DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Nova NAPO risanka o tveganjih zaradi prahu na delovnem mestu

Nova NAPO risanka o tveganjih zaradi prahu na delovnem mestu

NAPO in prah na delovnem mestu

 

Obveščamo vas, da je v okviru evropske kampanje 2018-2019 »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta« nastala nova poučna in zabavna risanka o večnem delavskem junaku Napu z naslovom »Napo in … prah na delovnem mestu«. Naš junak Napo se v tej risanki znajde v vrsti situacij na delovnem mestu, kjer se mora soočiti s škodljivim prahom na delovnem mestu.

Risanke o Napu so priljubljene tudi v Sloveniji. Na hudomušen način nas v obliki pantomime brez besedila poučujejo o tveganjih za naše zdravje na delovnem mestu.

Vse Napove risanke najdemo na naslednji povezavi.

Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa

Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa

Ali naj tudi v prihodnje dvakrat letno premikamo ure na poletni in zimski čas?

 

Se tudi vi pritožujete zaradi premikanja ure dvakrat letno na poletni in zimski čas, ker ima to negativne učinke na vaše počutje? Ne veste, na koga nasloviti poziv, naj se s tem preneha?

Obveščamo vas, da je Evropska komisija začela javno posvetovanje o ureditvi poletnega časa. Državljani EU lahko do 16. avgusta tudi v slovenščini izpolnimo spletni vprašalnik, v katerem lahko izrazimo svoje mnenje o premikanju ure dvakrat letno. Posvetovanje je del nedavno začete ocene direktive EU o poletnem času, s katero želi Evropska komisija ugotoviti, ali bi bilo treba pravila o premikanju ure spremeniti. Oceno direktive je z resolucijo o poletnem času zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, če bodo potrebne.

POJASNILO: Po zakonodaji EU o ureditvi poletnega časa je treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Večina držav članic EU ima dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega vse do prve in druge svetovne vojne in naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Za premik na poletni čas so se države takrat odločile predvsem zaradi prihranka energije in drugih razlogov, denimo varnosti v cestnem prometu, večjih možnosti za prostočasne dejavnosti zaradi daljšega dneva, ali pa so zgolj želele uskladiti čas v svoji državi z ureditvijo v sosednjih državah ali glavnih trgovinskih partnericah. Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in jo trenutno določa Direktiva 2000/84/ES. Po direktivi se poletni čas v vseh državah članicah začne na zadnjo nedeljo v marcu in konča na zadnjo nedeljo v oktobru. EU je želela z evropskimi pravili poenotiti različne nacionalne časovne ureditve in zagotoviti enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu.

Evropski parlament je februarja 2018 sprejel resolucijo, v kateri je pozval Komisijo, naj temeljito preuči direktivo in pripravi ustrezne spremembe, če bodo te potrebne. V resoluciji je še potrdil, da “je treba nujno ohraniti enotni časovni režim v EU tudi po ukinitvi spremembe časa dvakrat letno“.

Evropska komisija v zvezi s problematiko poletnega časa redno prejema odzive državljanov, v katerih pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa (pomanjkanje spanja) in druge negativne posledice. Vendar nekateri hkrati pozivajo k ohranitvi sedanjega režima, saj menijo, da ima pozitivne učinke. Evropska komisija se je v odziv na resolucijo Evropskega parlamenta zato zavezala, da bo preučila dve glavni možnosti politike, ki bosta omogočili takšno usklajeno ureditev, in sicer:

  1. Ohranitev sedanje ureditve poletnega časa v EU, kot je določena v Direktivi 2000/84/ES; ali
  2. Prekinitev sedanje spremembe časa dvakrat letno za vse države članice in prepoved rednega premikanja ure.

Z izpolnitvijo kratkega  vprašalnika v slovenščini, torej lahko sporočite Evropski komisiji svojo voljo.

Varno delo na prostem tudi to poletje

Varno delo na prostem tudi to poletje

Izobraževalni film “Sonce na delu”

Vabimo vas k ogledu kratkega izobraževalnega filma »Sonce na delu«, ki ga je pripravil Klinični inštitut za medicino prometa in športa (KIMDPŠ). Za ogled kliknite: tukaj.

Sonce ima poleg pozitivnih učinkov na ljudi tudi številne negativne posledice. Veliko tveganje za zdravje predvsem v poletnih mesecih pomeni tudi delo na prostem, ki navadno vključuje daljšo izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju (UV-sevanju) kot najpogostejšemu povzročitelju kožnega raka in hkrati visokim temperaturam, kar lahko privede do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) zato letos nadaljuje lani začeto kampanjo Varno delo na soncu, s katero želi vplivati na podjetja, ki poleti opravljajo dela na prostem, da bi poskrbela za ustrezno prilagoditev delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi čim bolj omejili negativne vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev. Več o ukrepih v Sporočilu za javnost, ki ga je pripravil Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa.
Za namene osveščanja delavcev o varnem delu na prostem so pripravili informativni letak v slovenskem jeziku, bosanskem in albanskem jeziku.

Ker so številni slovenski gradbeni delavci, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti, vojaki, gasilci in še mnogi drugi, ki svoje delo opravljajo na prostem, v tem letnem času izpostavljeni škodljivim sončnim žarkom in visokim temperaturam, se je kampanji Varno delo na soncu pridružila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Želimo, da bi se delavci zavedali tveganj za zdravje pri delu na prostem, da bodo vedeli, da se je treba pred škodljivimi sončnimi žarki ustrezno zaščititi in da bodo delodajalca pozvali k oblikovanju in izvajanju aktivnosti za prilagajanje delovnih mest na prostem.  Na naši spletni strani https://zssszaupnikvzd.si/kampanje/varno-delo-na-soncu/ si lahko preberete o UV indeksu, o posledicah škodljivih učinkov UV sevanja  in o delodajalčevih ukrepih pri delu na prostem.

Delavci na gradbišču pred Državnim zborom, junij 2017; Foto: Mojca Matoz, Delavska enotnost

Naš nasvet: Če pri vašem delodajalcu obstajajo delovna mesta na prostem, preverite ali je zanje delodajalec ocenil tveganje zaradi škodljivih UV žarkov in ali je določil preventivne ukrepe. Če delodajalec tega nima v svoji oceni tveganja, je pravi čas, da daste pobudo za dopolnitev! Predloge dopolnitev navaja zgoraj omenjeni izobraževalni film. Zato si ga le oglejte.

Varno na soncu!

Sindikati v EU za zaščito delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

Sindikati v EU za zaščito delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

Novica iz Evropske Unije – ETUI seminar o zaščiti delavcev pred nevarnimi kemikalijami

Prejšnji konec tedna, 21. in 22. junija 2018 je v Bruslju potekal evropski sindikalni seminar o zaščiti delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Organiziral ga je Evropski sindikalni inštitut ETUI, neodvisni raziskovalni in izobraževalni center Evropske konfederacije sindikatov ETUC. Iz Slovenije se je seminarja udeležila Katja Gorišek, svetovalka za varnost in zdravje pri delu v ZSSS.

(Foto: Mojca Matoz; Požar v hotelu Union, Ljubljana, 3. julij 2018)

Na seminarju smo se seznanili z nekaterimi novostmi na področju rakotvornih in mutagenih snovi (o zaščiti onkoloških zdravstvenih delavcev, ki so pri delu izpostavljeni za njihovo zdravje nevarnim zdravilom, o visokih tveganjih pristaniških delavcev, izpostavljenim nevarnim snovem za razkuževanje kontejnerjev, o visokemu kemičnemu tveganju za poklicne gasilce). Poleg tega je bil na seminarju predstavljen tudi potek revizije direktive 2004/37/EC o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (v nadaljevanju direktiva CMD), katere namen je preprečiti umiranje zaradi poklicnega raka, povzročenega zaradi karcinogenov na delovnem mestu. Glej v angleščini program seminarja.

Ker vsako leto zaradi poklicnega raka umre vsaj 100.000 evropskih delavcev, sta ETUC in v Sloveniji ZSSS s kampanjo »Odpravite poklicnega raka« od leta 2015 dalje terjala dopolnitev prekratke priloge direktive CMD, kjer so določene mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za karcinogene in mutagene. Z njimi je namreč mogoče preprečiti večino poklicnega raka. Kampanja poziva Evropsko komisijo, da naj prilogo postopoma dopolnjuje, tako da bo do leta 2020 določala evropske obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti že za petdeset najnevarnejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.  Revizija direktive CMD se je res začela 13. maja 2016, in bo potekala v štirih sklopih. Kot smo vam januarja 2018 poročali v naši 3/2018 e-novici, so obvezujoče evropske mejne vrednosti za prvi sklop trinajstih karcinogenov že sprejete (glej direktivo 2017/2398).  In kot smo vam poročali v naši 17/2018 e-novici, je Evropska komisija aprila 2018 v Evropski parlament že poslala predlog druge dopolnitve priloge direktive CMD za nadaljnjih pet karcinogenov. Na seminarju smo izvedeli, da bo do konca 2018 pripravljen predlog tudi za tretji sklop dopolnitve priloge direktive CMD. Predlog za četrti sklop pa bo Evropska komisija podala konec leta 2019.

Vse to so dobre novice za slovenske delavce, saj so veljavne slovenske mejne vrednosti v velikem delu zastarele, ker ne upoštevajo nova znanstvena dognanja o škodljivosti karcinogenov. Te revizije direktive CMD se bodo namreč neposredno odrazile v dopolnitvah ustreznega slovenskega Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem tako, da bodo določene nove slovenske mejne vrednosti, ki bodo vsaj enake evropskim oziroma po nasvetu ETUC celo lahko ostrejše.

Na seminarju smo izvedeli, da ETUC poziva države članice EU, naj:

  1. ne odlašajo prenosa  direktive 2017/2398 v nacionalne predpise do skrajnega roka 17. januarja 2020, ampak naj to storijo čimprej;
  2. v nacionalni zakonodaji določijo zavezujoče mejne vrednosti, ki jih v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji predlaga ETUC in ki zdravje delavcev ščitijo celo bolj kot tiste v direktivi 2017/2398. ETUC namreč predlaga še ostrejše mejne vrednosti, ki so že veljavne v Nemčiji in nekaterih drugih državah EU;
  3. hkrati po novem na enak način, kot ščitijo zdravje delavcev pred karcinogeni in mutageni, zaščitijo njihovo zdravje tudi pred reprotoksini na delovnem mestu. Belgija je tak predpis npr. sprejela že septembra 2017.

Seminar ETUI je sindikaliste iz vseh držav EU seznanil z novostmi za kemično varnost na delovnem mestu v vsej EU. To nam omogoča, da pri svoji vladi in parlamentu terjamo tako zaščito zdravja in življenja slovenskih delavcev, kakršne so deležni delavci v tistih državah, ki sproti v svojo zakonodajo vnašajo rezultate najnovejših znanstvenih dognanj o škodljivosti nevarnih kemikalij.

Ker je 17. 1. 2020 skrajni rok za prenos direktive 2017/2398, je ZSSS zato slovensko ministrstvo za delo že januarja 2018 pozvala, naj s prenosom ne odlaša (glej o tem v 3/2018 e-novici ZSSS). In res so predstavniki ministrstva za delo junija 2018 na seji Sveta za varnost in zdravje pri delu socialnim partnerjem in stroki poročali, da bodo še letos prenesli evropske mejne vrednosti iz direktive 2017/2398 v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Priporočili smo jim, naj se zgledujejo tudi po nemških mejnih vrednostih. Nemčija namreč svoje mejne vrednosti posodablja dvakrat letno. Marsikatera od slovenskih mejnih vrednosti pa ni bila posodobljena že dvajset ali več let.

O nadaljnjih aktivnostih v zvezi s posodobitvijo slovenskih mejnih vrednosti  bomo vsekakor tudi v bodoče pisali.

Vpliv elektromagnetnih sevanj na človeka

Vpliv elektromagnetnih sevanj na človeka

Kakšne sevalne obremenitve povzročajo naprave, ki jih imamo doma?

Z razvojem tehnologije se povečuje tudi izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem. Elektromagnetna sevanja nas obdajajo tako doma, kot v službi. Gre za WiFi omrežja, mobilne telefone, tablične računalnike, indukcijska kuhališča, mikrovalovne pečice, transformatorske postaje itd.
Vabimo vas k poslušanju zanimivega intervjuja na RTV SLO z doktorjem Petrom Gajškom, direktorjem Inštituta za neionizirana sevanja, kjer boste med drugim izvedeli:
Ali je sevanje našega mobilnega telefonskega aparata bolj nevarno kot življenje v bližini transformatorske postaje? Katera znamka telefonov ima najvišje sevalne vrednosti? Kakšne sevalne obremenitve povzročajo indukcijska kuhališča, mikrovalovne pečice, tablični računalniki in električne budilke na nočnih omaricah? Kakšna je izpostavljenost visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem brezžičnih sistemov v različnih mikrookoljih v Sloveniji? Kaj lahko naredimo za zaščito pred temi sevanji?
Dostop do intervjuja s klikom tukaj.

Predlogi ZSSS za Akcijski načrt v obdobju 2018-2020 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu

Predlogi ZSSS za Akcijski načrt v obdobju 2018-2020 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je pripravila predloge za Akcijski načrt 2018-2020 za izvedbo Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027

Te predloge bomo predstavili v petek, 8. 6. 2018 na seji Sveta za varnost in zdravje pri delu, ki je strokovno posvetovalno telo ministrice za delo. Akcijski načrt naj bi Vlada Republike Slovenije sprejela v devetdesetih dneh od sprejema Resolucije, to je v začetku julija 2018.

 Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 je strateški dokument na področju varnosti in zdravja pri delu, katerega namen je povezati vse deležnike v sistemu varnosti in zdravja pri delu, da bodo ustvarjali in vzdrževali delovno okolje, da bodo delavci skozi svojo celotno delovno dobo ostali zdravi, da bodo lahko delali dlje in da jim bo delo v osebno zadovoljstvo. Resolucija opredeljuje pet strateških ciljev, in ukrepe za uresničitev vsakega od njih:
1.  zagotovitev varnosti pri delu,
2.  zagotovitev zdravja pri delu,
3.  spodbujanje kulture preventive v delovnem okolju in upoštevanje raznolikosti delavcev,
4.  zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki delajo v novih oblikah dela in zaposlovanja,
5.  spodbujanje socialnega dialoga na področju varnosti in zdravja pri delu.

Izvedbeni dokumenti te Resolucije bodo triletni akcijski načrti s konkretiziranimi ukrepi, roki in nosilci nalog. Prvi bo prav za obdobje 2018-2020. Na podlagi problematike, na katero so nas v zadnjih letih opozorili sindikalni in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, služba ZSSS za varnost in zdravje predlaga posodobitve predpisov, nove kazalnike trendov varnosti in zdravja pri delu, okrepitev inšpekcije za delo in ukrepe za pomoč delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Več o naših predlogih pa s klikom tukaj.

Mejnik kemijske varnosti v EU – 31. maja 2018 polna uveljavitev uredbe REACH

Mejnik kemijske varnosti v EU – 31. maja 2018 polna uveljavitev uredbe REACH

Kdor čaka, dočaka! Čakali pa smo polnih deset let. Na današnji dan so na voljo varnostni listi za vse nevarne snovi, s katerimi se slovenski delavci srečujejo na svojem delovnem mestu!

31. maj 2018 je zato mejnik kemijske varnosti na evropskih in s tem seveda tudi na slovenskih delovnih mestih! Na današnji dan se namreč izteče zadnji rok za polno uveljavitev uredbe REACH.

Uredbo najbolje poznamo po njeni kratici REACH (izgovarjaj RIČ). Njen celotni naslov v slovenščini pa je UREDBA (ES) št. 1907/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES.  V slovenščini jo najdete na naslednji povezavi.

Uredba REACH na skupnem evropskem trgu določa obveznost proizvajalcev in dobaviteljev kemikalij, nevarnih za ljudi in okolje, da jih registrirajo in zanje pripravijo varnostne liste, s katerimi evropske kupce poučijo o njihovi varni uporabi.

POJASNILO: V svetu se uporablja na milijone različnih kemikalij. Ker bi trajalo predolgo, da bi države preiskale, katere od teh so nevarne za ljudi in okolje, je uredba REACH zadolžila njihove proizvajalce in uvoznike, da jih registrirajo in pojasnijo, zakaj so nevarne in pod katerimi pogoji jih je mogoče varno uporabljati. Kazni za proizvajalce ali uvoznike, ki jih ne bi registrirali do 31. 5. 2018, so hude. Poleg visokih glob lahko inšpektor, pristojen za kemikalije, ustavi proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo snovi, če niso bile registrirane.

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali delodajalčeva listina »izjava o varnosti z oceno tveganja« res povzema vsa navodila za varno delo s kemikalijami, zapisanimi v varnostnih listih.

Zakaj smo čakali deset let? Uredba REACH je sicer začela veljati 1. 6. 2008, a njen 23. člen je določil prehodno obdobje, ki naj bi evropskim proizvajalcem in dobaviteljem kemikalij omogočalo, da pravočasno pripravijo registracijo.  Uredba se je postopoma uveljavljala na naslednje datume: 1. 12. 2010, 1. 6. 2013 in dokončno 1. 6. 2018.

»Končno smo 31. 5. 2018 na cilju polne uveljavitve uredbe REACH«, zato opozarja slika zgoraj levo, ki povzema tudi navodila za registracijo nevarnih kemikalij. Našli smo jo na spletni strani Urada RS za kemikalije, v Sloveniji pristojnega za izvajanje uredbe REACH.

Več o uredbi REACH v slovenščini na spletnih straneh:

Obiščite spletno stran evropske kampanje 2018-2019 o nevarnih kemičnih snoveh

Obiščite spletno stran evropske kampanje 2018-2019 o nevarnih kemičnih snoveh

Vabimo vas, da obiščete novo spletno stran v slovenščini evropske kampanje VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Gre za kampanjo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki bo potekala v letih 2018 in 2019. Spletna stran kampanje ponuja:

  • vse o nevarnih kemičnih snoveh na delovnih mestih,
  • orodja in publikacije,
  • nasvete, kako se tudi sami lahko vključimo v kampanjo,
  • o partnerjih kampanje,
  • medijsko središče z novicami, video posnetki, fotografijami, dogodki ipd.

IZ PREDSTAVITVE KAMPANJE NA NJENI SPLETNI STRANI:

Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnem mestu je povezana z akutnimi in kroničnimi zdravstvenimi težavami, kot so:

  • bolezni dihal (npr. astma, rinitis, azbestoza in silikoza);
  • škodljive posledice za notranje organe, vključno z možgani in živčevjem;
  • draženje kože in kožne bolezni;
  • poklicna rakava obolenja (npr. levkemija, pljučni rak, mezoteliom in rak nosne votline).

Poleg tega so lahko delavci zaradi prisotnosti nevarnih snovi izpostavljeni nevarnosti požara, eksplozije, akutne zastrupitve in zadušitve.

Nevarne snovi povzročajo znaten delež poklicnih bolezni, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in delovno sposobnost delavcev in se lahko v nekaterih primerih končajo s smrtjo.

Kljub temu se ljudje na splošno premalo zavedajo, katere nevarne snovi so prisotne na delovnem mestu, kako veliko jih je in kakšna tveganja pomenijo.

Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnem mestu je treba odpraviti ali pa vsaj učinkovito obvladovati, da se zagotovijo varnost in zdravje delavcev ter gospodarski uspeh podjetij in družbe.

Do spletne strani te evropske kampanje s klikom na naslednjo povezavo.

Več o poklicnih boleznih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi, najdete v publikaciji Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni.

Poročilo IRSD za leto 2017

Poročilo IRSD za leto 2017

Inšpektorat za delo RS (IRSD) je na svoji spletni strani objavil poročilo o svojem delu za leto 2017.

Iz poročila IRSD:

Ker je bilo na inšpektoratu za delo ob zaključku leta 2017 na področju varnosti in zdravja pri delu zaposlenih 31 inšpektorjev, odpade na posameznega inšpektorja nadzor 6.803 poslovnih subjektov oziroma 27.619 delavcev.

Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v letu 2017 opravili skupaj 6.659 inšpekcijskih nadzorov. Izredni inšpekcijski nadzori so po številu močno izstopali, in sicer z 79,9 %. Izredni inšpekcijski nadzori so bili večinoma opravljeni v zvezi s predhodno načrtovanimi in usmerjenimi akcijami in kampanjami, takih je bilo 62,1 % nadzorov. Poleg izrednih nadzorov so inšpektorji opravljali tudi redne in kontrolne inšpekcijske nadzore. Teh nadzorov je bilo precej manj, in sicer rednih 6,8 % in kontrolnih 13,3 %.

 Pomemben delež med izrednimi inšpekcijskimi nadzori predstavljajo nadzori, opravljeni na podlagi prijav, ki jih v veliki večini podajo delavci. Delavci so se najpogosteje pritoževali, da jih delodajalci ne napotujejo na zdravstvene preglede, glede usposabljanja za varno delo ter glede neustreznih delovnih pogojev. V letu 2017 je bilo na inšpektorat s področja varnosti in zdravja pri delu podanih 931 prijav.

 V letu 2017 je bilo na področju varnosti in zdravja ugotovljenih skupaj 17.900 kršitev. Največ kršitev je bilo ponovno ugotovljenih v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (3.458 kršitev), sledijo jim kršitve glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev (3.130 kršitev) ter glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela (2.182 kršitev). Te kršitve ugotavljajo inšpektorji kot najbolj pogoste že vrsto let. V zvezi z izjavo o varnosti z oceno tveganja je bilo v letu 2017 ugotovljenih 3.458 kršitev, od tega je zanimiv podatek glede kršitve zahtev za sodelovanje delavcev pri postopkih ocenjevanj tveganj v 423 primerih in v 76 primerih pa delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja.  

 Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v letu 2017 izrekli skupaj 4.230 ukrepov. Med izrečenimi ukrepi so največje število predstavljale upravne odločbe, ki jih je bilo 2.741 (64,8 %). S temi odločbami so inšpektorji delodajalcem odredili odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri inšpekcijskih nadzorih, ali prepovedali opravljanje delovnega procesa ali prepovedali uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja in nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Takšnih prepovednih odločb so inšpektorji v letu 2017 izdali 327, od katerih se je 32 odločb nanašalo na prepoved opravljanja dela zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Na prekrškovnem področju je bilo v letu 2017 izrečenih skupaj 1.489 ukrepov, med njimi največ pisnih prekrškovnih odločb, in sicer 561 (164 z izrečeno globo in 379 z izrečenim opominom). Sledijo izreki glob s plačilnimi nalogi (493 primerov). Inšpektorji so podali 6 kazenskih ovadb, v 3 primerih pa so naznanili sum storitve kaznivega dejanja. Inšpektorji so izrekli 238 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru ter 188 opozoril po Zakonu o prekrških.

Več pa s klikom na Poročilo o delu IRSD za leto 2017.

MDDSZ vabi organizacije k sodelovanju na nacionalnem tekmovanju za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«.

MDDSZ vabi organizacije k sodelovanju na nacionalnem tekmovanju za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«.
Slovensko tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru kampanje»Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta« organizira nacionalno tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«. Namenjeno ni zgolj podjetjem iz kemijske industrije ampak vsem organizacijam, ki uporabljajo nevarne kemične snovi!

S priznanji za Dobro prakso se nagrajuje izjemne in inovativne prakse s področja varnosti in zdravja pri delu. S tem se podjetjem predstavijo prednosti izvajanja dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu.

Ali vaša organizacija inovativno pristopa k obvladovanju nevarnih snovi? Ali vas je navdihnil primer dobre prakse v podjetju?

Če ste na eno izmed zgornjih dveh vprašanj odgovorili z DA, potem pozovite svojega delodajalca naj se najkasneje do ponedeljka, 10. septembra 2018 prijavi na tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019« na e-naslov ministrstva gp.mddsz@gov.si. V tem letaku pa boste izvedeli kako lahko sodelujete in na kaj bo pozorna žirija pri ocenjevanju.

Zmagovalec nacionalnega tekmovanja postane kandidat na evropskem tekmovanju EU-OSHA. Prejemniki nagrad in pohval EU OSHA bodo vabljeni na zaključno prireditev kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019, ki bo novembra 2019 v Bilbau (Španija).

Verjamemo, da v Sloveniji obstajajo dobre prakse upravljanja z nevarnimi snovmi, zato le pogumno k prijavi!

Več o tekmovanju za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«s klikom tukaj.

Page 1 of 512345
Loading...