DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD povezave na zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD povezave na zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD povezave na zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

 

Tokrat vas želimo opozoriti, kako lahko pri svojem delu s pridom uporabljate spletno stran ZSSSzaupnikVZD, ki jo za vas polnimo s koristnimi informacijami. Nevarne kemikalije so najpogostejši vzrok resnih poklicnih bolezni. Znano je, da v večjih slovenskih podjetjih uporabljajo celo do 1200 različnih kemikalij. Čeprav mora v skladu s 46. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalec delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu posredovati izjavo o varnosti z oceno tveganja, v kateri bi načeloma morali biti tudi vsi potrebni podatki o nevarnih kemikalijah na delovnih mestih, pa delavski zaupniki o njih pogosto iščejo še od delodajalca neodvisno informacijo. Ne nazadnje zato, da ocenijo, ali je ocena tveganja zadostna. Najenostavneje je seveda pridobiti varnostni list snovi, s katero prihajajo v stik delavci, in ki v skladu z evropsko zakonodajo mora vsebovati varnostne podatke o njej. Še bolj neodvisni pa so podatki v zbirkah podatkov o nevarnih kemikalijah, ki so brezplačno dostopne na internetu. Svetujemo vam, da lahko povezave do teh zbirk podatkov poiščete kar na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD na meniju ZBIRKE PODATKOV O NEVARNIH SNOVEH.

Gre za naslednje zbirke podatkov o nevarnih snoveh:

  1. ECHA osnovne informacije o kemikalijah
  2. RISCTOX
  3. SUBSPORTplus the Substitution Support Portal
  4. ECHA Seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo v skladu s členom 59(10) uredbe REACH
  5. ECHA Seznam avtoriziranih snovi, vključenih v Prilogo XIV uredbe REACH
  6. ECHA Predpisi o nevarnih snoveh v pripravi

Posebnost med njimi je SUBSPORTplus, kjer najdemo nasvete, kako naj podjetja zamenjajo nevarno snov z manj nevarno, kar je seveda prioritetni preventivni pristop.

In kako do želene informacije iz teh zbirk podatkov?

Seveda je potrebno znanje tujega jezika. Kriteriji za iskanje informacij o posamezni snovi v teh zbirkah podatkov praviloma vključujejo ime snovi v izbranem jeziku (praviloma v angleščini) ali pa njene identifikacijske številke EC ali CAS. Številki EC ali CAS najdemo na etiketi ali varnostnem listu snovi.

EC številka« je uradna številka snovi v Evropski uniji na podlagi Uredbe 1272/2008. Na seznamu snovi na spletni strani Evropske agencije za kemikalije ECHA je 106.213 snovi z EC številko.

CAS številka je registrska številka snovi po mednarodnem seznamu Chemical Abstract Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov).

Primer iz Popisa EC na spletni strani ECHA: Podatki o tej snovi se pokažejo s klikom na njeno ime. Med drugim izvemo, da je strupena za rodnost, preverja se, če je hormonski motilec in je na kandidatni listi ECHA za avtorizacijo.

Ime (v angleščini)EC št.CAS št.
2-methyl-1-(4-methylthiophenyl)-2-morpholinopropan-1-one 400-600-671868-10-5
Kdaj naj delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu išče podatke o nevarnostih, povezanih s kemikalijami na delovnih mestih sodelavcev?

Vedno pred posvetovanjem o predlogu nove ali revizije dosedanje delodajalčeve ocene tveganja in vedno kadar se sodelavec želi prepričati, ali so kemikalije na njegovem delovnem mestu vzrok za njegovo slabo počutje. Ne pozabimo, da so kemikalije zahrbtne: zaradi dolgih latentnih dob za izbruh poklicne bolezni, praviloma pretečejo leta brez sprememb v zdravju, kar prispeva k občutku, da ni nevarnosti. Ko pa bolezen končno izbruhne, je lahko že prepozno. Če kje velja načelo, da je prevencija oziroma pravočasno preprečevanje boljše od zdravljenja, to velja pri nevarnih kemikalijah. Ne pozabimo, da ustrezni preventivni ukrepi lahko učinkovito preprečijo nevarnost. Toda delodajalec naj ne varčuje pri kakovosti osebne varovalne opreme. Žal se v praksi to dogaja. Natančno je treba ugotoviti, kakšen standard te opreme zadošča. In najpomembneje: raje kot osebno varovalno opremo, ki lahko le povečuje napor pri delu, naj delavski zaupnik zahteva kolektivne preprečevalne ukrepe, ki nevarnost ustavijo na samem viru in ne onesnažujejo delovnega okolja. Potem osebna varovalna oprema niti ni potrebna.

Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

 

Obveščamo vas, da lahko svojega delodajalca opozorite na Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec v letu 2020 inštituta Ekvilib iz Ljubljane.  Prijavijo se lahko prijavitelji, ki so registrirani  in imajo sedež v  Republiki Sloveniji, imajo najmanj 5 (pet) zaposlenih, niso v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji ter ki spoštujejo vso veljavno delovno pravno zakonodajo.

Pridobitev certifikata »Družbeno odgovoren delodajalec« je revizorski ter svetovalno-analitični postopek, ki skozi zastavljene aktivnosti preverja in izboljšuje družbeno odgovorno upravljanje podjetij in organizacij, pri čemer je poudarek na odgovornosti do zaposlenih. Postopek poteka s pomočjo usposobljenih revizorjev. Podlaga za implementacijo certifikata »Družbeno odgovoren delodajalec« so načela in bistvene vsebine standarda za družbeno odgovornost ISO 26000. Metodologijo certifikata je razvil Ekvilib Inštitut v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev Slovenije, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in strokovnjaki s posameznih vsebinskih področij certifikata.

Vašega delodajalca bo pridobitev certifikata zanimala zato, ker bo prispeval k njegovemu trajnostnemu razvoju, povečal njegov ugled v splošni in poslovni javnosti, pripomogel k zdravim, zavzetim, pripradnim in učinkovitim zaposlenim ter ker se bo povečala moč njegove znamke. Pridobitev tega certifikata boste delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu svojemu delodajalcu priporočili tudi zato, ker je pri nastajanju certifikata sodelovala Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu, da bi zagotovila aktivno vlogo delavskih predstavnikov v celotnem procesu certificiranja ter da je družbeno odgovoren delodajalec lahko samo tisti, ki nadpovprečno dobro skrbi za varnost in zdravje pri delu svojih zaposlenih na naslednjih področjih:

  1. Ergonomsko oblikovana delovna mesta in delovno okolje
  2. Sodelovanje z delavskimi predstavniki
  3. Varno ravnanje z nevarnimi snovmi
  4. Psihosocialni vidiki zdravja in dela
  5. Osebna varovalna oprema in delovna obleka
  6. Prilagajanje dela glede na delazmožnost delavcev
  7. Promocija krepitve zdravja
  8. Zdravstvena varnost zaposlenih

Geslo certifikata je »Nobeno delo se ne opravi samo od sebe«. Družbeno odgovoren delodajalec certificirano zato spoštuje svoje zaposlene tako da:

  1. Vzpostavi in vzdržuje delovno okolje, ki temelji na dostojanstvu in spoštovanju vseh zaposlenih
  2. Zaposlenim izkazuje občutek, da je njihovo delo pomembno
  3. Razvija potenciale vseh zaposlenih
  4. Pri svojih zaposlenih spodbuja težnjo po ravnovesju zasebnega in poklicnega življenja
  5. S pomočjo svojega ravnanja, ustreznih praks, prejemkov in ostalih ugodnosti svojim zaposlenim in omogoča dobro počutje na delovnem mestu
  6. Razvija dobre voditelje na vseh nivojih, ki zmorejo dosegati zastavljene cilje in hkrati ustrezno ravnati/upravljati s svojimi zaposlenimi
  7. Prepozna in ceni prispevek svojih zaposlenih pri končnem rezultatu
  8. Vzpostavi in komunicira standarde etičnega vedenja in integritete
  9. S svojim delovanjem prispeva k razvoju lokalnega okolja in skupnosti
  10. Pri poslovnih odločitvah upošteva človeški davek

Katalogi ukrepov certifikata zajemajo: usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja zaposlenih, zdravje in promocijo zdravja, medgeneracijsko sodelovanje in organizacijsko upravljanje.

Vaš delodajalec naj s prijavo ne odlaša! Prijave so že možne od 3. 2. 2020 dalje. Poziv je omejen in se za leto 2020 zaključi ob zapolnitvi mest. Strošek pridobitve pristopnega certifikata znaša od 4.600 € do 10.800 €, vendar bo prvih sto delodajalcev, ki v letu 2020 izpolnjujejo razpisne pogoje, namreč upravičenih do 100 % sofinanciranja. Kar 80 % teh stroškov bo pokritih iz namenskih sredstev Evropskega socialnega sklada ter 20 % iz slovenskih sredstev. Strošek certificiranja vsakega dodatnega področja znaša 1000,00 € brez DDV do pridobitve pristopnega certifikata. Prijavitelji se lahko prijavijo v enega od štirih področij certifikata (področni certifikat) ali v vsa področja (krovni certifikat). V sofinanciranje bodo uvrščene formalno popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za prijavo in sofinanciranje (podrobneje navedene v 4. in 5. poglavju tega poziva) in sicer po vrstnem redu prispetja.

Vsa podjetja in organizacije, ki jih zanimajo podrobnosti pridobivanja certifikata Družbeno odgovoren delodajalec, so vabljena na brezplačen Informativni dan, ki bo potekal v sredo, 12. februarja 2020, ob 14. uri v dvorani F na Gospodarski zbornici Slovenije (Dimičeva ulica 13, Ljubljana). Več informacij o dogodku ter prijavnico na razpis za certifikat Družbeno odgovoren delodajalec najdete na www.certifikatdod.si.

Glej: Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec v letu 2020

Več o certifikatu na tej povezavi.

Javna obravnava o razdelitvi 350 milijonov evrov za ohranitev podnebja

Javna obravnava o razdelitvi 350 milijonov evrov za ohranitev podnebja

Javna obravnava o razdelitvi 350 milijonov evrov za ohranitev podnebja

 

V e-novici št. 45/2019 smo vas obvestili, da je 10. 9. 2019 Predsedstvo ZSSS z dokumentom Sindikati in podnebne spremembe podprlo boj proti podnebnim spremembam. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu se je takrat zapisala borbi za ohranitev podnebja. Podnebne spremembe povzročajo toplogredni plini, med katerimi je najbolj prepoznaven ogljikov dioksid. Ogljični odtis je izraz za skupek toplogrednih plinov, ki jih v okolje spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Vsakdo med nami si lahko izračuna svoj osebni ogljični odtis s pomočjo spletnih orodij v slovenščini, kakšno najdete na primer na tej povezavi. Tu najdemo tudi nasvete, kako izboljšati svoj ogljični odtis pri porabi elektrike, ogrevanja in prevoza. Pri tem lahko posamezniki in podjetja računajo na proračunska sredstva.

Tokrat vas zato obveščamo, da je do 10. 2. 2020 na E-demokraciji v javni obravnavi Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023. Sredstva so del proračuna Republike Slovenije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov oziroma za prilagajanje na podnebne spremembe. Program določa upravičene namene porabe 350 milijonov evrov razpoložljivih sredstev za naslednje namene in ukrepe (izbor):

  • sofinanciranje investicij občanov v nove kurilne naprave na lesno biomaso ali v toplotne črpalke,
  • trajnostna lesena gradnja in gradnja novih stanovanj,
  • spodbude za nakup koles z namenom povečati število prihodov na delo in iz dela s kolesi,
  • finančne spodbude za podjetja za naložbe v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo,
  • program zelenih javnih del in spodbujanje zelenega zaposlovanja,
  • spodbujanje železniškega tovornega prometa,
  • zmanjševanje emisij v prometu (alternativna goriva, nova vozila za prevoz potnikov, infrastruktura za kolesarje in pešce, multimodalna vozlišča),
  • ohranjanje biotske raznovrstnosti,
  • sistematično uvajanje podnebnih ciljev in vsebin v šole,
  • raziskave, razvoj in inovacije na področju podnebnih sprememb,

NASVET: Pozovite svojega delodajalca, naj načrtuje nizkoogljično prihodnost svojega podjetja s proračunskim sofinanciranjem!

 Objavljen odlok na E-demokraciji

Pripombe na odlok lahko posredujete na e-naslov: gp.mop@gov.si do 10. 2. 2020.

Slovenski prevod konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Slovenski prevod konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja  v svetu dela

Slovenski prevod konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

 

V naši novici št. 35/2019 z dne 8. 7. 2019 smo vas obvestili, da je tripartitna 108. konferenca Mednarodne organizacije za delo (ILO) 21. 6. 2019 sprejela novo konvencijo št. 190 z naslovom »Konvencija o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela« in da, žal, še ni prevoda v slovenščino. Z veseljem vas zato obveščamo, da je socialne partnerje 17. januarja 2020 Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti seznanilo s svojim neuradnim prevodom v slovenščino naslednjih dokumentov, sprejetih leta 2019 na 108. konferenci ILO/MOD:

Vabimo vas, da se z novimi standardi ILO seznanite!

Informacijo o sprejetju konvencije št. 190 in priporočila št. 206 je 17. 1. 2020 že tudi obravnavala Vlada RS in ju posredovala v obravnavo še Odboru Državnega zbora za zunanjo politiko. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu se zavzema za ratifikacijo konvencije MOD št. 190, saj je ta novi mednarodni standard dela namenjen zaščiti delavcev in ostalih oseb v svetu dela, vključno z zaposlenimi skladno z notranjim pravom in prakso, ter osebami, ki opravljajo delo, ne glede na njihov pogodbeni status, osebami na usposabljanju, vključno s pripravniki in vajenci, delavci, ki jim preneha delovno razmerje, prostovoljci, iskalci zaposlitve in kandidati za zaposlitev, ter posamezniki, ki izvajajo pristojnosti, dolžnosti ali odgovornosti delodajalca. K ratifikaciji pa vse države EU poziva tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), saj bo nova konvencija začela veljati le, če jo ratificira zadostno število držav.

Štiri nove snovi, ki vzbujajo skrb

Štiri nove snovi, ki vzbujajo skrb

Štiri nove snovi, ki vzbujajo skrb

 

Obveščamo vas, da je 16. 1. 2020 Evropska agencija za kemikalije (ECHA) na Seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo uvrstila štiri nove snovi. ECHA je namreč zadolžena za izvajanje Uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH). Ta med drugim določa, kaj je treba storiti s snovmi, ki zbujajo veliko skrb, da ne bo negativnega učinka na zdravje ljudi ali okolja. REACH v Prilogi XIII določa kriterije za prepoznavanje takšnih snovi. To so snovi, ki se kopičijo v organizmih in so strupene. Mednje sodijo tudi karcinogeni, mutageni in reprotoksini. Za nadzor na notranjem EU trgu nad prometom teh snovi REACH določa postopek avtorizacije. Proizvajalci in trgovci za snovi, ki vzbujajo skrb, namreč potrebujejo avtorizacijo oziroma dovoljenje ECHA, pod katerimi pogoji te smejo biti v prometu na notranjem trgu EU oziroma se jih lahko tudi prepove od določenega datuma dalje.

ECHA poleg seznama že avtoriziranih snovi vodi tudi seznam kandidatnih snovi, ki so že v postopku avtorizacije. Na tem seznamu je trenutno 205 snovi. Proizvajalci snovi kandidatk so dolžni od uvrstitve na seznam dalje obvestiti vse v uporabniški verigi oziroma potrošnike, kadar znaša koncentracija teh snovi vsaj 0,1 % teže. Trgovci in uvozniki snovi kandidatke pa morajo v 6 mesecih od 16. 1. 2020 dalje obvestiti ECHA, da z njo trgujejo.

Uvrstitev snovi na seznam kandidatnih snovi je resno opozorilo, ki naj bo tudi za slovenske delodajalce in delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu alarm, da je pred učinki teh snovi potrebno z ustreznimi preventivnimi ukrepi zaščititi zdravje delavcev in življenjskega okolja. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj preverijo, ali jih njihov delodajalec uporablja in ali so določeni pravi preprečevalni ukrepi za ohranjanje zdravja ljudi in življenjskega okolja.

 

ŠtevilkaIme snoviECCASRazlog za vključitevPrimer uporabe
1Diisohexyl phthalate276-090-2 71850-09-4Strupen za rodnostNi registriran po REACH.
22-benzyl-2-dimethylamino-4'-morpholinobutyrophenone404-360-3119313-12-1Strupen za rodnostSnov se uporablja pri proizvodnji polimerov
32-methyl-1-(4-methylthiophenyl)-2-morpholinopropan-1-one400-600-671868-10-5Strupen za rodnostSnov se uporablja pri proizvodnji polimerov
4Perfluorobutane sulfonic acid (PFBS) in njegove soli --Verjetno resni učinki na okolje

Verjetno resni učinki na zdravje ljudi
Uprablja se kot katalizator pri izdelavi polimerov in kemični sintezi.

Uporablja se tudi kot zaviralec ognja pri polikarbonatih (za elektronske naprave).

 

Več na naslednjih povezavah (v slovenščini):

Novi pravilniki za več varnosti in zdravja pri delu

Novi pravilniki za več varnosti in zdravja pri delu

Novi pravilniki za več varnosti in zdravja pri delu

 

Leto 2020 začenjamo z dobro novico: decembra 2019 so v Uradnih listih št. 77 in 78 izšli štirje pravilniki, ki so nadomestili ali dopolnili dosedanje na področju varnosti in zdravja pri delu. Veljati bodo začeli v prvi polovici januarja 2020:

  1. Pravilnik o spremembah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
  2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika  o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim  ali mutagenim snovem
  3. Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju  na področju varnosti in zdravja pri delu
  4. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih,  ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec  za varnost pri delu

Ti štirje pravilniki so bili v letu 2019 predmet posvetovanj in socialnega dialoga med ministrstvom za delo ter socialnimi partnerji. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je pri tem kar uspešno zastopala interese slovenskih delavcev in uveljavljala skupne cilje evropskih sindikatov, dogovorjene v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC). Ker pa realno ni mogoče čez noč uresničiti vseh ciljev, nas veseli vsaj dogovor z ministrstvom, da nekatera za nas pomembna preostala odprta vprašanja pridejo na vrsto že v letu 2020.

Posebej pomembno se nam zdi, da smo tudi v Sloveniji končno začeli s prenovo zastarelih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, saj so prav te najučinkovitejši ukrep za preprečevanje poklicnega raka in številnih preostalih poklicnih bolezni, ki jih te povzročajo. Prvi korak v to smer se je zgodil že decembra 2018 s sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. Tokrat pa se veselimo novosti pri preprečevanju poklicnega raka, ki ga povzročajo najrazličnejši karcinogeni in mutageni. SEVEDA PA NOVE MEJNE VREDNOSTI NE BODO PRINESLE IZBOLJŠANJA, ČE NE BODO SPOŠTOVANE NA DELOVNIH MESTIH. INŠPEKCIJA DELA V LETU OBIŠČE ZGOLJ 3 % DELODAJALCEV, ZATO NAJ DELAVSKI ZAUPNIKI ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU PRI STROKOVNIH SLUŽBAH PREVERIJO, ALI SE PRI VAS UPORABLJAJO TE NEVARNE KEMIKALIJE IN ALI SE NOVE MEJNE VREDNOSTI UVELJAVLJAJO.

Veseli nas tudi, da odslej pravilniki prinašajo tudi novosti za obvezno posodabljanje znanja delodajalčevih strokovnih delavcev za varnost pri delu. Cilji stalnega strokovnega usposabljanja strokovnih delavcev so namreč nenehno izpopolnjevanje ter razvoj znanja in kompetentnosti za izvajanje strokovnih nalog in prenosa dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu ter izboljšanje kakovosti storitev na področju varnosti in zdravja pri delu, podpiranje profesionalnega in strokovnega razvoja strokovnih delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu ter spodbujanje vseživljenjskega učenja za delo. Po novem k temu ne bodo zavezani le strokovni delavci, zaposleni v zunanjih strokovnih službah pravnih oseb ali samostojnim podjetnikom posameznikom ampak tudi delodajalčeve notranje strokovne službe. Notranji strokovni delavec se bo namreč moral v treh mesecih po imenovanju ter nato vsaj enkrat letno udeležiti programa usposabljanja v skladu s predpisi, ki urejajo stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev. Za to smo se zavzemali tudi mi! Čas bo pokazal pravo vrednost te na videz majhne novosti.

Srečno in varno v 2020!

 

Poročamo, kaj smo v letu 2019 naredili za vas

Poročamo, kaj smo v letu 2019 naredili za vas

Poročamo, kaj smo v letu 2019 naredili za vas

 

Tudi leto 2019 želimo zaokrožiti s poročilom, kakšno delo je v tem letu opravila Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. V letu 2019 smo vam poslali 61 e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Arhiv teh novic najdete na v meniju Mreža zaupnikov – E-novice o varnosti in zdravju pri delu.

O čem vse smo vas v njih informirali?

O sodni praksi na področju varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju VZD), o nacionalnih in evropskih strateških dokumentih VZD, o razpisih, o simpozijih, delavnicah in konferencah VZD, o poklicnih boleznih, o varstvu osebnih podatkov VZD, o evropskih in naših lastnih sindikalnih kampanjah VZD, o evropskih volitvah z zornega kota VZD, o sindikalnih stališčih VZD na kongresu ETUC in na sejah predsedstva ZSSS, o pomembnih obletnicah evropske krovne direktive VZD št. 391/1989, periodnega sistema elementov in EU OSHA, o novi konvenciji ILO o preprečevanju nasilja na delovnem mestu, o novih mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti, o podnebnih spremembah in temperaturnem udobju na delovnem mestu, o nacionalnih ter evropskih priznanjih in nagradah za izjemne dosežke VZD, o rezultatih raziskav in o  upoštevanju nevarnosti pri delu pri minimalni plači po 1.1.2020. Obvestili smo vas o vseh spletnih anketah, ki smo jih za vas izvedli v letu 2019 (o predlogih za pokojninsko reformo, o stališčih kandidatov za evropske volitve do VZD ter o ekstremnih temperaturah na delovnih mestih). V letu 2019 se je Strokovna služba ZSSS za VZD zapisala tudi borbi za ohranitev podnebja in temperaturnemu udobju na delovnem mestu. Posvetili smo jima celo svoj tradicionalni novembrski posvet za delavske zaupnike VZD.

Seveda pa je Strokovna služba ZSSS za VZD skrbela ne le za e-novice za vas, ampak je v skladu z usmeritvami 8. kongresa ZSSS zastopala interese slovenskih delavcev na posvetovanjih o predlogih nove nacionalne strategije VZD in novih nacionalnih predpisov VZD ter tudi poklicnega zavarovanja na najtežjih delovnih mestih. Interese slovenskih delavcev smo zastopali tudi v tripartitnih svetovalnih organih na ravni EU, kakršni so EU OSHA, ACSH in EUROFOUND. Zastopali smo vas tudi v evropskih sindikatih (ETUC in ETUI). Cilje in načela VZD smo vgrajevali v projekte ZSSS na področju kolektivnega pogajanja in družbene odgovornosti delodajalcev.

In ne nazadnje, Strokovna služba ZSSS za VZD je v letu 2019 na poziv delavskih zaupnikov in sindikatov pripravila strokovne podlage za pogajanja s posameznimi delodajalci o predlogih delodajalčevih ocen tveganja. Odgovarjali smo na številna vprašanja s terena in izvajali predavanja o VZD v Sindikalni akademiji ZSSS. Da bi jutri lahko za vas storili še več, smo se v letu 2019 vključili tudi v izbrana usposabljanja za stroko medicine dela in tehniške varnosti.

Posebej nas veseli, da očitno naše delo ni zaman. Petletna raziskava ESENER je namreč pokazala, da je leta 2009 imelo izvoljenega delavskega predstavnika 27 % slovenskih delavcev, leta 2014 že 33 % ter v letu 2019 kar 48 %. Verjamemo, da ima za tako rast nekaj zaslug tudi Strokovna služba ZSSS za VZD.

 

Hvala za sodelovanje in srečno v 2020!

Prvi rezultati tretje evropske raziskave ESENER 3

Prvi rezultati tretje evropske raziskave ESENER 3

ESENER – 3

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) od leta 2009 dalje vsake pet let izvede anketo ESENER, s katero pridobi informacije iz podjetij, kaj najbolj spodbuja in ovira varnost in zdravje pri delu na ravni podjetja. Zadnjo raziskavo ESENER 3 je izvedla v letu 2019 in pri tem anketirala za varnost in zdravje pri delu zadolžene menedžerje v več kot 45.000 podjetjih iz 33 držav. V Sloveniji je bilo anketiranih 1200 podjetij. Vprašani so bili, kako upravljajo področje varnosti in zdravja pri delu (VZD), kateri so glavni dejavniki in ovire pri učinkovitem upravljanju in udeležbi delavcev itd. Raziskava je osredotočena zlasti na obvladovanje psihosocialnih tveganj, kot sta z delom povezan stres in nadlegovanje na delovnem mestu, zajema pa tudi vprašanja digitalizacije. Rezultati raziskave bodo s celostnim pregledom sedanjih praks na področju VZD prispevali k oblikovanju novih politik o VZD ter zagotovili učinkovitejše obvladovanje tveganj na evropskih delovnih mestih.

Podjetja so kot dejavnike tveganja po vsej Evropi poročala psihosocialna tveganja in sedenje, delo s težavnimi strankami, ponavljajoče se gibe rok ter dvigovanje in premeščanje ljudi ali težkega bremena. Dodatna vprašanja, vključena v raziskavo leta 2019, so osvetlila nova tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu – na primer učinek digitalizacije in pomen dolgega sedenja. Slednje je očitno že tretji najpogostejši dejavnik tveganja, o katerem poročajo evropska podjetja.

Primerjava z rezultati raziskave ESENER-2 iz leta 2014 podaja drugačne težnje na ravni posameznih držav in ravni EU, in sicer ne le pri dejavnikih tveganja, temveč tudi pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter z njimi povezanih gonilnih sil in ovir. Sodelovanje delavcev pri obvladovanju psihosocialnih tveganj se je na primer v številnih državah zmanjšalo, čeprav je pristop sodelovanja priznan kot pomemben za obvladovanje teh vedno bolj prevladujočih tveganj. Spodbudno pa je, da se je delež podjetij, ki izvajajo ocene tveganja, v nekaterih državah vseeno povečal. Na srečo se je na primer prav v Sloveniji delež delavcev z izvoljenim delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu povečal na 48 %!  Ali imamo nekaj zaslug za to tudi Strokovna služba ZSSS za VZD?

Raziskave so kot edinstveni vir podatkov dragoceno orodje, ki je zasnovano za obveščanje o razvoju novih politik in učinkovitejše upravljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih. Leta 2020 bodo na voljo podrobnejše publikacije in čisto novo orodje za vizualizacijo podatkov o rezultatih raziskave. V tem trenutku so na voljo prvi podatki o rezultatih ESENER-3 žal le v angleščini, zato vam jih bomo v naslednjih novicah podrobneje predstavili še v slovenščini.

Preberite si v angleščini več podatkov o prvih izsledkih raziskave ESENER-3

Obiščite spletni razdelek EU OSHA s podrobnejšimi informacijami o raziskavi ESENER, vključno z rezultati ESENER iz let 2009 in 2014.

Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

 

Seznanjamo vas s Priporočili ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020, ki jih je pripravila Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje in enake možnosti. Posebej vas opozarjamo na omembo dodatka k plači iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev.

Priporočila ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020:

S prvim januarjem 2020 bo v skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP; UL RS, št. 12/10, 92/15, 83/18) prišlo do naslednjih sprememb:

  1. Znesek: minimalna plača, ki je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času, povišala na 940 eurov bruto,
  2. Dodatki:
  • iz definicije minimalne plače se bodo izvzeli dodatki (tako določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
  • Ti se morajo pri januarski plači prišteti na polno minimalno plačo – torej dodati na 940 evrov.
  • Osnova za izračun dodatkov ostaja v skladu z definicijami, ki so zapisane v kolektivnih pogodbah dejavnosti, največkrat gre za osnovno plača delavca za polni delovni čas ali ustrezno urno postavko.

PRIPOROČILA ZSSS:

Opozarjamo, da v Sloveniji, skladno z zakonodajo, pravice delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. Zato vas pozivamo, da ste previdni pri spremembah na katere pristajate. V izogib sprejemanju slabih ali celo nezakonitih ukrepov se prosim obrnite ne sindikat dejavnosti katerega član ste!

Še zlasti opozarjamo na naslednje:

1. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje dodatka na delovno dobo in ne pristajajte na njegovo vključevanje v osnovne plače! Za pomoč se obrnite na predstavnike sindikata dejavnosti, ki pokriva dejavnost vašega podjetje.

Gre za dodatek, ki je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravica delavca in se ga ne more vključiti v osnovno plačo. Prav tako se ga v skladu z ZDR-1 lahko dogovori drugače zgolj na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti.

2. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje ali vključevanje dodatkov za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo v osnovne plače delavcev!

3. Na ravni podjetij ne pristajajte na ukinjanje ali nižanje dodatkov iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev. Te dodatke se lahko ukine zgolj, če se ustrezno povišajo osnovne plače delavcev, ki delajo v teh pogojih dela.

4. Tudi delovna uspešnost se izvzema iz definicije minimalne plače in se prišteva na polno minimalno plačo. V kolikor bi jo delodajalec želel zmanjšati ali ukiniti, jo poskusite vključiti v osnovne plače delavcev, ki naj se temu ustrezno povišajo.

5. V primeru, da vam delodajalec ponuja nov plačni model in vključevanje katerih koli dodatkov v osnovne plače delavcev na ravni podjetja se nujno obrnite na sindikat dejavnosti, katerega član ste – seznam najdete TUKAJ.

Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

 

Leta 2020 bo potekla veljavnost sedanjega Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katerega članica je od leta 1999 tudi ZSSS, je za novo Evropsko komisijo, ki se je pred kratkim končno formirala, pripravila svoj predlog, katere prioritete naj vključi v naslednjo strategijo. Ker gre za predloge, ki so še kako aktualni tudi za slovenske delavce, smo predloge prevedli v slovenščino in vas vabimo, da se z njimi seznanite.

Glej dokument: Stališča ETUC glede nove EU strategije za varnost in zdravje pri delu

Loading...