E-novica ZSSS št. 2/2026 (14. 1. 2026): Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

• Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD) v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, dokument identifikacije investicijskega projekta, oktober 2025
• Skoraj 6 milijonov evrov evropskih sredstev za celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, 1. 12. 2025

E-novica ZSSS št. 56/2025 (9. 12. 2025): Več varnosti pri delu z digitalno tehnologijo – dobra praksa iz Španije

Foto: španski fasader s pametno zapestnico, ki ga opozarja pred povečanim tveganjem za vročinski udar

Kot smo napovedali v naši novici št. 55/2025, je bil 3. in 4. decembra 2025 v baskovskem Bilbau vrh ob zaključku triletne evropske kampanje Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025. Podeljeno je bilo šest nagrad “Dobra praksa” in enajst pohval za primere izboljšanja varnosti in zdravja pri delu s pomočjo digitalne tehnologije. Namen nagrad in pohval je širjenje dobrih praks po vsej Evropi, kako je mogoče z digitalno tehnologijo doseči več varnosti in zdravja pri delu.

Prevod obrazložitev nagrad in pohval v slovenščino pričakujemo v naslednjih mesecih. Seveda pa je na voljo že angleška verzija. Za vas smo iz nje v slovenščino prevedli imenitni primer pametne zapestnice s senzorjem, ki v španskem gradbenem/fasaderskem podjetju Jacar Montajes že od leta 2022 pravočasno preprečuje vročinski udar delavcev, ki v visokih temperaturah (te tam pogosto presegajo 40 °C) delajo na prostem. Ta primer smo izbrali tudi zato, ker smo letos tudi v Sloveniji za preprečitev vročinskega udara končno z novim predpisom omejili delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C. Glej novici ZSSS št. 34/2025 in 36/2025! Toda od Špancev se lahko naučimo tudi o koristni uporabi digitalne tehnologije.

Vabljeni k ogledu in k posnemanju dobre prakse iz Španije!

Predstavitev pametne zapestnice z vgrajenim senzorjem, ki pravočasno opozori gradbenega delavca, da mu grozi vročinski udar, v slovenščini

Brošura EU OSHA Nagrade za dobre prakse na področju zdravih delovnih mest 2023–2025 (Healthy Workplaces Good Practice Awards 2023-2025), v angleščini

Dodatno:

Glej spletno stran Jacar Montajes s pojasnili o uporabi zapestnice Canaria

Glej zapestnico Canaria (za zbiranje bio podatkov), ki jo uporabljajo v nagrajenem podjetju Jacar Montajes: ZAPESTNICA ZA PREPREČEVANJE TOPLOTNEGA UDARA CANARIA+(PLUS), pri nakupu se sklicujte na Referencia 9990005

Glej na isti spletni strani tudi dva videa o uporabi zapestnice!

Zapestnica Canaria je preventivna naprava, ki meri notranjo telesno temperaturo in uporabnika z vibracijo, LED-lučjo in zvokom opozori na nevarnost toplotnega udara. Idealna za delavce v okoljih z visokimi temperaturami.

E-novica ZSSS št. 55/2025 (27. 11. 2025): V živo vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025”

Obveščamo vas, da bo v baskovskem Bilbau 3. in 4. decembra 2025 vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025“, o kateri smo vam v zadnjih treh letih posredovali skupaj z današnjo kar dvajset e-novic. Več informacij o vrhu na tej povezavi (tu najdete tudi povezave ACCESS). Obiščete lahko tudi našo posebno spletno stran o tej kampanji.

Vrh boste lahko v angleščini spremljali v živo s klikom na izbrano povezavo ACCESS (glej spodaj). Na istem mestu se morate pred tem registrirati za dostop do prenosa v živo na spodaj navedene ure. Ker bodo med drugim oba dneva po tri vzporedno potekajoče delavnice, bo pač treba izbrati tisto, ki vas najbolj zanima.

Vabljeni k ogledu!

3. 12. 2025 ob 14.00:

• ACCESS: otvoritvena seja (Vizualno popotovanje po najpomembnejših dogodkih na nacionalni ravni – dinamičen pregled tega, kako je kampanja v digitalni dobi po vsej Evropi oživila zdravje in varnost.)

3. 12. 2025 ob 15.45:

• ACCESS: Vzporedna seja 1: Organizacija dela in organizacijska tveganja na digitaliziranem delovnem mestu
• ACCESS: Vzporedna seja 2: Soupravljanje delavcev za varno in zdravo digitalizacijo dela
• ACCESS: Vzporedna seja 3: Varnost in zdravje pri delu kot gonilo varnih in zdravih digitalnih tehnologij za delo

4. 12. 2025 ob 9.00: 

• ACCESS: Podelitev nagrad za dobro prakso na področju zdravih delovnih mest

4. 12. 2025 ob 11.00:

• ACCESS: Vzporedna seja 1: Psihosocialna tveganja in duševno zdravje v digitalnem svetu dela
• ACCESS: Vzporedna seja 2: Digitalne tehnologije, upravljanje varnosti in zdravja pri delu ter preprečevanje tveganj
• ACCESS: Vzporedna seja 3: Zakonodaja, predpisi in etična vprašanja

4. 12. 2025 ob 12.15:

• ACCESS: Okrogla miza s socialnimi partnerji o duševnem zdravju na delovnem mestu – Predstavitev naslednje evropske kampanje “Zdravo delovno okolje 2026–2028” in zaključek

Dodatno:

Posnetki sej, PowerPoint predstavitve, fotografije in povzetek dogodka kmalu objavljeni na spletni strani vrha: Summit website.

Na vrhu EU-OSHA o zdravih delovnih mestih z naslovom „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, ki je potekal 3. in 4. decembra 2025, smo dva dni delili znanje in se udeležili zanimivih razprav o tem, kako še izboljšati varnost in zdravje pri delu na evropskih delovnih mestih, zlasti v digitalnem svetu. V vzporednih sejah in plenarnih razpravah se je govorilo o vrsti zanimivih tem, kot so praktične aplikacije umetne inteligence (AI) na področju varnosti in zdravja pri delu, njena pravna in etična vpliva ter digitalne spretnosti strokovnjakov za varnost in zdravje pri delu ter nastajajoča tveganja in priložnosti na digitalnih delovnih mestih. Če ste zamudili nekatere od teh razprav ali pa želite preprosto izvedeti več o vrhu, vas vabimo, da si ogledate povzetek dogodka, posnetke, predstavitve govornikov, fotografije in druge vsebine, ki so zdaj objavljene na spletni strani vrha. Oglejte si povzetek vrha, posnetke, prezentacije govornikov, fotografije in več, kar je sedaj objavljeno na spletni strani vrha Summit website.

E-novica ZSSS št. 54/2025 (24. 11. 2025): 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Foto: SURS

25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Združeni narodi so ga pred četrt stoletja razglasili, da bi ozaveščali o pojavnosti in preprečevanju različnih vrst nasilja nad ženskami in dekleti.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko je ob 25. novembru 2025, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ponovil poziv Vladi RS, naj končno začne postopek ratifikacije Konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela iz leta 2019. Konvencija namreč vzpostavlja prvo mednarodno definicijo nasilja in nadlegovanja v svetu dela in s tem predstavlja mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v svetu dela. Poudarja, da ima vsakdo, ne glede na pogodbeni status pravico do dela brez nasilja in nadlegovanja. Določa pa tudi, da morajo države članice skladno z notranjim pravom in prakso ter po posvetovanju s socialnimi partnerji sprejeti vključujoč in celosten način obravnave nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zorko je prepričan, da bi morala Slovenija slediti državam članicam EU, ki so konvencijo že ratificirale (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Romunija, Španija). S tem bi tudi na tej ravni pokazali, da pri nas velja ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zorko opozarja, da odlašanje pri ratifikaciji konvencije MOD št. 190 ogroža temeljne pravice delavcev in delavk, zapostavlja zahteve socialnih partnerjev in civilne družbe ter poslabšuje mednarodni ugled Republike Slovenije.

Mi dodajamo še nekaj opozoril. Med vrste nasilja nad ženskami sodi tudi spolno nadlegovanje v delovnem okolju. Statistični urad Republike Slovenije poroča, da je skoraj tretjina žensk (32 %), ki so kadarkoli delale, doživela spolno nadlegovanje v delovnem okolju. Delež je najvišji med ženskami v starostni skupini od 18 do 29 let, ki opravljajo delo na področju osebnih storitev (natakarice, kuharice, frizerke ipd.), financ in računovodstva ali prodajno-nabavnega sektorja. V teh poklicih spolno nadlegovanje utrpi vsaka druga ženska, povzročitelji pa so najpogosteje moški, ki niso del delovnega okolja žrtve (npr. stranke).

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) tovrstne zunanje povzročitelje nasilja na delovnem mestu imenuje “tretje osebe” ter v 23. in 24. členu zavezuje delodajalca, da mora na delovnih mestih s povečanim tovrstnim tveganjem načrtovati postopke za njegovo obvladovanje. O teh postopkih mora seznaniti svoje zaposlene. Tudi sicer mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje in odpravljanje nasilja, trpinčenja in nadlegovanja na delovnih mestih. Če jih ne načrtuje oziroma ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje, je zagrožena visoka denarna kazen tako za delodajalca kot za njegovo odgovorno osebo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v 7. in 8. členu prav tako prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. Definira, da je spolno nadlegovanje kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. ZDR-1 vsakršno nadlegovanje na delovnem mestu šteje za diskriminacijo. Določa tudi, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije na delovnem mestu delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda se štejejo pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna z utrpljeno škodo in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Več na:

• Vnovičen poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, 20. 11. 2025
• Statistika SURS ob 25. 11. 2025, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
• 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, SURS

Dodatno:

Poziv ZSSS ob 10. 12. 2025, dnevu človekovih pravic k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

Poslansko vprašanje ministru za delo Luki Mescu o ratifikaciji konvencije MOD št. 190, 37. seja Državnega zbora RS, 15. 12. 2025

_______________________________________________________________________________

Izjava MDDSZ 24. 11. 2025

E-novica ZSSS št. 53/2025 (20. 11. 2025): Pokojninska reforma – ZPIZ-2O objavljen v Uradnem listu RS

Slika: Depositphotos

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 90/2025 je bil 18. 11. 2025 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s kratico ZPIZ-2O, ki prinaša tokratno pokojninsko reformo. Ta sicer res ne ureja področja varnosti in zdravja pri delu, vendar pa velja, da sistemske ureditve na enem področju še kako učinkujejo tudi na vse druge ureditve trga dela.

Tokratna pokojninska reforma se bo začela postopoma uveljavljati šele od leta 2028 dalje, dokončno uveljavljena pa naj bi bila šele leta 2035. Njen namen je pravočasno pripraviti naš pokojninski sistem na demografski prehod, ko bo po statističnih napovedih vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let in bo zato javnofinančno neugodno razmerje med številom zavarovancev in upokojencev.

Zaradi pokojninske reforme se bo dejanska upokojitvena starost s sedanjih povprečnih 62 let zelo postopoma dvigala. To pa v času demografskega prehoda pravzaprav ne bo glavni vzrok za delo do višjih starosti. Razmere na trgu dela so se po osamosvojitvi Slovenije namreč opazno spremenile. Mlada generacija prvič vstopa v delovno razmerje pri bistveno višji starosti kot predhodne generacije. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo npr. v letu 2024 v slovensko terciarno izobraževanje vključeno kar 80.648 študentov. Samo v študijskem letu 2023/24 je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija vstopilo kar 13.446 študentov. (Seveda niso bili vsi rojeni v istem letu, pa vseeno kot zanimivost opozorimo, da je bilo v letu 2024 v Sloveniji rojenih 8.835 dečkov in 8.040 deklic ali skupaj zgolj 16.875 otrok.) Že samo zaradi poznega vstopa na trg dela bodo te generacije delale do bistveno višjih starosti, kot je to veljalo v preteklih desetletjih.

V okviru priprav na pokojninsko reformo je zato pozornost veljala tudi varnosti in zdravju pri delu, da bi te mlade generacije ostale zdrave in čile do višjih starosti. Da bi npr. v prihodnosti preprečili mišično-kostna obolenja, ki so poglavitni vzrok bolniške odsotnosti in delovne invalidnosti, je leta 2024 začel veljati novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, o katerem smo v naših novicah že veliko poročali. V okviru pogajanj o pokojninski reformi, pa je bil dopolnjen tudi Zakon o delovnih razmerij (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki bo starejšim delavcem, če se bodo za to odločili (seveda po dogovoru z delodajalcem), omogočil delo s krajšim delovnim časom. Gre za tako imenovani sistem 80-90-100 oziroma delati 80 % polnega delovnega časa, plača 90 % in 100 % pokojninske dobe in prispevkov. Obvestite ZSSS o vaših izkušnjah pri uveljavljanju 67.b člena ZDR-1!

Oglejte si celotno besedilo 67.b člena ZDR-1 na tej povezavi!

E-novica ZSSS št. 52/2025 (14. 11. 2025: Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) je vseevropska anketa, ki jo od leta 1990 dalje vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND). V naši e-novici 9/2024 smo vas 12. 2. 2024 obvestili, da je takrat potekalo anketiranje za EWCS 2024, ki naj bi zajelo naključno izbranih 1.300 slovenskih delavcev in samozaposlenih. Skupno pa je bilo anketiranih 36.644 delavcev v 35 državah, vključno z EU-27, Norveško, Švico, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo. Naključni vzorec delavcev (zaposlenih in samozaposlenih) je vedno osebno intervjuvan.

Cilj anketnega vprašalnika EWCS je zagotoviti celovito sliko vsakdanje realnosti moških in žensk na delovnem mestu. Zajete teme vključujejo zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, učenje in usposabljanje, fizične in psihosocialne dejavnike tveganja, zdravje in varnost, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, soupravljanje delavcev, zaslužek in finančno varnost ter delo in zdravje. EWCS 2024 razkriva najnovejše trende na področju kakovosti delovnih mest ter obravnava izzive in priložnosti, ki jih prinaša nov svet dela.

EUROFOUND je pred kratkim na svoji spletni strani v angleščini objavila prve ugotovitve EWCS 2024. Na tej povezavi najdemo v angleščini odgovore Slovencev in drugih anketirancev na vsako v anketi EWCS postavljenih vprašanj. V ponujenem prikazovalniku podatkov (Data explorer) odkljukamo državo in vprašanje, ki nas zanima ter eden od treh možnih načinov za prikaz odgovorov. Na primer, na vprašanje Slovencem, ali je pri vašem delodajalcu izvoljen delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, jih je pritrdilno odgovorilo 38 %. 

Dodatno pa informativni pregled o prvih ugotovitvah EWCS 2024 (zaenkrat le v angleščini) pojasnjuje najnovejše podatke o kakovosti delovnih mest v EU ter daje strokovne vpoglede v izzive in priložnosti, ki jih prinaša nov svet dela.

Anketiranci so med drugim povedali, kateri vidiki dela so zanje najpomembnejši. Izkazalo se je, da ni vse v denarju: varno delovno okolje za duševno in telesno zdravje ter zaupanja vredno delovno okolje sta najpomembnejša vidika za večino delavcev v EU, in sicer za 71 % oziroma 69 %. Dobro plačo so Evropejci postavili šele na tretje mesto, Slovenci pa celo šele na šesto mesto!

Vabljeni k ogledu EWCS 2024!

Dodatno:

Prosojnice s spletnega posveta Eurofound “Virtualni obisk Slovenije: Prvi izsledki evropske raziskave o delovnih pogojih – ključna področja, pomembna za Slovenijo“, 5. 11. 2025, v angleščini

E-novica ZSSS št. 51/2025 (4. 11. 2025): Prevod Konvencije MOD št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju

V naši e-novici št. 30/2025 z dne 18. 6. 2025 smo vas obvestili, da sta bili junija 2025 na 113. zasedanju Mednarodne konference dela (MOD) med drugim sprejeti Konvencija št. 192 in Priporočilo št. 209 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi dejavniki tveganja v delovnem okolju. Ker junija še ni bilo njunega prevoda, smo takrat objavili zgolj njuni besedili v angleščini.

Ministrstvo za delo pa je 24. 10. 2025 Ekonomsko-socialnemu svetu posredovalo njuna neuradna prevoda v slovenščino. Ministrstvo opozarja, da bo slovenska vlada Državnemu zboru RS predlagala postopek ratifikacije konvencije MOD št. 192 šele po pridobitvi sklepa Sveta EU, da je ratifikacija v skupnem interesu EU.

Vabljeni k ogledu obeh prevodov!

KONVENCIJA 192, Konvencija o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju, ki jo je sprejela konferenca na svojem 113. zasedanju v Ženevi, 13. junija 2025, neuradni prevod

PRIPOROČILO 209, Priporočilo o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju, ki ga je sprejela konferenca na svojem 113. zasedanju v Ženevi, 13. junija 2025, neuradni prevod

E-novica ZSSS št. 50/2025 (23. 10. 2025): Oktober, mesec ozaveščanja o raku dojk 2025

Oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk. Rak dojke je najpogostejši rak med ženskami po vsem svetu, ki predstavlja približno četrtino vseh vrst raka, ki vsako leto prizadenejo ženske. V EU-27 rak dojke predstavlja 375.000 novih primerov in skoraj 96.000 smrti na leto, kaže najnovejša ocena Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) iz leta 2022.

Dejavniki tveganja za nastanek raka dojke so danes dobro znani: alkohol, kajenje, omejena telesna aktivnost, debelost in družinska anamneza. Vendar pa se delo kot eden od dejavnikov tveganja prepogosto spregleda. Številne znanstvene študije kažejo, da je rak dojke lahko povezan z delom, pri čemer je bilo ugotovljenih veliko specifičnih poklicnih dejavnikov tveganja. Najbolj znan je pogosto nočno delo v določenem časovnem obdobju. Na primer, ženska, ki je 10 let delala tri noči na teden, ima 2,5- do 3-krat večjo verjetnost, da zboli za rakom dojk. Nočno delo namreč moti dnevni/nočni cikel in s tem izločanje melatonina, hormona spanja, ki ima protirakav učinek. Drugi dokazani dejavnik tveganja je ionizirajoče sevanje (rentgenski žarki, gama žarki, kozmični žarki). Tretji dejavnik tveganja je povezan s poklicno izpostavljenostjo kemikalijam, kot je etilen oksid, ki se uporablja za sterilizacijo medicinske in kirurške opreme, ali izpostavljenost nekaterim nevarnih zdravilom, ki se uporabljajo v zdravstvenem sektorju. Ogroženo je običajno medicinsko osebje v bolnišnicah in letalsko osebje v letalski industriji.

Med državami EU je Danska trenutno edina, ki že priznava poklicni rak dojke. Vendar se stvari v drugih državah članicah začenjajo spreminjati. V Franciji je 16 delavkam zaradi prizadevanj Confédération Française Démocratique du Travail (CFDT), ene od glavnih sindikalnih organizacij, že uspelo doseči, da je bil njihov rak dojke priznan kot poklicni rak. Cilj CFDT je vključiti raka dojke na nacionalni seznam rakavih obolenj, priznanih kot poklicna bolezen, namesto da se vsak primer posebej obravnava na sodišču.

Obveščanje delavk po vsej Evropi o teh dejavnikih tveganja za raka dojke je bistveno, saj poklicni rak dojke ni neizogiben. Z obveščanjem delavk in uvedbo ustreznih preventivnih ukrepov ga je mogoče zmanjšati ali preprečiti.

Povzeto po ETUI, oktober 2025