Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

 

Tokrat vas seznanjamo s priporočili Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) v zvezi s preprečevanjem širjenja COVID-19 v delovnem okolju, ki so dostopna na tej povezavi.

 

PRIPOROČILA KIMPDŠ ZA PODJETJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNIH DELOVNIH RAZMER PRED COVID-19

Vir slike: Čili za delo: Delovna mesta brez Covid-19 (http://www.cilizadelo.si/delovna-mesta-brez-covid-19.html)

Pred ponovnim zagonom proizvodnje oz. poslovanja je potrebno zagotoviti varne delovne razmere za zaposlene in pripraviti načrt za pravilno ukrepanje v primeru potrjene okužbe s COVID-19 v podjetju.

Podjetjem svetujemo, v kolikor tega še niso naredila, da oblikujejo krizni tim, ki določa, uravnava in spremlja aktivnosti.

Delodajalec mora pred začetkom »vračanja na delo« na predlog strokovnega sodelavca in/ali specialista medicine dela označiti delovna mesta kjer obstaja zmerno tveganje za stik s potencialno COVID – 19 okuženimi osebami (sodelavci in/ali strankami).

Na teh delovnih mestih je potrebno izvesti reorganizacijo dela. V kolikor ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje najmanj 1,5 m, je zaposlenim (in strankam) potrebno zagotoviti osebna zaščitna sredstva. Če se navedeni ukrepi ne morejo dosledno upoštevati, je s teh delovnih mest potrebno premestiti zaposlene, ki sodijo v skupino rizičnih delavcev zaradi zdravstvenih razlogov in/ali starosti.

Podrobneje o ukrepih pred ponovnim zagonom proizvodnje, aktivnostih, ki jih je potrebno izvajati med opravljanjem dejavnosti, načrtu ukrepanja ob potrjeni okužbi ali sumu na okužbo v podjetju, odgovornostih delodajalca, sporočilih v podporo delavcem v času pandemije Covid-19 pa s klikom tukaj.

Protokol in priporočila NIJZ v primeru okužbe s koronavirusom

Protokol in priporočila NIJZ v primeru okužbe s koronavirusom

Protokol in priporočila NIJZ v primeru okužbe s koronavirusom

 

Posredujemo vam pojasnila Centra za nalezljive bolezni NIJZ, kako ravnati, če pride do okužbe s koronavirusom na delovnem mestu:

Zaradi naraščajočega števila okužb z novim koronavirusom epidemiološka služba NIJZ od 8. oktobra 2020 dalje izvaja sledenje stikom oseb s potrjeno okužbo po spremenjenem protokolu. Nov način obravnave stikov je razložen na naslednji spletni povezavi: https://www.nijz.si/sl/spremenjen-protokol-sledenja-stikom-okuzenih-z-novim-koronavirusom

 Osebe, za katere je bila podlagi epidemiološkega poizvedovanja predlagana karantena, ki bo odrejena s strani Ministrstva za zdravje, morajo v času karantene ostati doma in ne smejo hoditi v službo. S strani epidemiološke službe prejmejo navodila za ravnanje v karanteni.

 Tiste osebe, ki pa so prejele priporočila za ravnanje po izpostavljenosti okužbi z novim koronavirusom (dostopna so na naslednji povezavi: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/sars-cov-2_obvestilo_za_kontakte_11_12.10.2020.pdf ) in jim torej karantena ni bila odrejena, omejitve gibanja nimajo. V takšnih primerih je za preprečevanje prenosa okužbe priporočljivo, da se zaposleni, ki je bil v stiku z okuženo osebo, z delodajalcem dogovori o možnosti dela od doma (v kolikor mu to narava dela dopušča) oziroma o morebitnem prilagojenem načinu dela. V kolikor je narava dela takšna, da ne dopušča odsotnosti z dela, naj oseba še naprej opravlja delo, vendar naj se pri tem upoštevajo vsi ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe s SARS-CoV-2. Oseba naj tudi skrbno spremlja svoje zdravstveno stanje in v primeru pojava znakov ali simptomov, ki bi lahko kazali na covid-19, ostane doma in po telefonu kontaktira svoje izbranega oziroma dežurnega zdravnika, ki bo podal nadaljnja navodila.

 Do neupravičene odsotnosti z dela in s tem ogrožanja delovnega razmerja torej na ta način ne bi smelo priti.

 Ker epidemiološka služba ne obravnava več visokorizičnih tesnih stikov na delovnem mestu (razen v določenih okoljih, navedenih v zgornjem dokumentu), priporočamo, da oseba s potrjeno okužbo z novim koronavirusom obvesti delodajalca, ki naj v sodelovanju z zdravnikom specialistom medicine dela prometa in športa poskrbi za izvajanje ustreznih ukrepov in prilagoditev delovnega procesa.

Spletna predstavitev rezultatov raziskave ESENER-3 (28. 10. 2020)

Spletna predstavitev rezultatov raziskave ESENER-3 (28. 10. 2020)

Spletna predstavitev rezultatov raziskave ESENER-3 (28. 10. 2020)

 

Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se udeležite spletne predstavitve rezultatov leta 2019 izvedene 3. evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu ESENER-3, ki bo potekala v sredo, 28. oktobra 2020, med 10.00 in 11.00.

Raziskava ESENER-3 je zajela 45.420 delovnih organizacij iz 33 držav in med njimi tudi Slovenijo. Ključne ugotovitve te edinstvene raziskave, ki ponuja mednarodno primerljive podatke, pomembne za oblikovanje sodobne politike na področju varnosti in zdravja pri delu ter učinkovito obvladovanje tveganj na evropskih delovnih mestih, bo predstavil Xabier Irastorza, vodja projekta pri z Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

Prijave zbirajo na: http://bit.ly/prijava-esener-3

Podrobnejše praktične informacije v zvezi z dogodkom so objavljene na portalu Varnost in zdravje pri delu:
http://www.osha.mddsz.gov.si/novice/2020-10-14-Predstavitev-rezultatov-raziskave-ESENER-3-EU-OSHA-2019-slovenski-javnosti

Srečno in ostanite zdravi!

Spletni seminar o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom (20. oktober 2020)

Spletni seminar o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom (20. oktober 2020)

Spletni seminar o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom (20. oktober 2020)

 

Posredujemo vam vabilo, da se prijavite na spletni seminar »Kostno-mišična obolenja, povezana z delom«, ki bo v torek, 20. oktobra 2020, med 14.00 in 17.30, preko videokonferenčne platforme Zoom.

Prijavite se na: http://bit.ly/prijava-seminar-kostnomisicna-obolenja 

V okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2020–2022: »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta« spletni seminar organizira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju s specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine. Dogodek bosta moderirala asist. dr. Alenka Škerjanc, dr. med., specialistka MDPŠ, in mag. Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu (MDDSZ).

Program dogodka je objavljen na spletnem portalu Varnost in zdravje pri delu:
http://www.osha.mddsz.gov.si/novice/2020-10-12-Spletni-seminar-o-kostno-misicnih-obolenjih-povezanih-z-delom

 

Kampanja EU OSHA 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta “

Kampanja EU OSHA 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta “

Kampanja EU OSHA 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta “

 

Obveščamo vas, da se je 12. 10. 2020 s tiskovno konferenco EU komisarja Nicolasa Schmita in nemškega zveznega ministra za delo in socialne zadeve Hubertusa Heila začela nova EU OSHA kampanja Zdrava delovna mesta, ki bo v letih 2020-2022 potekala pod naslovom »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta«.  Tema tokratne kampanje so mišično-kostna obolenja, ki sodijo med najbolj pogoste težave ne le slovenskih ampak tudi drugih evropskih delavcev. Da se jih preprečiti in obvladati. Kampanja prinaša informacije, nasvete in orodja za delovna mesta po vsej Evropi in spodbudo, naj preprečevanje mišično-kostnih obolenj postane prioriteta v vseh sektorjih.

Brez dvoma bomo v naših e-novicah večkrat obiskali to pomembno kampanjo!

Obiščite zato spletno stran kampanje »Naredimo breme lažje« v slovenščini na tej povezavi!

Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

 

Obveščamo vas, da se lahko registrirate za on-line spremljanje začetka kampanje evropskih sindikalnih organizacij EUROCADRE in ETUC z naslovom »Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu” (angleško Time to End Stress in the EU), ki bo v angleščini 15. oktobra 2020 od 14.00 do 15.30. Namen kampanje je poziv Evropski komisiji, naj pripravi novo direktivo EU o obvladovanju stresa na delovnem mestu. Za spremljanje začetka kampanje se lahko registrirate na naslednji povezavi.

Iz utemeljitve kampanje: Stres je postal epidemija. Stres, povezan z delom, v EU povzroča več kot polovico izgubljenih delovnih dni. Čas je za novo direktivo EU o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Več kot polovica vseh zaposlenih v EU poroča, da je na njihovem delovnem mestu stres običajen. Kar 80 % članov uprav zaradi tega izraža zaskrbljenost. Na drugi strani pa kar 88 % menedžerjev potrjuje, da se ukvarja z varnostjo in zdravjem pri delu le, kadar to od njih terjajo predpisi. Zaradi tega EUROCADRE in ETUC pozivata Evropsko komisijo, naj pripravi novo zakonodajo EU o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Le posamezne države v EU že imajo nacionalno zakonodajo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Zato je čas, da se stres začne odpravljati na ravni EU!

Takšna EU direktiva bo v pomoč tudi slovenskim delavcem, zato se ZSSS pridružuje kampanji evropskih sindikatov.

Več v angleščini:

Spletna stran kampanje EndStress.EU

Statistika, ki utemeljuje kampanjo na tej povezavi

Poziv ZSSS za dopolnitev predpisov

Poziv ZSSS za dopolnitev predpisov

Poziv ZSSS za dopolnitev predpisov

 

Tokrat vas obveščamo, da je ZSSS 5. 10. 2020 ministra za delo pozvala k dopolnitvi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in k sprejetju novega Pravilnika o izdelavi izjave o varnosti z oceno tveganja. Namen je izboljšanje kakovosti ocenjevanja tveganja in usposabljanja delavcev za varno delo, doseganje strateških ciljev na področju varnosti in zdravja pri delu, enoten metodološki pristop ter učinkovitejši inšpekcijski nadzor vsebine ocen tveganja.

Več o pobudi na naslednji povezavi.

Ker ste delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pomemben akter v sistemu varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu in je vaša naloga, da aktivno sodelujete v procesu ocenjevanja tveganja, smo za vas pripravili priročnik o učinkovitem zastopanju interesa delavcev v postopku ocenjevanja tveganja. Po mnenju avtorjev je to  praktično prva takšna publikacija o ocenjevanju tveganja v Sloveniji sploh in bo morda zanimiva ne le za delavske zaupnike, ampak tudi za vse druge, ki v najrazličnejših vlogah sodelujejo v postopku ocenjevanja tveganja.

Za naročilo priročnika nam pišite na e-naslov: vzd@sindikat-zsss.si.

Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

 

Tokrat vas obveščamo o pravkar objavljeni študiji »IZPOSTAVLJENOST DELAVCEV KREMENOVEMU PRAHU NA DELOVNEM MESTU V REPUBLIKI SLOVENIJI«, ki je bila 2. 10. 2020 predstavljena Strokovnemu odboru ESS za delo in socialne zadeve. V njem ZSSS zastopa strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Študijo je pripravila skupina raziskovalcev Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot smo vas 18. 12. 2018 v naši e-novici št. 62/2018 namreč obvestili, je ministrstvo po takrat opravljenem socialnem dialogu na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) o mejni vrednosti poklicne izpostavljenosti rakotvornemu kremenčevemu prahu sklenilo s študijo preveriti, ali držijo navedbe delodajalskih organizacij, da mejna vrednost za kremenčev prah 0,05 mg/m3, ki bo veljala po 1. 6. 2022, zanje tehnično še ni dosegljiva. Študija je pokazala, da jo v resnici tisti slovenski delodajalci, ki sploh merijo zaprašenost s kremenčevim prahom v svoji proizvodnji, že danes  skoraj vsi dosegajo. Tehnološke rešitve so torej na voljo tudi ostalim slovenskim delodajalcem. ZSSS je zato na seji Strokovnega odbora ESS ocenila, da ni razlogov za odlaganje uveljavitve mejne vrednosti za kremenčev prah 0,05 mg/m3 in zahtevala, da ostane nespremenjena.

Iz študije KIMPDŠ, 2020: Vrednosti opravljenih meritev koncentracij SiO2 v zraku pri tistih slovenskih delodajalcih ki sploh merijo zaprašenost s SiO2

Po IARC-ovi klasifikaciji karcinogenih snovi se kremenčev prah oziroma silicijev dioksid (SiO2) v kristalni obliki uvršča v prvo skupino in je za človeka dokazano rakotvoren. Kremenčev prah v amorfni obliki ni nevaren, nevaren pa je v kristalni obliki, kadar je premer delcev dovolj majhen, da prodrejo v notranjost pljuč. Kremenčev prah v kristalni obliki povzroča silikozo in pljučnega raka. Žal so v kremenčevemu prahu vedno  prisotni kristalni delci. So slabo topni in zato dolgo ostanejo v pljučih. Tako je lahko človek tudi po prenehanju neposredne izpostavljenosti še vedno izpostavljen že vdihanemu silicijevemu dioksidu, silikoza pa lahko napreduje tudi brez neposredne izpostavljenosti in predstavlja dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka. Tveganje je toliko večje, če je človek sočasno izpostavljen tobačnemu dimu.

Kremenčevemu prahu je na delovnem mestu po ocenah Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) izpostavljeno najmanj 26.000 slovenskih delavcev, po oceni KIMPDŠ pa jih je najverjetneje vsaj 40.000. Silicijev dioksid se uporablja v gradbeništvu (pesek, gramoz in drobir), v proizvodnji glinenih in keramičnih izdelkov, v kalupih v livarnah, v proizvodnji stekla, v proizvodnji industrijskih mineralov (npr.  bentonit,  borat,  kalcijev  karbonat,  diatomit,  glinenec,  kaolinitna  in  plastična glina, smukec …), v proizvodnji malte, cementa in betona, v proizvodnji mineralne volne, SiO2 vsebujejo še nekatere rude kovin ter naravni in umetni kamen. Po ocenah v Sloveniji zaradi poklicnega pljučnega raka, ki ga povzroča SiO2, letno umre od 20 do 30 ljudi. Seveda nimamo zanesljivih podatkov o številu poklicnih silikoz in pljučnega raka, saj v Sloveniji že 30 let nimamo predpisa, ki bi omogočal njihovo verifikacijo. Zato se  delodajalci lahko pretvarjajo, da ni nič narobe.

Študija KIMPDŠ pa je, žal, nedvoumno pokazala, kako slaba je ozaveščenost slovenskih delodajalcev, da je SiO2 rakotvoren, če prodre v notranjost pljuč. Študija je ugotovila, da kremen v svoji proizvodnji verjetno uporablja 29.545 slovenskih poslovnih subjektov, a med njimi niso vsi delodajalci. Delodajalcev, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev pa je menda 2.131. Slaba tretjina od teh se jih je odzvala na anketo KIMPDŠ. Izkazalo se je, da je med njimi le 8,3 %, ki so potrdili, da sploh merijo koncentracijo prahu v zraku. Še manj je bilo takih, ki tudi določajo koncentracijo silicijevega dioksida v zraku. Očitno je, da se slovenski delodajalci ne zavedajo rakotvornosti kremenčevega prahu, zato najverjetneje posledično ne poskrbijo za zaščito svojih delavcev. ZSSS je zato predlagala ministrstvu kampanjo ozaveščanja in poostren inšpekcijski nadzor. ZSSS na primer že od leta 2016 dalje na svoji spletni strani opozarja na smrtonosnost kremenčevega prahu.

Več o študiji na tej povezavi
Več o poklicni bolezni silikoza na strani 81 publikacije ZSSS o poklicnih boleznih na tej povezavi
Glej kampanjo ZSSS o smrtonosnosti kremenčevega prahu na tej povezavi

Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

 

Obveščamo vas, da se nadaljuje proces določanja novih evropskih obvezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih, ki smo ga sprožili evropski sindikati s kampanjo, v kateri je še kako aktivno sodelovala tudi ZSSS (glej arhiv e-novic od 2015 naprej na tej povezavi).  Zahtevali smo evropske mejne vrednosti za najmanj 50 najbolj prisotnih karcinogenov na evropskih delovnih mestih in to najkasneje do leta 2024. V zavezništvu z nekaterimi državami članicami EU smo tako končali desetletje oklevanja Evropske komisije, da bi zvišali število evropskih mejnih vrednosti s 3 na 50. Spomnimo se na primer Načrta o karcinogenih, ki so ga 25. 5. 2016 v Amsterdamu podpisali Evropska komisija in evropski socialni partnerji ter nekatere države članice EU, ki jim ni vseeno za delavsko zdravje.  S tem načrtom se je začel proces določanja novih evropskih mejnih vrednosti.

Obvezujoče evropske mejne vrednosti so pomembne predvsem za majhne države, kakršna je Slovenija, ki brez njih prepočasi določajo lastne nacionalne mejne vrednosti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji o karcinogenih. Posledično je zdravje delavcev v teh državah slabše zaščiteno kot v bolj razvitih državah EU. Čeprav do leta 2024 skoraj gotovo ne bo uspelo uzakoniti vseh 50 novih evropskih mejnih vrednosti (konec leta 2020 jih je 26), pa Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) korak za korakom le pripravlja predloge novih evropskih mejnih vrednosti. Pravkar je v postopek sprejemanja poslala četrti sklop novih mejnih vrednosti za tri karcinogene, ki jih bo tudi Slovenija morala vnesti v lastne predpise najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tokrat predlagane dopolnitve direktive.

Evropska komisija je svoj predlog pospremila z naslednjimi besedami: »Vsako leto v EU nastane približno 120.000 primerov raka zaradi poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih, ki se letno končajo s smrtjo v približno 80.000 primerih. Za izboljšanje zaščite delavcev pred rakom je Evropska komisija 22. 9. 2020 predlagala, naj se dodatno omeji izpostavljenost delavcev kemikalijam, ki povzročajo raka. Gre za četrto dopolnitev direktive 2004/37/ES, ki naj bi določila nove ali zaostrila dosedanje mejne vrednosti za tri pomembne snovi: akrilonitril, nikljeve spojine in benzen. Ocenjuje se, da bo zato zaradi izboljšane zaščite na boljšem kar 1,1 milijona delavcev v različnih sektorjih.«
V komentarju je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) opozorila, da Evropska komisija kljub zahtevam ETUC in Evropskega parlamenta v četrti predlog dopolnitve direktive 2004/37/ES  še ni vključila niti razširitve veljavnosti  direktive na reprotoksine ter tudi ne nevarnih zdravil, kakršni so citostatiki. Sindikalni boj za zaščito zdravja evropskih in s tem tudi slovenskih delavcev torej ne more biti končan in kampanja evropskih sindikatov se mora nadaljevati.

Več na naslednjih povezavah:
Izjava za javnost Evropske komisije ob vložitvi predloga za četrto dopolnitev direktive 2004/37/ES (v slovenščini)
Predlog za četrto dopolnitev direktive 2004/37/ES z aneksom s predlaganimi mejnimi vrednostmi

Vse o cepljenju proti sezonski gripi

Vse o cepljenju proti sezonski gripi

Vse o cepljenju proti sezonski gripi

 

V naši e-novici št. 51/2020 ste izvedeli, da je spomladi 2020 sezonska gripa do dvainpolkrat pospešila širjenje COVID-19. V e-novici št. 47/2020 pa ste izvedeli, da je strategija Evropske komisije upočasniti širjenje COVID-19 v letu 2021 s spodbujanjem cepljenja proti sezonski gripi. Priporočamo, da je zdaj najboljši čas, da predlagate svojemu delodajalcu, naj v okviru načrta promocije zdravja na delovnem mestu zaposlenim omogoči cepljenje proti sezonski gripi kot ukrep za preprečevanje širjenja tudi COVID-19. Cepljenje za odraslo aktivno prebivalstvo namreč ni zastonj. Lani je bila za samoplačnike cena cepiva 14 evrov. Obvezno zdravstveno zavarovanje je krilo ceno cepiva zgolj za vse osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen…), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, za osebe stare 65 let in več, za nosečnice (ne glede na trajanje nosečnosti) ter za ekstremno debele (ITM 40 ali več). Vsako leto za gripo zboli približno 15 % prebivalstva. Najbolj ogroženi so otroci in starejši od 65 let. Zlasti pri starejših so možni nevarni zapleti. Za odraslo aktivno prebivalstvo je cepljenje praviloma zgolj priporočeno. No, letos se cepljenje zaradi COVID-19 priporoča vsem. V današnji e-novici zato nekaj več informacij o cepljenju proti sezonski gripi.

Ko virus gripe napade naše telo, vbrizga lastne genetske informacije v naše zdrave celice in jih reprogramira, da začnejo proizvajati nove viruse. Zbolimo za gripo. Cepljenje proti gripi pa v našem telesu vzpostavi protitelesa, ki se priklopijo na virus gripe in mu onemogočijo, da bi prodrl v naše celice. Proti gripi se je potrebno cepiti vsako leto zato, ker imunost po nekaj mesecih začne popuščati. Pa tudi zato, ker vsako leto virus gripe mutira. Za vsako mutacijo so potrebna drugačna protitelesa. Vsako pomlad znanstveniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zato ocenijo, katere mutacije virusa, ki krožijo, bodo najverjetneje napadale naslednjo sezono. V cepivo nato dodajo zaščito za 3 do 4 najverjetnejše. Cepivo je toliko uspešnejše, kolikor pravilnejša je bila napoved.

Gripa praviloma napada od sredine novembra do najkasneje maja naslednjega leta. To je potrebno upoštevati, ko se odločamo, kdaj je najprimernejši čas za cepljenje. Imunost nastopi šele približno 14 dni po cepljenju, zato znanstveniki priporočajo cepljenje v sredini jeseni oziroma približno v začetku novembra.

Mnogi ljudje se ne želijo cepiti proti gripi, ker se bojijo stranskih učinkov. Po informacijah na spletni strani EU agencije ECDC (Evropski center za preprečitev in nadzor bolezni) so zapleti po cepljenju proti gripi mnogo redkejši od zapletov, ki jih povzroča gripa. Če pa do njih že pride, so zlasti pri odraslih praviloma blagi in lokalizirani: rdečica okrog mesta vboda injekcije ter do 2 dni vročine, utrujenosti ali bolečin v mišicah. Zelo redko pri otrocih pride do urtikarije in vročinskih krčev.  Cepljenje prinaša torej več koristi kot tveganj.

O gripi na spletni strani NIJZ
Zloženka NIJZ Gripa – izboljšamo precepljenost
Več o cepljenju proti sezonski gripi v angleščini na spletni strani ECDC
Spletna stran EU OSHA o cepljenju proti sezonski gripi na tej povezavi