Odobren projekt 2025-2029 “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb”

On 18. avgusta, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 39/2026 (18. 8. 2026): Odobren projekt 2025-2029  “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb”

Direktorat za kohezijo, ki združuje državne sektorje, ki upravljajo z evropskimi viri sredstev kot ključnimi orodji za razvoj Slovenije, je 14. 8. 2026 sporočil, da je Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj odobrilo za obdobje 2025-2029 evropska sredstva za projekt izboljšanja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji z naslovom “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb” v skupni vrednosti 3 milijone evrov. Evropski socialni sklad plus bo od tega prispeval 2.185.500,00 evrov evropskih sredstev v okviru programa evropske kohezijske politike do leta 2027. Upravičenec do sredstev je novo Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Pravkar odobreni projekt, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, žal, brez posvetovanja s socialnimi partnerji, baje vključuje oblikovanje usmeritev na tem področju, usposabljanje strokovnjakov in osveščanje javnosti. Cilji projekta naj bi bili uresničeni tudi s prevzemanjem uspešnih praks iz tujine ter z osveščanjem javnosti o pomenu varnega in zdravega dela. Poseben poudarek naj bi namenili krepitvi kulture varnosti in zdravja pri delu, spodbujanju zdravega in aktivnega staranja ter ustvarjanju pogojev, ki ljudem omogočajo, da ostanejo zdravi in delovno aktivni tudi v poznejših letih.

Ključni rezultat projekta bo baje priprava nacionalne strategije varnosti in zdravja pri delu, ki bo določila usmeritve in ukrepe za ustvarjanje varnih, zdravih in spodbudnih delovnih okolij. Z načrtovanimi aktivnostmi naj bi projekt po njihovih navedbah povečal ozaveščenost o pomenu varnih in zdravju prijaznih delovnih razmer, okrepil znanje strokovnjakov in oblikovalcev politik, spodbujal zdrav življenjski slog na delovnem mestu ter okrepil sposobnost Slovenije za učinkovito odzivanje na spremembe na trgu dela.

V letošnjem letu gre torej za že drugi večmilijonski slovenski državni projekt za več varnosti in zdravja pri delu. Kot smo vas letos namreč že večkrat obvestili, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poteka tudi 7-milijonski projekt “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu – CP VZD”, ki je prav tako v 85 % financiran iz evropskih sredstev.

Vir: Evropska sredstva za varnost in zdravje pri delu – Evropska sredstva

Back to Top

Vročina je tveganje, ki ga je treba obvladovati

On 31. julija, 2026   /   Novice  
Vročina je tveganje, ki ga je treba obvladovati

E-novica ZSSS št. 38/2026 (31. 7. 2026): Vročina je tveganje, ki ga je treba obvladovati

ARSO svari, da novi vročinski val pomeni veliko toplotno obremenitev in opozarja na veliko požarno ogroženost. Inšpektorat RS za delo pa znova pojasnjuje:

“Poletni vročinski valovi predstavljajo vse večje tveganje za zdravje in varnost pri delu. Visoke temperature zmanjšujejo delovno storilnost, povečujejo možnost napak in nezgod ter lahko povzročijo vročinsko izčrpanost ali celo vročinski udar.

Kaj določajo predpisi?

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec zagotavljati takšne delovne razmere, ki ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev. Med njegove temeljne obveznosti spada prepoznavanje in obvladovanje vseh tveganj, vključno s tveganji zaradi visokih temperatur.

Podrobnejše zahteve določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki med drugim določa, da mora delodajalec:

  • med delovnim časom zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve,
  • upoštevati zahteve slovenskih standardov za toplotno udobje,
  • zagotoviti ustrezne ukrepe tudi ob občasno povišanih temperaturah, na primer med vročinskimi valovi.

Pravilnik določa tudi, da temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 °C, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so višje temperature posledica tehnološkega procesa ali delovne opreme (na primer peči).

Ocena tveganja je obvezna

Vsak delodajalec mora tveganja zaradi visokih temperatur oceniti v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. V njej mora določiti ustrezne organizacijske, tehnične in druge ukrepe za zmanjšanje tveganj ter jih pripraviti v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.

To pomeni, da morajo biti ukrepi načrtovani že pred nastopom vročinskega vala in ne šele, ko temperature dosežejo kritične vrednosti.

Katere ukrepe lahko uvede delodajalec?

Če temperatura v delovnih prostorih preseže dovoljene vrednosti ali predstavlja tveganje za zdravje zaposlenih, lahko delodajalec sprejme različne začasne organizacijske ukrepe, kot so:

  • prerazporeditev delovnega časa na hladnejši del dneva,
  • uvedba pogostejših in daljših odmorov,
  • skrajšanje delovnega časa, kadar je to mogoče,
  • zmanjšanje intenzivnosti fizično zahtevnega dela,
  • zagotavljanje brezplačnih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
  • začasna prekinitev dela, če varnega dela ni mogoče zagotoviti.

Če so visoke temperature stalna težava, lahko delodajalec uvede tudi dolgoročne tehnične rešitve, kot so:

  • namestitev klimatskih naprav,
  • učinkovitejše prezračevanje,
  • senčenje prostorov,
  • druge tehnične ukrepe za izboljšanje toplotnega udobja.

Delo na prostem zahteva dodatne ukrepe

Posebna pravila veljajo za delavce, ki opravljajo delo na prostem, predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu, komunalnih dejavnostih in drugih dejavnostih, kjer so delavci neposredno izpostavljeni soncu.

Pravilnik določa, da se lahko delo na prostem pri temperaturi zraka nad 30 °C izvaja le pod naslednjimi pogoji:

  • delavcem morajo biti najmanj na vsaki 2 do 3 uri dela zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela,
  • zagotovljeni morajo biti brezplačni brezalkoholni napitki,
  • med odmori mora biti omogočena zaščita pred soncem oziroma drugimi neugodnimi vremenskimi vplivi,
  • če delo poteka na neposrednem soncu, mora delodajalec zagotoviti tudi ustrezno zaščito pred sončnim sevanjem.

Priporočila Inšpektorata za delo

Poleg zakonskih obveznosti Inšpektorat Republike Slovenije za delo priporoča tudi naslednje preventivne ukrepe:

  • temperatura v klimatiziranem prostoru naj ne bo več kot 7 °C nižja od zunanje temperature;
  • dnevno popijte do tri litre vode, po potrebi tudi napitke z elektroliti;
  • nosite lahka, svetla in zračna oblačila;
  • izogibajte se alkoholu ter težki, slani in zelo začinjeni hrani;
  • najtežja fizična dela opravite zgodaj zjutraj;
  • omogočite kratke in pogoste odmore v ohlajenih prostorih;
  • poznajte simptome vročinske izčrpanosti in vročinskega udara ter ob njihovem pojavu takoj ukrepajte;
  • pri delu v zelo visokih temperaturah organizirajte delo v paru, da je ob morebitnih zdravstvenih težavah pomoč takoj na voljo.

Vročina je tveganje, ki ga je treba obvladovati

Visoke temperature niso zgolj vprašanje udobja, temveč pomemben dejavnik varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci morajo v skladu z določbami Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter Izjave o varnosti z oceno tveganja pravočasno načrtovati in izvajati ustrezne organizacijske, tehnične in preventivne ukrepe. Le tako je mogoče zmanjšati tveganja za zdravje zaposlenih in zagotoviti varno delo tudi v času najhujših vročinskih valov.”

Vir: novice gov.si

Back to Top

Podpiši peticijo Evropski komisiji za sprejem direktive EU o najvišjih delovnih temperaturah

On 21. julija, 2026   /   Novice  
Podpiši peticijo Evropski komisiji za sprejem direktive EU o najvišjih delovnih temperaturah

E-novica ZSSS št. 37/2026 (21. 7. 2026): Podpiši peticijo Evropski komisiji za sprejem direktive EU o najvišjih delovnih temperaturah

Foto: ETUC

Obveščamo vas, da je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), v katero je od leta 1999 včlanjena tudi ZSSS, začela zbirati podpise za peticijo Evropski komisiji, naj pripravi predlog nove direktive EU o najvišjih dovoljenih temperaturah pri delu. Peticijo lahko podpišete na tej povezavi. ETUC se vam bo zahvalil za vaš podpis z naslednjimi besedami: “Vsak podpis Evropski komisiji otežuje, da bi prezrla težave, s katerimi se delavci po vsej Evropi soočajo vsako poletje. Skupaj ustvarjamo pritisk, potreben za sprejetje zavezujoče zakonodaje EU o najvišjih delovnih temperaturah – zakonodaje, ki bo zaščitila vse, tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Še bolj lahko pomagate, če peticijo delite s prijatelji, družino ali sodelavci. Več nas bo spregovorilo, močnejši bo naš argument.”

Razširjajte peticijo:

Prevod peticije: Odmori zaradi vročine pri delu: pravica vsakega delavca

Nogometaši so za njihovo varnost med svetovnim prvenstvom imeli vsake 22 minut odmor za pitje vode. Od gradbenih delavcev, nabiralcev sadja in voznikov avtobusov pa se pogosto pričakuje, da brez odmora delajo ure in ure v nevarni vročini. Zato se je v Evropi močno povečalo število smrtnih primerov na delovnem mestu, povezanih z vročino[1].

Ljudje, kot je Ciro Adinolfi, ki je pred očmi svojega sina umrl zaradi srčnega napada, ko je delal na gradbišču pri skoraj 40 °C. Ali Jose Antonio Gonzalez, ki je umrl po dolgi izmeni čiščenja ulic pri temperaturah nad 40 °C. Življenja teh delavcev in tisočih drugih so se končala prezgodaj zaradi nevarnega odnosa Evrope do dela v ekstremni vročini.

Vendar se delodajalci iz teh primerov ne naučijo ničesar: raziskave kažejo[2], da se mnogi delodajalci neradi odločajo za prostovoljne ukrepe za zagotavljanje varnosti delavcev in se o njih celo nočejo  pogovarjati s sindikati.

Zato potrebujemo evropski predpis o najvišjih delovnih temperaturah.

To bi pomenilo, da bi, kadar je za delo prevroče, imeli delavci pravico prekiniti delo in si vzeti odmor brez strahu pred izgubo plače ali celo delovnega mesta. To bi pomenilo, da bi morali delodajalci zagotoviti vodo, dostop do sanitarij, senco in zaščitna oblačila. To so osnovni zdravorazumski, a nujni, ukrepi za varnost ljudi.

Podpišite peticijo zdaj in pozovite Evropsko komisijo: zaščitite delavce z zavezujočim predpisom EU o najvišjih delovnih temperaturah.

Podnebje se spreminja, zato se morajo spremeniti tudi naši zakoni!

Dodatno:

  1. ETUC opozarja: Brez direktive o toplotni varnosti bo več stavk med poletnimi vročinskimi valovi, 21. 7. 2026, v slovenščini
  2. Nove tragedije zaradi vročine zahtevajo določitev najvišjih delovnih temperatur, v angleščini
  3. Kolektivna pogajanja in socialni dialog kot instrumenta za zaščito delavcev pred vročinskimi vali in podnebnimi spremembami v Evropski uniji, v angleščini
Back to Top

15. julij je dan EU za žrtve svetovne podnebne krize 

On 15. julija, 2026   /   Novice  
15. julij je dan EU za žrtve svetovne podnebne krize 

E-novica ZSSS št. 36/2026 (15. 7. 2026): 15. julij je dan EU za žrtve svetovne podnebne krize

Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament so leta 2023 uradno razglasili 15. julij za dan EU za žrtve svetovne podnebne krize. Služi kot opomnik na vse bolj uničujoče posledice ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, gozdni požari in poplave. Njegov namen je počastitev tistih, ki so izgubili življenja, opozarjanje javnosti na neposredno grožnjo, ki jo globalno segrevanje prinaša za zdravje in preživetje ter spodbujanje skupnosti, držav in posameznikov k odločnejšim ukrepom za zmanjšanje emisij ter gradnjo odpornejše družbe. Dogodek tradicionalno spremljajo številne aktivnosti in razprave, ki jih po državah članicah EU organizira Evropski podnebni pakt.

Podnebni svet Vlade RS pa je 3. 7. 2026 opozoril, da bodo zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi postali pogostejši in intenzivnejši. Predsednik Podnebnega sveta dr. Žiga Zaplotnik je poudaril: »Podnebne spremembe se že kažejo v premiku letnih časov. Poletne temperature danes nastopijo dva tedna prej kot v sredini prejšnjega stoletja in vztrajajo dva tedna dlje v jesen. Trenutno podnebje v sredini julija tudi v Sloveniji že omogoča temperature celo do 43 stopinj Celzija, kar vidimo v naboru možnih rešitev ansambelskih vremenskih napovedi.«
Da vročinski valovi niso le skrajni meteorološki pojav, ampak imajo zelo resne posledice, je ob tem povedal namestnik predsednika Podnebnega sveta dr. Jonas Sonnenschein: »Pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi so tiste posledice podnebnih sprememb, ki imajo najhujše posledice za zdravje, gospodarstvo in naravo. Konkretno to pomeni več deset tisoč dodatnih smrti v Evropi letno, bolnišnice, ki se hkrati spopadajo z večjim številom bolnikov in slabo ohlajenimi prostori, poškodbe vitalne prometne infrastrukture (asfalt, upognjene železniške tirnice), višje cene električne energije zaradi slabih hidroloških razmer, nižjo produktivnost delavcev (zlasti tistih, ki delajo na prostem), obsežne izgube pridelka v kmetijstvu, lokalno pomanjkanje vode, cvetenje strupenih alg ter gozdne požare.«

Vir: novica gov.si, 10. 7. 2026

Back to Top

Vročinski rekordi padajo

On 3. julija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 35/2026 (3. 7. 2026): Vročinski rekordi padajo

Leto 2026 bo šlo v anale kot leto vročinskih rekordov. Konec junija 2026 je Slovenijo zajel izjemen vročinski val, zaradi katerega je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala rdeča in oranžna opozorila za celotno državo! Najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji konec junija 2026 je znašala 38,7 °C, izmerili pa so jo v ponedeljek, 29. junija 2026, na meteorološki postaji Podnanos. Uradno je bil tako postavljen nov slovenski junijski temperaturni rekord, s čimer je padel prejšnji absolutni rekord iz junija 2025 (38,4 °C v Dobličah pri Črnomlju).
Vročinske valove beležimo od leta 2003 dalje in so izraz klimatskih sprememb. V zadnjih letih jih imamo že do 10 letno.
V Sloveniji se po kriterijih ARSO vročinski val uradno definira kot obdobje, ko najvišja dnevna temperatura zraka vsaj tri dni zapored preseže določen temperaturni prag, ali ko je dalj časa močno povečana toplotna obremenitev telesa. Splošna meja za začetek blagega vročinskega vala v večini nižinskih delov države je 30 °C. Ker pa ima ARSO državo razdeljeno na štiri klimatske regije (severozahod, jugozahod, osrednja Slovenija in severovzhod), se pragovi za resno toplotno obremenitev med regijami razlikujejo. Pri določanju upoštevajo tudi tropske noči (ko temperatura ponoči ne pade pod 20 °C), saj te preprečujejo nočno ohlajanje telesa.
ARSO izdaja stopnje opozoril na podlagi predvidene toplotne obremenitve, ki poleg same temperature zraka upošteva tudi vlažnost in trajanje obdobja:
  • Oranžni alarm (Velika nevarnost): Razglasi se, ko so napovedane visoke temperature neobičajne za tisti letni čas in povzročajo veliko toplotno obremenitev. V večini notranjosti države to pomeni, da dnevne temperature dosegajo vrednosti med 33 °C in 35 °C (na Primorskem lahko tudi do 37 °C) in vztrajajo več dni. Razmere so lahko nevarne za zdravje starejših, otrok in kroničnih bolnikov. 
  • Rdeči alarm (Izjemna nevarnost): Razglasi se ob ekstremni toplotni obremenitvi, ko temperature dosežejo kritične vrednosti. V notranjosti Slovenije se rdeči alarm praviloma sproži, ko temperature presežejo 35 °C do 37 °C, na Primorskem (Goriška, Vipavska dolina) pa 38 °C ali več. Pogoj za rdeči alarm je tudi, da ekstremna vročina traja dlje časa ter da so noči vroče, kar predstavlja resno grožnjo za zdravje celotnega prebivalstva.

Vročinski val je visoka obremenitev celo za telo, ki se mu ni treba fizično naprezati. Fizično delo dodatno segreva telo. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 °C. Če se mora preveč truditi, da bi se ohladilo, ali če se začne pregrevati, delavec zboli. Vročinski stres je celotna toplotna obremenitev, ki ji je delavec lahko izpostavljen zaradi skupnih prispevkov presnovne toplote, oblačil in okoljskih dejavnikov (tj. temperature in gibanja zraka, vlage in sevane toplote). Blag ali zmeren vročinski stres lahko povzroči nelagodje in negativno vpliva na storilnost in varnost, ne škoduje pa zdravju. Temperaturni ekstremi pa neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje svoje notranje temperature. Poleg tega lahko poslabšajo kronična obolenja, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

V zmerno vročih okoljih telo poskuša odstraniti odvečno toploto, da lahko ohranja normalno telesno temperaturo. Srčni utrip se pospeši, da pride do večjega dotoka krvi skozi zunanje dele telesa in kožo, tako da se odvečna toplota odvaja v okolje, in pojavi se znojenje. Izhlapevanje znoja s kože hladi telo. Te spremembe pa postavljajo dodatne zahteve za telo. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Ročno delo še dodatno ustvarja presnovno toploto in povečuje toplotno obremenitev telesa.

Tipični simptomi toplotnega stresa, ki se lahko pojavijo – različno pri različnih ljudeh: nesposobnost koncentriranja, mišični krči, vročinski izpuščaji, močna žeja (ta simptom se pojavi dokaj pozno), omedlevica, izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža in v najhujših primerih vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). Sposobnost telesa, da vzdržuje normalno notranjo telesno temperaturo lahko povsem odpove.  Če se pravočasno ne ukrepa, se lahko konča s smrtjo.

Ljudje na splošno ne morejo zaznati svojih simptomov, povezanih z vročinskim stresom, zato smernice za delo na prostem v vročini priporočajo, naj delavec na delovnem mestu ne bo  sam. Njegovo preživetje je lahko odvisno od sposobnosti sodelavcev, da prepoznajo te simptome ter zanj pravočasno poiščejo prvo pomoč in zdravniško oskrbo.

Nasvet: Če začutite simptome vročinskega stresa, prenehajte z delom, pijte vodo, odstranite nepotrebna oblačila in se usedite v hladen prostor v senci. Če se v 30 minutah ne morete ohladiti, poiščite nujno medicinsko pomoč.

Back to Top

Kazalnik vročinskega stresa UTCI in priporočeni delež dela in počitka

On 27. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 34/2026 (28. 6. 2026): Kazalnik vročinskega stresa UTCI in priporočeni delež dela in počitka

V naši e-novici ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu št. 31/2026 smo objavili opozorila Inšpektorata RS za delo (IRSD) o varnem delu v ekstremni vročini, ki so se nanašala tako na delo v zaprtih prostorih kot tudi na prostem. IRSD je povzel predpise in nanizal nekaj priporočil delodajalcem in delavcem za delo v povišanih temperaturah.

Prav pa je, da spomnimo tudi na smernice za varno delo, kadar temperatura zraka preseže 30 °C. Predpisi so strogo zavezujoči zakoni in pravilniki, ki določajo minimalne standarde in kazni za kršitve. Smernice pa so neobvezujoči strokovni priročniki, ki delodajalcem praktično svetujejo, kako te zakonske zahteve najlažje doseči v praksi. Letos objavljeni vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov  je namenjen predvsem delodajalčevim strokovnim službam.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih v 93. in 94. členu določa, da je treba pri delu na prostem pri temperaturah nad 30 °C  delo prekiniti za 15 minut vsaj na 2 do 3 ure ter delavcem omogočiti počitek v senci in brezalkoholno pijačo. Vodnik pa dodatno upošteva še kazalnik vročinskega stresa UTCI na podlagi meritev ne le temperature zraka ampak tudi vlažnosti zraka. Prav visoka vlažnost zraka namreč dodatno viša tveganje za vročinski stres. V vodniku so preglednice s priporočenimi preventivnimi ukrepi glede na stopnjo tveganja, izraženo s kazalnikom UTCI. Preglednica št. 5 pa priporoča razmerje med deležema dela in počitka v delovnem času glede na lahko, zmerno ali visoko intenzivnost fizičnega dela. Za lahko intenzivnost dela naj bi zadoščale prekinitve dela, določene s pravilnikom. Za zmerno in visoko intenzivnost pa vodnik priporoča daljše prekinitve.

Primeroma tako preglednica št. 5 priporoča, da se naj že pri zmerno težkem fizičnem delu pri ekstremni kombinaciji temperature 33 °C in relativne vlažnosti zraka 75 %  delavcu na vsakih 15 minut dela zagotovi 45 minut počitka. Torej trikrat daljši počitek kot delo! Ali pa naj delodajalec delavcu namesto prekinitve dela zagotovi lažje delo v ohlajenem prostoru. Za zmerno fizično obremenitev po omenjenem vodniku velja npr.: montaža ograj, betoniranje, zidanje, kitanje, pleskanje, polaganje tlakov, polaganje strešnikov, rezbarjenje, kovanje, prevoz lahkih predmetov, lesena dela, elektroinštalacijska dela, kleparska dela, strojna dela, montaža ograj, asfaltna dela…

Glej:

Back to Top

Javni poziv ZSSS ob vročinskem valu 2026

On 23. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 33/2026 (24. 6. 2026): Javni poziv ZSSS ob začetku sezone vročinskih valov 2026

Predsednik ZSSS Andrej Zorko je 23. 6. 2026 na delodajalce, inšpekcijo dela in delavce naslovil javni poziv ob začetku sezone vročinskih valov 2026.

Predsednik ZSSS poziva:

“V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob vročinskem valu, ki je zajel Slovenijo, in visokih temperaturah pozivamo vse delodajalce, da nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zdravja in varnosti delavk in delavcev.

Visoke temperature niso zgolj neprijetnost, temveč resno tveganje za zdravje in življenje zaposlenih. Še posebej so izpostavljeni delavci in delavke na prostem, v proizvodnji, logistiki, prometu, komunalnih dejavnostih, kmetijstvu ter drugih dejavnostih, kjer delo poteka v zahtevnih mikroklimatskih razmerah.

Vročinski valovi in visoke temperature niso več samo občasen pojav, temveč postajajo nova realnost sveta dela. Zato prilagajanje delovnih procesov ekstremnim temperaturam ne sme biti prepuščeno trenutni presoji posameznega delodajalca, ampak mora postati sestavni del odgovorne organizacije dela ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

ZSSS opozarja, da je zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja zakonska obveznost delodajalcev. Delavke in delavci ne smejo nositi posledic vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valov in visokih temperatur, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Tako od delodajalcev pričakujemo, da:

  • prilagodijo organizacijo dela in delovni čas vremenskim razmeram;
  • zagotovijo zadostne količine pitne vode in možnost ohladitve;
  • omogočijo pogostejše odmore v senci oziroma v ustrezno ohlajenih prostorih;
  • zmanjšajo fizične obremenitve v času najvišjih temperatur;
  • zagotovijo ustrezna zaščitna sredstva in zaščito pred neposredno sončno pripeko;
  • dosledno izvajajo vse ukrepe, določene v ocenah tveganja za varnost in zdravje pri delu.

Posebej opozarjamo, da gospodarski interesi ne smejo prevladati nad zdravjem ljudi. Noben rok, nobena pogodba in noben poslovni rezultat niso pomembnejši od zdravja in življenja delavk in delavcev.

Če se lahko zaradi vročine izdajajo opozorila prebivalstvu, prilagaja izvajanje dejavnosti na prostem in sprejemajo zaščitni ukrepi za najbolj ranljive skupine, potem ni sprejemljivo, da delavke in delavci brez ustrezne zaščite opravljajo najtežja fizična dela na žgočem soncu ali v pregretih delovnih prostorih, brez možnosti, da se lahko primerno osvežijo.

Delavke in delavci niso stroški proizvodnje ampak so ljudje, katerih zdravje in življenje morata biti na prvem mestu.

ZSSS tudi poziva Inšpektorat Republike Slovenije za delo, naj v času vročinskih valov in ekstremno visokih temperatur okrepi nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter dosledno in nemudoma ukrepa v primerih ugotovljenih kršitev.

Delavke in delavce, članice in člane sindikata pozivamo, naj v primeru neustreznih delovnih pogojev o tem obvestijo svoj sindikat, zaupnike za varnost in zdravje pri delu oziroma pristojne nadzorne organe. Od pristojnih inšpekcijskih služb pričakujemo ničelno toleranco do praks, ki zaradi vročine ogrožajo zdravje in varnost zaposlenih.

Ne smemo namreč prezreti dejstva, da se varnost in zdravje pri delu ne zagotavljata po tistem, ko pride do zdravstvenih težav ali nesreče, ampak z njihovim preprečevanjem. Prepričani smo tudi, da nihče ne sme biti prisiljen tvegati svojega zdravja ali življenja zato, da bi bil delovni proces hitrejši ali cenejši.

Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije”

 

Javni poziv predsednika ZSSS na tej povezavi

 

Back to Top

Sindikalni vzorec direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov

On 23. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 32/2026 (23. 6. 2026): Sindikalni vzorec direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov

Tudi Slovenijo je zajel letošnji prvi poletni vročinski val s temperaturami tja do 36 °C. Na lastni koži občutimo, kako ekstremne temperature pri delu obremenjujejo naše telo. V Evropski uniji Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) že od leta 2018 vodi kampanjo za sprejem evropske zakonodaje, ki bi ustrezno zaščitila zdravje delavcev v takih ekstremnih razmerah.  V Sloveniji se je kampanji od samega začetka pridružila tudi ZSSS. Prvi rezultat naših prizadevanj je lanska dopolnitev slovenskega pravilnika o VZD na delovnih mestih ter sprejem smernic.

Letos pa bo ETUC storila še korak več. V Bruslju bo namreč 25. junija 2026 ETUC v sodelovanju z Evropskim sindikalnim inštitutom (ETUI) in evropskimi sindikalnimi konfederacijami EFFAT, EPSU in EFBWW organizirala konferenco z naslovom “Zaščita delavcev pred vročino na delovnem mestu: posledice in rešitve” in na njej kot spodbudo evropskim zakonodajalcem predstavila svoj vzorec direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov. Takole so napovedali ta dogodek:

“Podnebne spremembe korenito spreminjajo naš planet. Ena od najbolj vidnih in neposrednih posledic teh sprememb je strmo naraščanje temperatur v številnih regijah. Vedno večja izpostavljenost vročini ni le velik problem za javno zdravje, temveč tudi vse večje poklicno tveganje za delavce, ki so med opravljanjem svojega dela redno izpostavljeni visokim temperaturam.

V tem kontekstu je pomembno razumeti, koga to najbolj prizadene in kako izpostavljenost vročini konkretno vpliva na zdravje delavcev. Delavci na prostem, tisti v fizično zahtevnih poklicih ter delavci v slabo prezračenih notranjih prostorih so še posebej ranljivi. Toplotni stres lahko povzroči resne posledice za zdravje, od dehidracije in izčrpanosti do hujših stanj, kot je toplotni udar, hkrati pa poveča verjetnost nezgod pri delu. Zaradi teh situacij se postavljajo pomembna vprašanja glede ustreznosti obstoječih pravnih okvirov za zaščito. Ali je sedanji pravni okvir zadosten? Ali bi morali oblikovalci politik sprejeti bolj proaktiven pristop do tveganja, ki ni več le občasno, ampak je prisotno v številnih regijah Evropske unije?

Glavni cilj tega dogodka je predstavitev vzorca direktive o izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, ki ga je pripravil ETUI in ga poleg ETUC podpirajo številne evropske sindikalne federacije (EFFAT, EPSU, EFBWW). Trdno verjamemo, da je izpostavljenost vročini na delovnem mestu eno od vprašanj, ki zahteva posebno zavezujočo zaščito, in v ta namen si prizadevamo s takšnim vzorcem direktive zagotoviti pravni odgovor na zastavljena vprašanja.

Na tem dogodku bomo predstavili delo, opravljeno v zadnjih mesecih na področju izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, s ciljem osvetliti ta ključna vprašanja in raziskati možne rešitve, kot bi bila direktiva EU o preprečevanju poklicnih tveganj zaradi izpostavljenosti vročini. Posebno pozornost bomo namenili mnenjem samih delavcev, katerih izkušnje bodo iz prve roke ponudile vpogled v realnost dela v visokotemperaturnih pogojih. Pridružite se nam in sodelujte v živahni razpravi o tem, kako bolje zaščititi delavce, ki se bodo v teh poletnih mesecih soočali z vse večjo izpostavljenostjo vročini.”

Če boste 25. 6. 2026 v Bruslju, vas ETUC torej vabi na to konferenco! Več o registraciji nanjo na tej povezavi!

Napovedujemo, da vam bomo julija 2026 v eni od naših e-novic predstavili vzorec direktive, ki so ga kot spodbudo evropskim zakonodajalcem pripravili evropski sindikati, v katere smo včlanjeni tudi slovenski svobodni sindikati.

Več o delu na prostem v vročini na ZSSSzaupnikVZD

Back to Top

Opozorila Inšpektorata RS za delo o varnem delu v ekstremni vročini

On 22. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 31/2026 (22. 6. 2026): Opozorila Inšpektorata RS za delo o varnem delu v ekstremni vročini

 

Slika: iz Vodnika MDDSZ “Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov”, 2026

Slovenija se je v zadnji polovici junija 2026 soočila z letošnjim prvim izrazitim poletnim vročinskim valom s temperaturami do 36 °C. Tudi letošnje poletje bo najverjetneje zaznamovala serija vročinskih valov s temperaturami nad 30 °C. Kakšno zaščito delavcem v času ekstremnih temperatur zagotavljajo slovenski predpisi? O tem bomo za vas pripravili serijo e-novic. Prva bo tokratna. Inšpektorat RS za delo je namreč 22. 6. 2026 objavil naslednja opozorila o ukrepih delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini:

“Ko se v delovnih prostorih temperature dvignejo nad 28 stopinj Celzija, mora delodajalec sprejeti ukrepe, s katerimi delavcem zagotovi ustrezno toplotno udobje. Tudi če so temperature povišane samo občasno, predvsem kot posledica visokih zunanjih temperatur. Delodajalec lahko izvede začasne ali dolgoročnejše ukrepe, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora namreč med delovnim časom zagotoviti v delovnih prostorih takšno temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Poleg tega temperatura zraka v delovnih prostorih v skladu s pravilnikom, ki opredeljuje zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.  

Delodajalec mora sprejemati ukrepe, usklajene z izvajalcem medicine dela, in pri izpolnjevanju vseh zahtev upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

Delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvede ukrepe, ki so lahko začasne narave, to pomeni, da veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa. Seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja. 

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe: 

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo (ne pozbiti na elektrolite);
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči. 

Delavci na prostem: Zelo visokim temperaturam so v poletnih mesecih izpostavljeni tudi delavci, ki delajo na prostem, predvsem velja to za dejavnosti gradbeništva, kmetijstva in druge dejavnosti, pri katerih delavci delajo na prostem tudi, ko so toplotne obremenitve zelo visoke.

Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov.

Dela na prostem (tudi na gradbiščih) se lahko skladno s pravilnikom pri temperaturi zraka višji od 30 stopinj Celzija izvajajo samo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj petnajstminutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke.

V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim mora delodajalec zagotavljati ustrezno zaščito pred vplivi sonca.”

Vir: novice gov.si

Več na ZSSSzaupnikVZD

Back to Top

Nikoli na delo v gozd brez predhodnega usposabljanja

On 18. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 30/2026 (18. 6. 2026): Nikoli na delo v gozd brez predhodnega usposabljanja

Opozorilna tabla za delo v gozdu, Zavod za gozdove Slovenije

Novice o smrtnih nezgodah pri delu se letos kar vrstijo. Vsako leto se v gozdovih v povprečju smrtno ponesreči 20 ljudi. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pa je bilo v slovenskih gozdovih samo do konca maja 2026 že 12 smrtnih nezgod! Najpogosteje so to kar kmetje, ki brez ustreznega usposabljanja za varno delo odpravljajo posledice naravnih ujem v svojem gozdu. Smrtnih žrtev med usposobljenimi poklicnimi delavci v kmetijstvu pa baje skoraj ni. Torej nikoli na delo v gozd brez predhodnega usposabljanja!

Zavod za gozdove Slovenije letno organizira usposabljanja in predavanja s področja varnega dela v gozdarstvu za lastnike gozdov in ostale uporabnike gozdarske mehanizacije. Nasveti Zavoda za gozdove za varno delo v gozdu so:

  • Na delo v gozd se podajajmo primerno opremljeni (čelada, rokavice, sekaške hlače, primerna obutev, mobilni telefon, prva pomoč).
  • Za delo naj ne manjka dodatna oprema, med katero sodijo gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg, škripec.
  • Delajmo v lepem vremenu in v ugodnih delovnih razmerah, del nikoli ne izvajamo sami, vendar vedno z nekom, ki delo obvlada, in ne z otrokom, pri tem pa moramo paziti na primerno varnostno razdaljo.
  • Že v naprej razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče.
  • Vsako drevo je problem zase. Delati moramo počasi, premišljeno in s presledki, da lahko vseskozi opazujemo in poslušamo, kako se drevo odziva na naše početje.
  • Pri poseku in izdelavi po ujmah poškodovanih dreves moramo biti še bolj previdni, bolje opremljeni in predvsem dobro usposobljeni.
  • Kjer terenske razmere to omogočajo, za sanacije po ujmah poškodovanih dreves, priporočamo uporabo strojne sečnje.

Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15-758/79 z dne 18. maja 1979)
Opozorilna tabla za delo v gozdu
Podatki o lokaciji za klic v sili (112)
Nasveti za varno delo v gozdu

Back to Top