DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

 

Vljudno vabljeni na naš tradicionalni jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, ki bo v torek, 6. novembra 2018, od 9.00 do 14.00 ure. Posvet bo letos potekal na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana, v Jakopičevi dvorani.

Za vas smo pripravili izredno zanimiv program. Izvedeli boste, kako morajo delodajalci, ki upravljajo z nevarnimi kemičnimi snovmi, zagotoviti varnost in zdravje za svoje zaposlene. Predstavljene bodo najpogostejše ugotovitve inšpekcijskih nadzorov v delovnih okoljih, kjer so prisotne nevarne kemične snovi.  Izvedeli boste kako izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem na delovnem mestu vpliva na zdravje in do katerih bolezni lahko privede, če niso zagotovljeni pravi preventivni ukrepi. Mnogi delavci in delavke na primer ne vedo, da so pri svojem delu izpostavljeni snovem, nevarnim za rodnost oziroma t. i. reprotoksinom, zaradi česar nekateri ne morejo zanositi, imajo spontane splave, postanejo impotentni ali pa se jim rodi otrok s prirojenimi napakami.  Zato bomo o tem spregovorili tudi na našem posvetu. Program posveta je dostopen tukaj.

V Sloveniji na leto zaradi poklicnega raka umre 440 ljudi, na tisoče pa jih trpi zaradi poklicnih bolezni. Zato si ne zatiskajmo oči, da izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem ne škoduje zdravju delavk in delavcev! Vse te poklicne bolezni je možno preprečiti, če vemo, kako varno delati z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Na posvet vabljeni iz vseh podjetij in zavodov, kjer na kateremkoli delovnem mestu rokujete s kemikalijami! Vabilo lahko posredujete tudi drugim zainteresiranim sodelavcem.

Na posvet se prijavite preko naslednje povezave: https://goo.gl/forms/BCulFTvYQLof36GE2 ali na elektronski naslov: Vesna.Djokic@sindikat-zsss.si, do petka, 2. 11. 2018.


Nasvet izvoljenim delavskim zaupnikom oziroma članom sveta delavcev: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo.
Že danes se s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu!


Veselimo se srečanja z vami!

Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

Najraje vam sporočamo dobre novice!

V naši 48/2018 e-novici smo vas obvestili, da smo Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji v imenu slovenskih delavcev pozvali, naj 5. 10. 2018 na sestanku COREPER v imenu Slovenije glasuje za vključitev mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za hlape dizelskih motorjev v Direktivo 2004/37/ES. Sporočili so nam, da so tako tudi res storili.

 

Iz sporočila, ki smo ga prejeli od slovenskega stalnega predstavništva v EU:

»Zahvaljujemo se vam za vaše sporočilo in relevantne argumente, ki jih v celoti delimo z vami. Obveščamo vas, da je Coreper danes opravil razpravo in potrdil nov mandat Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom o spremembi  Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Naslednji trialog z Evropskim parlamentom bo potekal 11. oktobra 2018. Coreper se je strinjal, da se mandat spremeni na način, da se v direktivo vključi predlagana mejna vrednost emisij izpustov dizelskih motorjev. Slovenija je v razpravi v celoti podprla mandat, kot ga je predlagalo avstrijsko predsedstvo, tako kot je tudi pred tem ves čas pogajanj zagovarjala pomembnost zaščite delavcev pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi. Predlog avstrijskega predsedstva je bil sicer v razpravi delno spremenjen.«

Hvala našemu Stalnemu predstavništvu pri EU! Odločitev na Coreper je zgolj prvi korak od mnogih, ki so še potrebni, da bo nova mejna vrednost zapisana v uradna lista EU in Republike Slovenije. Izkušnje kažejo, da je za vse korake potrebno 18 mesecev. Toda ta prvi korak je pomemben in res dobra novica za preprečevanje poklicnega raka!

 

Več o tveganjih zaradi hlapov dizelskih motorjev na delovnih mestih na sledečih povezavah:

  1. KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH
  2. MOTORJEV  Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev (Roadmap on carcinogens, 2018)

10. Posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje

10. Posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje

Obveščamo vas o 10. posvetu Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018), ki ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira skupaj z Inšpektoratom RS za delo, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Uradom RS za kemikalije ter Zavodom RS za šolstvo, sofinancira pa ga Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Podrobnosti so razvidne iz  vabila in programa.

Vabljeni k udeležbi!

ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

Eden izmed karcinogenov, ki jim je v EU in pri nas  na svojem delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev, so tudi hlapi dizelskih motorjev

 

V naši 43/2018 e-novici smo vam omenili, kako pomembno je, da imamo v Bruslju »našega človeka« oziroma nekoga, ki kot lastno dlan pozna vse mehanizme sprejemanja odločitev na ravni Evropske unije. Brez njega nam npr. tokrat prav gotovo ne bi uspelo pravočasno in pravemu človeku poslati našega poziva, ki lahko pomaga do večje kemijske varnosti na slovenskih delovnih mestih, kjer so delavci izpostavljeni hlapom dizelskih motorjev. Ne bi namreč vedeli, da je poziv treba poslati prav stalnemu predstavniku Republike Slovenije v Stalnem predstavništvu RS pri EU, ki bo 5. 10. 2018 glasoval o avstrijskem kompromisnem predlogu  na sestanku COREPER, kjer se pripravlja dnevni red trilogue sestanka na najvišji ravni 11. 10. 2018 med Avstrijo kot predsedujočo državo v EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo.

V naših e-novicah vas namreč redno obveščamo o naših aktivnostih, da bi prepričali evropske državnike, da do leta 2020 določijo obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov, s katerimi delavci rokujejo tudi na slovenskih delovnih mestih. Če bodo te mejne vrednosti določene v prilogah evropske Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, bodo namreč posledično takoj vnesene tudi v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovemPoklicnega raka je namreč mogoče najučinkoviteje preprečiti s pomočjo takih mejnih vrednosti, ki jih morajo nato delodajalci upoštevati pri organiziranju proizvodnje.

Eden izmed karcinogenov, ki jim je v EU in pri nas  na svojem delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev, so tudi hlapi dizelskih motorjev. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je zato v preteklih letih vodila javno kampanjo ozaveščanja o nevarnostih, povezanih z izpostavljenostjo hlapom dizel motorjev na delovnem mestu:

  1. KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH MOTORJEV
  2. Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev (Roadmap on carcinogens, 2018)

Obveščamo vas, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozvala veleposlanika Janeza Lenarčiča, ki je stalni predstavnik naše države v okviru Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU v Bruslju (SPBR), naj 5. 10. 2018 na sestanku COREPER in kasneje 11. 10. 2018 na trilogue sestanku podpre kompromisni predlog Avstrije za vključitev v prilogi I in III Direktive 2004/37/ES tudi predlog mejne vrednosti za hlape dizel motorjev, ki ga je pripravila Avstrija:

  1. Hlapi dizel motorjev se naj vključijo v Prilogo I
  2. Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti naj bo 0,05 mg/m3, merjena glede na elementarni ogljik v prilogi III
  3. Prehodna obdobja za rudarjenje pod zemljo in za gradnjo tunelov

Štel bo glas vsake države, zato smo našega veleposlanika pozvali, naj nas obvesti o rezultatu glasovanja, o katerem bomo zagotovo poročali.

Prva napoved posveta ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Prva napoved posveta ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Rezervirajte si čas za tradicionalni jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu – 6. 11.2018

 

Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu vas vabi, da si že danes v svojem koledarju rezervirate 6. november 2018 za naš tradicionalni jesenski posvet za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Tokratna tema posveta bo VARNO RAVNANJE Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI.

Kako zagotoviti varno in zdravo delo z nevarnimi kemičnimi snovmi nam bodo razložili ugledni slovenski strokovnjaki, med njimi tudi republiška inšpektorica za kemično varnost. Na posvet ste vabljeni iz vseh podjetij in zavodov, kjer na kateremkoli delovnem mestu rokujete s kemikalijami. Zvedeli boste, kako je treba zaščititi poklicno zdravje sodelavcev.

Uradno vabilo, program in prijavnico bomo v prihodnjem tednu objavili na tej spletni strani .

NASVET: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo. Pravočasno se torej s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu.

Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

Dogovor za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018 ostaja živ!

 

Danes vam sporočamo dobro novico, da je bila 24. septembra 2018 na Dunaju podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018! Kot smo vas obvestili že davnega 26. maja 2016 v naši e-novici št. 37/2016, je bil namreč 25. maja 2016 v Amsterdamu na konferenci o preprečevanju poklicnega raka, organizirani v okviru nizozemskega predsedovanja EU, podpisan dogovor (convenant) kot načrt prostovoljnih dejavnosti za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks za soočanje s tveganji zaradi poklicne izpostavljenosti karcinogenom. Dogovor je imel šest podpisnikov: ministrstvi za delo Nizozemske in Avstrije, Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu in dva evropska socialna partnerja – Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC) in BUSINESSEUROPE za delodajalce. Ambicija podpisnikov je bila, da naj bi do konca 2018 že veljale obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 najpomembnejših karcinogenov na delovnem mestu. Z njimi bi lahko v prihodnosti letno preprečili vsaj 100.000 smrti zaradi poklicnega raka. Dogovor je bil rezultat tudi kampanje, ki smo ga za ta cilj izvajali že od leta 2015 tako v ETUC in pri nas v ZSSS. Cilj je bil le delno dosežen, saj je Evropski komisiji do konca 2018 uspelo pripraviti predloge evropskih mejnih vrednosti zgolj za 25 karcinogenov. Vendar evropska komisarka Marianne Thyssen pripravlja že nove sezname in sčasoma bo EU prispela na zadani cilj.

Ta dogovor oziroma convenant je pokazal, da dejansko lahko država, ki predseduje Evropskemu svetu oziroma EU, preprosto uvrsti na dnevni red EU kot svojo prioriteto tudi poklicno zdravje delavcev in tako premaga še tako huda nasprotovanja vsemogočnega kapitala, da bi EU dobila kakršnokoli dodatno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu. S koncem 2018 naj bi convenant prenehal veljati. Postavilo se je vprašanje, ali bo po Avstrijskem predsedovanju zamrl projekt širjenja evropske zakonodaje za preprečevanja poklicnega raka. A na konferenci, ki je bila 24. in 25. septembra 2018 na Dunaju, je Finska, ki bo Evropskemu svetu predsedovala v drugi polovici leta 2019, prevzela nalogo, da na dnevnem redu Evropske unije ohranja prizadevanja za preprečevanje poklicnega raka. Dogovor/ convenant ostaja torej živ!

Finska 24. septembra 2018 na Dunaju prevzema od Avstrije zavezo, da na dnevnem redu EU ohranja preprečevanje poklicnega raka z novimi mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti karcinogenom

Podpisniki dogovora oziroma covenanta pa opozarjajo, da mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu ne morejo same po sebi preprečiti poklicnega raka. Ko so namreč enkrat razglašene, jih je treba dejansko izvajati tudi v praksi. To pa zahteva angažma stroke na ravni vsakega posameznega delodajalca in odločno in ciljano ukrepanje inšpekcije dela. Veliko pa lahko storijo tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, ki naj svojega delodajalca pozovejo, naj karcinogene, s katerimi se pri njem srečujejo zaposleni, nadomesti z manj nevarnimi kemikalijami. Zahteva naj torej ukrepanje po načelu STOP, ki smo vam ga predstavili v naši e-novici št. 44/2018.

Karcinogenov na delovnem mestu je doslej ugotovljenih preko 200. Številni se ne zavedajo, da so kemikalije, s katerimi delajo, rakotvorne. Zato se vse začne z ozaveščanjem. V ta namen so podpisniki convenanta tudi v slovenščini pripravili tudi za vas kratke informacije o prvem naboru karcinogenov. Preberite si jih v slovenščini s klikom na naslednje povezave: Azbest, Benzen, Formaldehid, Hlapi, ki nastajajo pri varjenju, Izpuhi dizel motorjev, Kremenov prah, Krom VI, Policiklični aromatski ogljikovodiki, Prah lesa, Vinilklorid.

Prijatelj dogovora lahko postanete tudi vi osebno oziroma vaša organizacija z registracijo na naslednjem naslovu: https://roadmaponcarcinogens.eu/join-in/. Pošljete lahko svoje misli in nasvete, kako ravnati s karcinogeni. E-naslov za kontaktiranje: info@roadmaponcarcinogens.eu

Plakat, ki pojasnjuje namen covenanta (v angleščini)
Animirana predstavitev namena dogovora (v angleščini)

Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

V naši e-novici 42/2018 z dne 18. 9. 2018 smo vam našteli strateške prioritete, za katere se bo na področju varnosti in zdravja pri delu v naslednjih letih zavzemala Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katere članica je že od leta 1999 tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Med njimi je tudi tako zaželena nova direktiva za obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Čeprav je v evropski zakonodaji kar precej direktiv, ki ščitijo delavčevo zdravje pred kemijskimi, fizikalnimi in biološkimi tveganji na delovnem mestu, pa namreč med njimi ni direktive o zaščiti delavcev pred psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu. In to kljub temu, da so tudi pri nas enako kot v EU posledice stresa in drugih psihosocialnih tveganj eden najpogostejših razlogov tako za bolniško odsotnost z dela kakor tudi za invalidsko upokojitev. V Evropi 25 % delavcev po podatkih EUROFOUND navaja, da stres, povezan z delom, doživljajo ves svoj delovni čas ali večino svojega delovnega časa, podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje.

Da bi ta pobuda ETUC uspela, bo potrebno vanjo investirati veliko energije in časa, saj se je v preteklih 15 letih povsem ustavilo sprejemanje novih evropskih direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Evropski delodajalci namreč trdijo, da je zanje v primerjavi z njihovo konkurenco na svetovnem trgu že preveč »administrativnih bremen« zaradi evropske zaščite delavčevega zdravja. V prihodnosti bomo zato tako v ETUC kot v ZSSS veliko napora namenili kampanji, s katero bomo ozaveščali in spodbujali evropske poslance in Evropsko komisijo, da je nova direktiva najbolj učinkovit način za obvladanje slabega poklicnega zdravja zaradi psihosocialnih tveganj.

Čeprav 24. člen našega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec »sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev«, bi bila takšna evropska direktiva še kako dobrodošla tudi za nas. Kajti resolucija ETUC iz leta 2018 našteva, kaj vse naj bi bilo v novi direktivi za ohranitev delavčevega poklicnega zdravja: »… poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, naj bodo upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje). ETUC se je v preteklosti že opredelila, da bi ta direktiva morala vključevati »na primer pravico do odklopa za delavce, da se jim ne bo smelo posegati v njihov čas za počitek in dopust. Poleg tega se je treba soočiti z učinkom organizacije dela in naraščanja dela, ki se opravlja izven delovnega razmerja.«

Več na naslednjih povezavah:

Načelo STOP za učinkovito obvladovanje nevarnih snovi na delovnem mestu

Načelo STOP za učinkovito obvladovanje nevarnih snovi na delovnem mestu

Kampanja Zdravo delovno okolje 2018-2019 z naslovom Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta nam tokrat prinaša nasvete, kako najučinkoviteje z ukrepi obvladovanja preprečimo tveganja, ki jih prinašajo nevarne kemikalije.


Najboljši in učinkovit ukrep za obvladovanje in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo nevarne kemikalije na delovnem mestu je preprosto njihova izločitev ali zamenjava. Ta ukrep je v skladu z evropsko zakonodajo pa tudi v skladu z 9. členom našega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) na vrhu lestvice preprečevalnih ukrepov, ki jih delodajalec mora upoštevati. Evropska stroka varnosti in zdravja pri delu jih pozna kot načelo »STOP«.

S = zamenjava (angleško Substitution) nevarne kemikalije z varnejšo
T = s Tehničnimi ukrepi je treba kar se da zmanjšati koncentracijo nevarne snovi v območju, kjer se nahajajo delavci
O = z Organizacijskimi ukrepi je treba na najmanjše možno zmanjšati število delavcev, ki so v območju izpostavljenosti in na najmanjši možen čas skrajšati njihovo izpostavljenost
P = z osebno (angleško Personal) varovalno opremo, kakršna je npr. varovalna obleka, varnostna očala  in rokavice, je treba zaščititi delavca

Cilj zgornjega zaporedja preprečevalnih ukrepov je, da se tveganje obvlada na njegovem viru in da je varovanje sistematično oziroma načrtno. Preprečevanje oziroma prevencija mora biti vedno na prvem mestu, zato pa je ključna kompetentna predhodna ocena tveganja za vsa izpostavljena delovna mesta.

Več o tem, kako velja nadomestiti nevarne kemikalije na delovnih mestih najdete na naslednjih povezavah:
e-orodje za delodajalce
letak o zamenjavi nevarnih snovi (klikni na seznamu jezikov SL za slovenščino)
praktična orodja in smernice (v nekaterih evropskih jezikih)

“Naš človek v Bruslju”

“Naš človek v Bruslju”

To je Laurent Vogel – “Naš človek v Bruslju!”

 

Laurent Vogel je sindikalni veteran. Za Evropski sindikalni inštitut (ETUI) v Bruslju dela že od leta 1990 in pozna kot lastno dlan vse politične mehanizme Evropske unije

Tokrat vam predstavljamo intervju z Laurentom Vogelom, raziskovalcem Evropskega sindikalnega inštituta ETUI v Bruslju, katerega naloga med drugim je, da v imenu vseh evropskih sindikatov politike in državnike na ravni EU prepričuje, kakšna naj bo evropska zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. To je še kako pomembno tudi za nas, saj mora Slovenija v svojo zakonodajo prenesti vsako spremembo evropske zakonodaje na tem področju. Z Laurentom se je tudi v našem imenu pogovarjala  sindikalna kolegica Ingrid Reifinger iz avstrijske sindikalne zveze ÖGB.

Kako v Evropski uniji poteka lobiranje za varnost in zdravje pri delu?
Beseda »lobiranje« mi ni preveč všeč. Pogosto namreč namiguje na zakrito vplivanje v korist ekonomskih interesov. V našem primeru pa sindikati želijo na zelo odkrit način vplivati na vsebino evropske zakonodaje. Vsa naša stališča so javno objavljena in temeljijo na naših povsem konkretnih izkušnjah o težavah delavcev. Na zakonodajo skušamo vplivati na vsakem koraku njenega nastajanja in sprejemanja: v tristranskih razpravah v posvetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu (ACSH); v stikih s poslanci Evropskega parlamenta, da bi amandmirali predloge Evropske komisije; v stikih z državami članicami EU, da bi tudi oni amandmirali predloge Evropske komisije oziroma da bi podprli dobre amandmaje, sprejete v Evropskem parlamentu. Gradimo lahko zavezništva. Na primer mnoge ženske organizacije žele preprečevati raka na dojkah. Vemo, da izpostavljenost na delovnem mestu lahko prispeva k pomembnemu deležu teh rakov. Skupaj lahko delamo za boljše preprečevanje na delovnem mestu.
 
Kaj je bil vaš doslej največji uspeh?
Naš največji uspeh je bila revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Predlog, ki ga je Evropska komisija pripravila leta 2016, je bil minimalističen. Dokončno besedilo, sprejeto decembra 2017, je veliko boljše. Uspelo nam je, da smo ga v več točkah občutno izboljšali. Izboljšane so bile mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za krom VI (izpostavljenih mu je približno milijon delavcev v vsej EU) in za prah trdega lesa (izpostavljenih mu je približno 3,3 milijona delavcev). Nova direktiva zahteva od držav članic organizacijo zdravstvenega nadzora delavcev, izpostavljenih karcinogenom, tudi po prekinitvi zaposlitve. To je še kako pomembno, saj se rak lahko razvije tudi 20 ali celo 30 let po izpostavljenosti. Če se ga odkrije zgodaj, je možnost ozdravitve precej višja. Zaradi teh izboljšav bo mogoče vsako leto rešiti na tisoče življenj delavcev.
 
Na katerih področjih bo zlasti potrebno v prihodnje lobirati, ko gre za varnost in zdravje pri delu?
Revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je dolgotrajen in stalen proces. Njene določbe je treba neprestano izboljševati. Ena od naših prioritet je vključitev v zaščito, ki jo zagotavlja delavcem, tudi reprotoksine oziroma snovi, strupene za rodnost (kot je to v svoji zakonodaji že storila Avstrija) in definiranje pregledne metodologije za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam.
Na ostalih področjih pa je izboljševanje evropske zakonodaje še vedno zaustavljeno. Za delavce je prioriteta sprejem direktive za preprečevanje mišično-kostnih obolenj in direktiva za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Neobstoj ustrezne zakonodaje je velika ovira za prevencijo. Spodbuja nepošteno tekmovanje med podjetji na račun življenj in zdravja delavcev.

 

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je že začela snovati akcijsko-strateški program na področju varnosti in zdravja pri delu za naslednjih pet let

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je že začela snovati akcijsko-strateški program na področju varnosti in zdravja pri delu za naslednjih pet let

Strateški sestanek delavske interesne skupine ACSH

 

Utrinki s strateškega sestanka, ki se ga je udeležila tudi strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Obveščamo vas, da je bil 11. in 12. septembra 2018 v Atenah tradicionalni strateški sestanek delavske interesne skupine v tripartitnem Svetu za varnost in zdravje pri delu (ACSH), ki svetuje Evropski komisiji na področju varnosti in zdravja pri delu.
Ker se v letu 2019 obetajo volitve v Evropski parlament in s tem sestava naslednje Evropske komisije, je čas, da delavska svetovalna skupina določi svoje prioritete za naprej. To je toliko pomembneje, ker bo v naslednjem letu tudi kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in se zato že začenjajo priprave njenega akcijsko-strateškega programa za naslednjih pet let.
V razpravi so bile izpostavljene med drugim naslednje prioritete: pobuda za smernice in postopoma novo direktivo za obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu, zaščita delavcev pred reprotoksini in nanomateriali na delovnem mestu, nadaljevanje kampanj za preprečevanje poklicnega raka, obvladovanje tradicionalnih obremenitev pri delu, ki jih občuti največ delavcev, kot sta vročina in mraz na delovnem mestu, učinkovit inšpekcijski nadzor, opolnomočenje delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu s posebnim poudarkom na zastopanje delavcev pri mikro delodajalcih.

Loading...