Urad RS za kemikalije, ki s svojimi predstavniki aktivno deluje v njenih strokovnih in znanstvenih telesih in postopkih odločanja v zvezi z urejanjem kemikalij in kemijskih tveganj za zdravje ljudi in okolje. Razširitev delovanja Evropske agencije za kemikalije tako pomeni tudi širitev delovnih področij Urada RS za kemikalije, ki s tem prevzema pomembnejšo vlogo na področju varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem tudi v Republiki Sloveniji. Z novimi nalogami postaja Urad RS za kemikalije pomembnejši partner Ministrstva za delo. V skladu z utečeno prakso bo Urad RS za kemikalije tudi na tem področju vzpostavil medresorsko in medsektorsko sodelovanje in ga tesneje povezal z njegovimi drugimi nalogami in procesi na področju kemikalij. S tem bo še bolj povezal različne deležnike in obsežno, a razdrobljeno znanje.

Sporazum med Evropsko komisijo in ECHA je brez dvoma eden od rezultatov javne kampanje »Odpravite poklicnega raka« in socialnega dialoga, ki smo ga Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot njena članica intenzivno izvajali od leta 2015 dalje. Od Evropske komisije smo zahtevali, da je treba do leta 2020 dopolniti prilogo Direktive 2004/37/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu tako, da bo določila obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja »Odpravite poklicnega raka« je bila uspešna, saj je Evropska komisija dejansko pripravila predloge za več sklopov novih evropskih mejnih vrednosti, ki so v različnih fazah sprejemanja v Evropskem parlamentu in Svetu. Seveda pa nikakor še ni bilo doseženo število 50.

Ker se zaradi letošnjih evropskih volitev izteka tudi mandat tokratne sestave Evropske komisije, je dobra novica, da je ta s sporazumom z ECHA poskrbela, da bo odslej vsako leto določenih štiri do pet novih mejnih vrednosti. Njihovo učinkovito izvajanje bo preprečilo poklicnega raka in rešenih bo na tisoče delavskih življenj. Tudi v Sloveniji! Sindikalna kampanja in socialni dialog sta torej prinesla tako želene rezultate!

Celotna vsebina novice »Varovanje delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam« na tej povezavi.
Več o sindikalni kampanji »Odpravite poklicnega raka« pa na tej povezavi.

Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

Evropska komisija predlagala omejitev izdelkov, ki vsebujejo določene ftalate, škodljive zlasti za reproduktivno zdravje

 

Tokrat vas vabimo, da si preberete odlični prispevek Mojce Matoz, odgovorne urednice glasila ZSSS Delavska enotnost, z naslovom »Škodljivim ftalatom so šteti dnevi«. Najdete ga v papirni obliki v številki 1/2019 Delavske enotnost z dne 10. 1. 2019, v elektronski obliki pa njegov povzetek na spletni strani ZSSS na tej povezavi. Zvedeli boste, da je pred decembrskimi prazniki prišla vest, da je Evropska komisija predlagala med drugim omejitev izdelkov, ki vsebujejo določene ftalate, škodljive zlasti za reproduktivno zdravje. Evropski parlament in države EU imajo na voljo tri mesece, da pregledajo ukrep, preden ga Komisija lahko sprejme. Omejitev bo nato objavljena v Uradnem listu EU in se bo začela uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti za vse izdelke, proizvedene v EU ali zunaj EU.

Ftalati so kemična snov, ki je v vsaki plastiki. Ker se izločajo tudi v živila, zavita v plastiko, in v tekočine v plastičnih steklenicah, tako prehajajo v naša telesa. Žal pa so ftalati motilci hormonov. To pomeni, da je njihova kemična struktura dovolj podobna hormonom, ki jih v telesu proizvajajo naše žleze, da lahko zaradi tega motijo njihovo delovanje. Posledica so lahko zdravstvene težave ne le nas samih ampak tudi naših potomcev. Ftalati npr. lahko povzročijo neplodnost vnukov tistih med nami, ki pijemo vodo iz plastičnih steklenic. Ta učinek ftalatov bo torej viden šele z zamikom kar dveh generacij.

Brez dvoma nihče med nami ne želi škodovati zdravju lastnih potomcev. Zato velja upoštevati preprosti nasvet: pijmo vodo iz steklenih steklenic ali pa najbolje kar iz pipe. Kakovost vode, ki priteče iz pip v Sloveniji, je namreč odlična. Hrano, zavito v plastiko, čim prej prestavimo v stekleno ali keramično posodo.

Kdor želi o hormonskih motilcih izvedeti več, naj v angleščini prebere drobno knjižico, za katero je Evropski sindikalni inštitut ETUI v letu 2018 prejel prestižno francosko nagrado PRESCRIRE z naslovom »Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja prepoznati« (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition). V papirni obliki si jo lahko naročite za 10 €, lahko pa si jo na svoj računalnik zastonj naložite v e-obliki na tej povezavi.

Še en nasvet: svoj izvod Delavske enotnosti si lahko priskrbite na tej povezavi.

Prioritete ZSSS v letu 2019 na področju varnosti in zdravja pri delu so poklicne bolezni

Prioritete ZSSS v letu 2019 na področju varnosti in zdravja pri delu so poklicne bolezni

Prioritete ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu bodo poklicne bolezni

 

V sredo 16. januarja 2019 je na ZSSS potekala novinarska konferenca, na kateri so predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Lidija Jerkič, in izvršni sekretarji ZSSS predstavili prioritetne aktivnosti, s katerimi se bo ZSSS ukvarjala v prvih mesecih leta 2019. V tej novici vam predstavljamo zgolj prioritete na področju varnosti in zdravja pri delu.

Od leve proti desni: Lučka Böhm, izvršna sektetarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS in Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja (foto: Mojca Matoz)

Prioritete ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu bodo poklicne bolezni. Njihovo odkrivanje je namreč v Sloveniji po letu 1990 zastalo (od leta 1998 se odkrivajo in priznavajo le poklicne bolezni, povzročene z azbestom). Težava je v tem, da nimamo določenega postopka za njihovo verifikacijo. Poleg tega pa imamo v Sloveniji od delodajalcev finančno odvisne izvajalce medicine dela, ki na preventivnih zdravstvenih pregledih ne postavljajo sumov na poklicne bolezni.  Izvajalci medicine dela se financirajo po pogodbah z delodajalci, ki pa jim ni v interesu, da bi se pri njih odkrivale poklicne bolezni. To ustvarja močan pritisk na stroko medicine dela, saj ne more delovati v skladu z doktrino.

ZSSS je s to novinarsko konferenco pozvala ministra za zdravje Sama Fakina, da že v letu 2019 izda Pravilnik o poklicnih boleznih. Predlagali smo mu, da naj predlog pravilnika, ki je bil v javni razpravi aprila 2018 in ni bil sprejet zaradi odstopa Cerarjeve vlade, dopolni tako, da bo končno določal pravno veljavne in izvedljive postopke postavljanja sumov in verifikacije poklicnih bolezni in naj da aktivno vlogo socialnim partnerjem pri določanju seznama poklicnih bolezni v postopku ugotavljanja poklicnih bolezni. Pozvali smo tudi k posodobitvi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki naj zagotovi spremljanje njihovih rezultatov na nacionalni ravni in naj zadolži izvajalce medicine dela, da obvezno pripravijo za delodajalce poročila o zdravstvenem stanju zaposlenih in spremembah tega stanja. To bo nedvomno služilo kot podlaga za ocenitev tveganja za poklicne bolezni.
Več pa v sporočilu ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu: tukaj.

Prioritete za ostala področja pa na spletni strani ZSSS, v rubriki Aktualno in glasilu ZSSS Delavska enotnost.

 

Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju (2018-2021)

Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju (2018-2021)

Decembra 2018 je bil sprejet Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju (2018-2021). Pripravljen je na podlagi Resolucije  o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27), sprejete v prvi polovici leta 2018.  Akcijski načrt ne bo objavljen v Uradnem listu RS ampak le na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In seveda na naši spletni strani, namenjeni vam –  ZSSSdelavskizaupnikVZD.

V obeh dokumentih so uveljavljena tudi stališča in predlogi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za izboljšanje poklicnega zdravja in varnosti slovenskih delavcev. Naša naloga namreč je, da zastopamo interes delavcev do varnega in zdravega dela pri sprejemanju strateških dokumentov.

Slovensko strategijo in akcijski načrt ter tudi evropske strategije na področju varnosti in zdravja pri delu najdete na zavihku ZAKONODAJA.

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

 

V letošni prvi novici vas seznanjamo z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-181/16-18 z dne 15. 11. 2018, ki se nanaša na varnost in zdravje pri delu. Ustavno sodišče je namreč soglasno in z dvema pritrdilnima ločenima mnenjema odločilo, da niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije:

  • 86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter
  • 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Ti členi ZZVZZ in ZPIZ-2 dajejo ZZZS in ZPIZ kot nosilcema obveznega zdravstvenega in obveznega invalidskega zavarovanja pravico, da smeta od delodajalca z regresnim zahtevkom zahtevati povrnitev njima povzročene škode, če je nastala zaradi njegove male ali hude malomarnosti oziroma namenoma. Nezgoda pri delu ali poklicna bolezen jima namreč povzroča povečane izdatke za boleznine in zdravljenje oziroma za denarna nadomestila delovnim invalidom, za invalidske ali v primeru smrti družinske pokojnine ter za dodatek za pomoč in postrežbo. Presojo ustavnosti teh členov obeh zakonov z vidika delodajalcev je zahteval Državni svet RS.  Delodajalske organizacije namreč moti, da so regresni zahtevki načeloma možni celo v primeru male malomarnosti in da njihov znesek ni navzgor omejen enako kot pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Navzgor je npr. tudi v ZPIZ-2 omejen, kadar škodo ZPIZu povzroči fizična oseba, ki ni delodajalec. Opozarjajo tudi, da sami smejo v skladu z 147. členom Obligacijskega zakonika od delavca zahtevati povrnitev škode zgolj v primeru hude malomarnosti. Sprašujejo se, ali jim je zagotovljena enakost pred zakonom. Izpodbijana ureditev naj bi bila prekomerna in pomeni kršitev načela sorazmernosti. Takšen regresni zahtevek brez omejitve zneska navzgor bi zlasti lahko ogrozil obstoj mikro delodajalcev, kakršni so samostojni podjetniki. Delodajalske organizacije večkrat tudi opozarjajo, da regresni zahtevki niso logični, saj delodajalci vendar plačujejo prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
 
V postopku presoje pred ustavnim sodiščem je vlada opozorila na vrsto pomembnih načel. Na primer, da namen obeh obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ni zavarovanje odgovornosti delodajalca, temveč zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev, ki se jim dogodi zavarovani primer. Zmanjšanje odškodninske odgovornosti delodajalcev bi poseglo v pravice delavcev.  In da so regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ v skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil. Do njih pride le v primeru, če delodajalec krivdno opusti izvrševanje ukrepov, ki naj zagotovijo varno in zdravo delovno okolje zaposlenih in če je v sodnem postopku potrjeno, da je zaradi te opustitve zaposleni utrpel okvaro zdravja. Vlada torej opozarja, da ni res, da delodajalci odgovarjajo za vsako najmanjšo napako in da tudi ne za tisti del škode, ki nastane zaradi malomarnega ali nepravilnega ravnanja samega delavca. Vlada je še opozorila, da so samostojni podjetniki, če zaposlujejo delavce, pač delodajalci. Njihov položaj je že zato drugačen kot položaj (drugega) posameznika, ki ni delodajalec.
 
V obrazložitvi svoje odločbe je Ustavno sodišče med drugim ugotovilo, da ZZVZZ in ZPIZ-2 pravici ZZZS in ZPIZ do povračila škode v bistvenem urejata na enak način. Pomembno je, da gre v obeh primerih za socialni zavarovanji. Zato je enak tudi njun namen, tj. zagotoviti zavarovani osebi socialno varnost v primeru okvar zdravja zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Obvezno avtomobilsko zavarovanje se bistveno razlikuje od obeh socialnih zavarovanj, zato ju zakonodajalec ni dolžan urediti enako. Obvezna socialna zavarovanja se npr. financirajo dokladno, obvezno avtomobilsko zavarovanje pa pavšalno. Pomembna se zdi tudi presoja, ali regresni zahtevki ogrožajo uresničevanje svobodne gospodarske pobude, ki jo jamči 74. člen Ustave RS. Ustavno sodišče je opozorilo, da ustava lahko varuje le tako podjetniško delovanje, ki cilj največjega mogočega dobička zasleduje na način, ki ne ogroža zdravja in življenja njegovih delavcev.
 
Odločba Ustavnega sodišča, na katero se bomo brez dvoma pogosto sklicevali!
 
Celotno odločbo Ustavnega sodišča si lahko preberete na tej povezavi.  

 Srečno in varno vam želimo tudi v letu 2019!

Loading...