Vročinski rekordi padajo

On 3. julija, 2026   /   Novice  
Vročinski rekordi padajo

E-novica ZSSS št. 35/2026 (3. 7. 2026): Vročinski rekordi padajo

Leto 2026 bo šlo v anale kot leto vročinskih rekordov. Konec junija 2026 je Slovenijo zajel izjemen vročinski val, zaradi katerega je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala rdeča in oranžna opozorila za celotno državo! Najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji konec junija 2026 je znašala 38,7 °C, izmerili pa so jo v ponedeljek, 29. junija 2026, na meteorološki postaji Podnanos. Uradno je bil tako postavljen nov slovenski junijski temperaturni rekord, s čimer je padel prejšnji absolutni rekord iz junija 2025 (38,4 °C v Dobličah pri Črnomlju).
Vročinske valove beležimo od leta 2003 dalje in so izraz klimatskih sprememb. V zadnjih letih jih imamo že do 10 letno.
V Sloveniji se po kriterijih ARSO vročinski val uradno definira kot obdobje, ko najvišja dnevna temperatura zraka vsaj tri dni zapored preseže določen temperaturni prag, ali ko je dalj časa močno povečana toplotna obremenitev telesa. Splošna meja za začetek blagega vročinskega vala v večini nižinskih delov države je 30 °C. Ker pa ima ARSO državo razdeljeno na štiri klimatske regije (severozahod, jugozahod, osrednja Slovenija in severovzhod), se pragovi za resno toplotno obremenitev med regijami razlikujejo. Pri določanju upoštevajo tudi tropske noči (ko temperatura ponoči ne pade pod 20 °C), saj te preprečujejo nočno ohlajanje telesa.
ARSO izdaja stopnje opozoril na podlagi predvidene toplotne obremenitve, ki poleg same temperature zraka upošteva tudi vlažnost in trajanje obdobja:
  • Oranžni alarm (Velika nevarnost): Razglasi se, ko so napovedane visoke temperature neobičajne za tisti letni čas in povzročajo veliko toplotno obremenitev. V večini notranjosti države to pomeni, da dnevne temperature dosegajo vrednosti med 33 °C in 35 °C (na Primorskem lahko tudi do 37 °C) in vztrajajo več dni. Razmere so lahko nevarne za zdravje starejših, otrok in kroničnih bolnikov. 
  • Rdeči alarm (Izjemna nevarnost): Razglasi se ob ekstremni toplotni obremenitvi, ko temperature dosežejo kritične vrednosti. V notranjosti Slovenije se rdeči alarm praviloma sproži, ko temperature presežejo 35 °C do 37 °C, na Primorskem (Goriška, Vipavska dolina) pa 38 °C ali več. Pogoj za rdeči alarm je tudi, da ekstremna vročina traja dlje časa ter da so noči vroče, kar predstavlja resno grožnjo za zdravje celotnega prebivalstva.

Vročinski val je visoka obremenitev celo za telo, ki se mu ni treba fizično naprezati. Fizično delo dodatno segreva telo. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 °C. Če se mora preveč truditi, da bi se ohladilo, ali če se začne pregrevati, delavec zboli. Vročinski stres je celotna toplotna obremenitev, ki ji je delavec lahko izpostavljen zaradi skupnih prispevkov presnovne toplote, oblačil in okoljskih dejavnikov (tj. temperature in gibanja zraka, vlage in sevane toplote). Blag ali zmeren vročinski stres lahko povzroči nelagodje in negativno vpliva na storilnost in varnost, ne škoduje pa zdravju. Temperaturni ekstremi pa neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje svoje notranje temperature. Poleg tega lahko poslabšajo kronična obolenja, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

V zmerno vročih okoljih telo poskuša odstraniti odvečno toploto, da lahko ohranja normalno telesno temperaturo. Srčni utrip se pospeši, da pride do večjega dotoka krvi skozi zunanje dele telesa in kožo, tako da se odvečna toplota odvaja v okolje, in pojavi se znojenje. Izhlapevanje znoja s kože hladi telo. Te spremembe pa postavljajo dodatne zahteve za telo. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Ročno delo še dodatno ustvarja presnovno toploto in povečuje toplotno obremenitev telesa.

Tipični simptomi toplotnega stresa, ki se lahko pojavijo – različno pri različnih ljudeh: nesposobnost koncentriranja, mišični krči, vročinski izpuščaji, močna žeja (ta simptom se pojavi dokaj pozno), omedlevica, izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža in v najhujših primerih vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). Sposobnost telesa, da vzdržuje normalno notranjo telesno temperaturo lahko povsem odpove.  Če se pravočasno ne ukrepa, se lahko konča s smrtjo.

Ljudje na splošno ne morejo zaznati svojih simptomov, povezanih z vročinskim stresom, zato smernice za delo na prostem v vročini priporočajo, naj delavec na delovnem mestu ne bo  sam. Njegovo preživetje je lahko odvisno od sposobnosti sodelavcev, da prepoznajo te simptome ter zanj pravočasno poiščejo prvo pomoč in zdravniško oskrbo.

Nasvet: Če začutite simptome vročinskega stresa, prenehajte z delom, pijte vodo, odstranite nepotrebna oblačila in se usedite v hladen prostor v senci. Če se v 30 minutah ne morete ohladiti, poiščite nujno medicinsko pomoč.

Back to Top

Kazalnik vročinskega stresa UTCI in priporočeni delež dela in počitka

On 27. junija, 2026   /   Novice  
Kazalnik vročinskega stresa UTCI in priporočeni delež dela in počitka

E-novica ZSSS št. 34/2026 (28. 6. 2026): Kazalnik vročinskega stresa UTCI in priporočeni delež dela in počitka

V naši e-novici ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu št. 31/2026 smo objavili opozorila Inšpektorata RS za delo (IRSD) o varnem delu v ekstremni vročini, ki so se nanašala tako na delo v zaprtih prostorih kot tudi na prostem. IRSD je povzel predpise in nanizal nekaj priporočil delodajalcem in delavcem za delo v povišanih temperaturah.

Prav pa je, da spomnimo tudi na smernice za varno delo, kadar temperatura zraka preseže 30 °C. Predpisi so strogo zavezujoči zakoni in pravilniki, ki določajo minimalne standarde in kazni za kršitve. Smernice pa so neobvezujoči strokovni priročniki, ki delodajalcem praktično svetujejo, kako te zakonske zahteve najlažje doseči v praksi. Letos objavljeni vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov  je namenjen predvsem delodajalčevim strokovnim službam.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih v 93. in 94. členu določa, da je treba pri delu na prostem pri temperaturah nad 30 °C  delo prekiniti za 15 minut vsaj na 2 do 3 ure ter delavcem omogočiti počitek v senci in brezalkoholno pijačo. Vodnik pa dodatno upošteva še kazalnik vročinskega stresa UTCI na podlagi meritev ne le temperature zraka ampak tudi vlažnosti zraka. Prav visoka vlažnost zraka namreč dodatno viša tveganje za vročinski stres. V vodniku so preglednice s priporočenimi preventivnimi ukrepi glede na stopnjo tveganja, izraženo s kazalnikom UTCI. Preglednica št. 5 pa priporoča razmerje med deležema dela in počitka v delovnem času glede na lahko, zmerno ali visoko intenzivnost fizičnega dela. Za lahko intenzivnost dela naj bi zadoščale prekinitve dela, določene s pravilnikom. Za zmerno in visoko intenzivnost pa vodnik priporoča daljše prekinitve.

Primeroma tako preglednica št. 5 priporoča, da se naj že pri zmerno težkem fizičnem delu pri ekstremni kombinaciji temperature 33 °C in relativne vlažnosti zraka 75 %  delavcu na vsakih 15 minut dela zagotovi 45 minut počitka. Torej trikrat daljši počitek kot delo! Ali pa naj delodajalec delavcu namesto prekinitve dela zagotovi lažje delo v ohlajenem prostoru. Za zmerno fizično obremenitev po omenjenem vodniku velja npr.: montaža ograj, betoniranje, zidanje, kitanje, pleskanje, polaganje tlakov, polaganje strešnikov, rezbarjenje, kovanje, prevoz lahkih predmetov, lesena dela, elektroinštalacijska dela, kleparska dela, strojna dela, montaža ograj, asfaltna dela…

Glej:

Back to Top

Javni poziv ZSSS ob vročinskem valu 2026

On 23. junija, 2026   /   Novice  
Javni poziv ZSSS ob vročinskem valu 2026

E-novica ZSSS št. 33/2026 (24. 6. 2026): Javni poziv ZSSS ob začetku sezone vročinskih valov 2026

Predsednik ZSSS Andrej Zorko je 23. 6. 2026 na delodajalce, inšpekcijo dela in delavce naslovil javni poziv ob začetku sezone vročinskih valov 2026.

Predsednik ZSSS poziva:

“V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob vročinskem valu, ki je zajel Slovenijo, in visokih temperaturah pozivamo vse delodajalce, da nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zdravja in varnosti delavk in delavcev.

Visoke temperature niso zgolj neprijetnost, temveč resno tveganje za zdravje in življenje zaposlenih. Še posebej so izpostavljeni delavci in delavke na prostem, v proizvodnji, logistiki, prometu, komunalnih dejavnostih, kmetijstvu ter drugih dejavnostih, kjer delo poteka v zahtevnih mikroklimatskih razmerah.

Vročinski valovi in visoke temperature niso več samo občasen pojav, temveč postajajo nova realnost sveta dela. Zato prilagajanje delovnih procesov ekstremnim temperaturam ne sme biti prepuščeno trenutni presoji posameznega delodajalca, ampak mora postati sestavni del odgovorne organizacije dela ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

ZSSS opozarja, da je zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja zakonska obveznost delodajalcev. Delavke in delavci ne smejo nositi posledic vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valov in visokih temperatur, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Tako od delodajalcev pričakujemo, da:

  • prilagodijo organizacijo dela in delovni čas vremenskim razmeram;
  • zagotovijo zadostne količine pitne vode in možnost ohladitve;
  • omogočijo pogostejše odmore v senci oziroma v ustrezno ohlajenih prostorih;
  • zmanjšajo fizične obremenitve v času najvišjih temperatur;
  • zagotovijo ustrezna zaščitna sredstva in zaščito pred neposredno sončno pripeko;
  • dosledno izvajajo vse ukrepe, določene v ocenah tveganja za varnost in zdravje pri delu.

Posebej opozarjamo, da gospodarski interesi ne smejo prevladati nad zdravjem ljudi. Noben rok, nobena pogodba in noben poslovni rezultat niso pomembnejši od zdravja in življenja delavk in delavcev.

Če se lahko zaradi vročine izdajajo opozorila prebivalstvu, prilagaja izvajanje dejavnosti na prostem in sprejemajo zaščitni ukrepi za najbolj ranljive skupine, potem ni sprejemljivo, da delavke in delavci brez ustrezne zaščite opravljajo najtežja fizična dela na žgočem soncu ali v pregretih delovnih prostorih, brez možnosti, da se lahko primerno osvežijo.

Delavke in delavci niso stroški proizvodnje ampak so ljudje, katerih zdravje in življenje morata biti na prvem mestu.

ZSSS tudi poziva Inšpektorat Republike Slovenije za delo, naj v času vročinskih valov in ekstremno visokih temperatur okrepi nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter dosledno in nemudoma ukrepa v primerih ugotovljenih kršitev.

Delavke in delavce, članice in člane sindikata pozivamo, naj v primeru neustreznih delovnih pogojev o tem obvestijo svoj sindikat, zaupnike za varnost in zdravje pri delu oziroma pristojne nadzorne organe. Od pristojnih inšpekcijskih služb pričakujemo ničelno toleranco do praks, ki zaradi vročine ogrožajo zdravje in varnost zaposlenih.

Ne smemo namreč prezreti dejstva, da se varnost in zdravje pri delu ne zagotavljata po tistem, ko pride do zdravstvenih težav ali nesreče, ampak z njihovim preprečevanjem. Prepričani smo tudi, da nihče ne sme biti prisiljen tvegati svojega zdravja ali življenja zato, da bi bil delovni proces hitrejši ali cenejši.

Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije”

 

Javni poziv predsednika ZSSS na tej povezavi

 

Back to Top

Sindikalni vzorec direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov

On 23. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 32/2026 (23. 6. 2026): Sindikalni vzorec direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov

Tudi Slovenijo je zajel letošnji prvi poletni vročinski val s temperaturami tja do 36 °C. Na lastni koži občutimo, kako ekstremne temperature pri delu obremenjujejo naše telo. V Evropski uniji Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) že od leta 2018 vodi kampanjo za sprejem evropske zakonodaje, ki bi ustrezno zaščitila zdravje delavcev v takih ekstremnih razmerah.  V Sloveniji se je kampanji od samega začetka pridružila tudi ZSSS. Prvi rezultat naših prizadevanj je lanska dopolnitev slovenskega pravilnika o VZD na delovnih mestih ter sprejem smernic.

Letos pa bo ETUC storila še korak več. V Bruslju bo namreč 25. junija 2026 ETUC v sodelovanju z Evropskim sindikalnim inštitutom (ETUI) in evropskimi sindikalnimi konfederacijami EFFAT, EPSU in EFBWW organizirala konferenco z naslovom “Zaščita delavcev pred vročino na delovnem mestu: posledice in rešitve” in na njej kot spodbudo evropskim zakonodajalcem predstavila svoj vzorec direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov. Takole so napovedali ta dogodek:

“Podnebne spremembe korenito spreminjajo naš planet. Ena od najbolj vidnih in neposrednih posledic teh sprememb je strmo naraščanje temperatur v številnih regijah. Vedno večja izpostavljenost vročini ni le velik problem za javno zdravje, temveč tudi vse večje poklicno tveganje za delavce, ki so med opravljanjem svojega dela redno izpostavljeni visokim temperaturam.

V tem kontekstu je pomembno razumeti, koga to najbolj prizadene in kako izpostavljenost vročini konkretno vpliva na zdravje delavcev. Delavci na prostem, tisti v fizično zahtevnih poklicih ter delavci v slabo prezračenih notranjih prostorih so še posebej ranljivi. Toplotni stres lahko povzroči resne posledice za zdravje, od dehidracije in izčrpanosti do hujših stanj, kot je toplotni udar, hkrati pa poveča verjetnost nezgod pri delu. Zaradi teh situacij se postavljajo pomembna vprašanja glede ustreznosti obstoječih pravnih okvirov za zaščito. Ali je sedanji pravni okvir zadosten? Ali bi morali oblikovalci politik sprejeti bolj proaktiven pristop do tveganja, ki ni več le občasno, ampak je prisotno v številnih regijah Evropske unije?

Glavni cilj tega dogodka je predstavitev vzorca direktive o izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, ki ga je pripravil ETUI in ga poleg ETUC podpirajo številne evropske sindikalne federacije (EFFAT, EPSU, EFBWW). Trdno verjamemo, da je izpostavljenost vročini na delovnem mestu eno od vprašanj, ki zahteva posebno zavezujočo zaščito, in v ta namen si prizadevamo s takšnim vzorcem direktive zagotoviti pravni odgovor na zastavljena vprašanja.

Na tem dogodku bomo predstavili delo, opravljeno v zadnjih mesecih na področju izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, s ciljem osvetliti ta ključna vprašanja in raziskati možne rešitve, kot bi bila direktiva EU o preprečevanju poklicnih tveganj zaradi izpostavljenosti vročini. Posebno pozornost bomo namenili mnenjem samih delavcev, katerih izkušnje bodo iz prve roke ponudile vpogled v realnost dela v visokotemperaturnih pogojih. Pridružite se nam in sodelujte v živahni razpravi o tem, kako bolje zaščititi delavce, ki se bodo v teh poletnih mesecih soočali z vse večjo izpostavljenostjo vročini.”

Če boste 25. 6. 2026 v Bruslju, vas ETUC torej vabi na to konferenco! Več o registraciji nanjo na tej povezavi!

Napovedujemo, da vam bomo julija 2026 v eni od naših e-novic predstavili vzorec direktive, ki so ga kot spodbudo evropskim zakonodajalcem pripravili evropski sindikati, v katere smo včlanjeni tudi slovenski svobodni sindikati.

Več o delu na prostem v vročini na ZSSSzaupnikVZD

Back to Top

Opozorila Inšpektorata RS za delo o varnem delu v ekstremni vročini

On 22. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 31/2026 (22. 6. 2026): Opozorila Inšpektorata RS za delo o varnem delu v ekstremni vročini

 

Slika: iz Vodnika MDDSZ “Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov”, 2026

Slovenija se je v zadnji polovici junija 2026 soočila z letošnjim prvim izrazitim poletnim vročinskim valom s temperaturami do 36 °C. Tudi letošnje poletje bo najverjetneje zaznamovala serija vročinskih valov s temperaturami nad 30 °C. Kakšno zaščito delavcem v času ekstremnih temperatur zagotavljajo slovenski predpisi? O tem bomo za vas pripravili serijo e-novic. Prva bo tokratna. Inšpektorat RS za delo je namreč 22. 6. 2026 objavil naslednja opozorila o ukrepih delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini:

“Ko se v delovnih prostorih temperature dvignejo nad 28 stopinj Celzija, mora delodajalec sprejeti ukrepe, s katerimi delavcem zagotovi ustrezno toplotno udobje. Tudi če so temperature povišane samo občasno, predvsem kot posledica visokih zunanjih temperatur. Delodajalec lahko izvede začasne ali dolgoročnejše ukrepe, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora namreč med delovnim časom zagotoviti v delovnih prostorih takšno temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Poleg tega temperatura zraka v delovnih prostorih v skladu s pravilnikom, ki opredeljuje zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.  

Delodajalec mora sprejemati ukrepe, usklajene z izvajalcem medicine dela, in pri izpolnjevanju vseh zahtev upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

Delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvede ukrepe, ki so lahko začasne narave, to pomeni, da veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa. Seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja. 

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe: 

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo (ne pozbiti na elektrolite);
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči. 

Delavci na prostem: Zelo visokim temperaturam so v poletnih mesecih izpostavljeni tudi delavci, ki delajo na prostem, predvsem velja to za dejavnosti gradbeništva, kmetijstva in druge dejavnosti, pri katerih delavci delajo na prostem tudi, ko so toplotne obremenitve zelo visoke.

Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov.

Dela na prostem (tudi na gradbiščih) se lahko skladno s pravilnikom pri temperaturi zraka višji od 30 stopinj Celzija izvajajo samo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj petnajstminutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke.

V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim mora delodajalec zagotavljati ustrezno zaščito pred vplivi sonca.”

Vir: novice gov.si

Več na ZSSSzaupnikVZD

Back to Top

Nikoli na delo v gozd brez predhodnega usposabljanja

On 18. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 30/2026 (18. 6. 2026): Nikoli na delo v gozd brez predhodnega usposabljanja

Opozorilna tabla za delo v gozdu, Zavod za gozdove Slovenije

Novice o smrtnih nezgodah pri delu se letos kar vrstijo. Vsako leto se v gozdovih v povprečju smrtno ponesreči 20 ljudi. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pa je bilo v slovenskih gozdovih samo do konca maja 2026 že 12 smrtnih nezgod! Najpogosteje so to kar kmetje, ki brez ustreznega usposabljanja za varno delo odpravljajo posledice naravnih ujem v svojem gozdu. Smrtnih žrtev med usposobljenimi poklicnimi delavci v kmetijstvu pa baje skoraj ni. Torej nikoli na delo v gozd brez predhodnega usposabljanja!

Zavod za gozdove Slovenije letno organizira usposabljanja in predavanja s področja varnega dela v gozdarstvu za lastnike gozdov in ostale uporabnike gozdarske mehanizacije. Nasveti Zavoda za gozdove za varno delo v gozdu so:

  • Na delo v gozd se podajajmo primerno opremljeni (čelada, rokavice, sekaške hlače, primerna obutev, mobilni telefon, prva pomoč).
  • Za delo naj ne manjka dodatna oprema, med katero sodijo gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg, škripec.
  • Delajmo v lepem vremenu in v ugodnih delovnih razmerah, del nikoli ne izvajamo sami, vendar vedno z nekom, ki delo obvlada, in ne z otrokom, pri tem pa moramo paziti na primerno varnostno razdaljo.
  • Že v naprej razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče.
  • Vsako drevo je problem zase. Delati moramo počasi, premišljeno in s presledki, da lahko vseskozi opazujemo in poslušamo, kako se drevo odziva na naše početje.
  • Pri poseku in izdelavi po ujmah poškodovanih dreves moramo biti še bolj previdni, bolje opremljeni in predvsem dobro usposobljeni.
  • Kjer terenske razmere to omogočajo, za sanacije po ujmah poškodovanih dreves, priporočamo uporabo strojne sečnje.

Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15-758/79 z dne 18. maja 1979)
Opozorilna tabla za delo v gozdu
Podatki o lokaciji za klic v sili (112)
Nasveti za varno delo v gozdu

Back to Top

Proaktivna inšpekcija dela za preprečitev nezgod pri delu

On 9. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 29/2026: Proaktivna inšpekcija dela za preprečitev nezgod pri delu

 

Hvala reševalcem za hitro ukrepanje!

Slika: Velenjcan.si, 2025

 

29. maja 2026 se je v industrijski coni Stara vas porušil gradbeni oder. Po informacijah STA se je nesreča zgodila na gradbišču Tehnološkega parka Velenje – TecHub, ki ga za Kemijski inštitut gradi ljubljansko podjetje VG5. Podrl se je oder za zalivanje betonske plošče. Pet delavcev je padlo z višine približno osmih metrov. Mestna občina Velenje je potrdila, da sta dva delavca utrpela hujše poškodbe (zlome oziroma udarnine zaradi padca in teže materiala). Trije delavci so bili oskrbljeni v Splošni bolnišnici Celje, preostala dva pa v slovenjgraški bolnišnici.  Policija je uradno potrdila, da nihče izmed poškodovanih ni v življenjski nevarnosti. Uradne ugotovitve preiskave o natančnem vzroku za zrušenje odra še niso zaključene, saj kriminalistična preiskava in inšpekcijski postopki po tovrstnih hudih delovnih nesrečah običajno trajajo dlje časa.

Hude delovne nezgode se letos vrstijo. Vprašali smo Inšpektorat RS za delo (IRSD), kako jih preprečiti. Napisali so:

“Nezgoda se je zgodila zaradi porušitve opažne konstrukcije… V Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih je določeno, da če podporna konstrukcija in drugi deli konstrukcije delovišč sami po sebi niso stabilni, je potrebno njihovo stabilnost zagotoviti z ustreznimi in varnimi načini pritrditve, da bi se izognili kakršnemu koli nehotenemu ali samodejnemu premiku celega delovišča ali posameznih delov. Stabilnost in trdnost morata biti na ustrezen način preverjena, še zlasti po vsaki spremembi višine ali globine na delovišču. Uredba tudi predpisuje ureditev gradbenih odrov. Oder bi moral biti pregledan s strani nadzornika pred njegovo uporabo…

Kot je že iz letnih poročil IRSD razvidno, je vsako leto največ inšpekcijskih nadzorov izvedeno prav v gradbeni dejavnosti. Ugotavlja pa se tudi, da je največji delež kršitev zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu prav v dejavnosti gradbeništva. Že vrsto let se izvajajo tudi celoletni poostreni inšpekcijski nadzori na gradbiščih, ker je dejavnost gradbeništva ena izmed bolj tveganih, predvsem na račun padcev z višine in zasutja pri izkopih. S proaktivnim delovanjem poskušamo preprečiti nastanek nezgod.“

Celotna izjava IRSD na tej povezavi

Back to Top

Išče se 300 delovnih organizacij za projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu

On 2. junija, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 28/2026 (2. 6. 2026):  Išče se 300 organizacij za projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu

Prvič smo vas o sedem milijonskem projektu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu – CP VZD” obvestili v naši e-novici 2/2026. Izvajalec v projektu je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC LJ).

Tokrat vas obveščamo, da je KIMDPŠ 26. 5. 2026 v okviru projekta CP VZD na Portalu javnih naročil ponovno objavil javno naročilo za pomoč pri motiviranju in vključevanju 300 organizacij v projekt CP VZD. Javno naročilo je odprto do 22.6. 2026, do 9.00. Naročnik KIMPDŠ vabi vse zainteresirane gospodarske subjekte, da skladno z veljavnimi predpisi in razpisno dokumentacijo predložijo svojo ponudbo za predmetno javno naročilo.

Če prav razumemo, je razpis namenjen predvsem delodajalskim združenjem in zbornicam, ki naj bi k sodelovanju v CP VZD privabile kar 300 individualnih delodajalcev. Predmet javnega naročila je namreč pomoč pri motiviranju in vključevanju 300 organizacij v projekt CP VZD. V skupini nad 250 ter v skupini med 50 in 249 zaposlenih mora biti 10% javnih podjetij ali javnih zavodov.

Naročilo je razdeljeno na naslednje sklope:

  • Sklop št. 1: Organizacije nad 250 zaposlenih,
  • Sklop št. 2: Organizacije od 50 do 249 zaposlenih,
  • Sklop št. 3: Organizacije od 10 do 49 zaposlenih,
  • Sklop št. 4: Organizacije od 1 do 9 zaposlenih.

Realno je pričakovanje, da bi sodelovanje vašega delodajalca v projektu koristilo varnosti in zdravju pri delu vseh pri njem zaposlenih. Zato opozorite svojega delodajalca na javno naročilo, da naj svoj interes za sodelovanje v projektu čim prej sporoči svojemu delodajalskemu združenju!

Javno naročilo je dosegljivo na povezavi:  https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/1086109

Več o CP VZD na tej povezavi

Back to Top

Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2025

On 29. maja, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 26/2026 (29. 5. 2026): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2025

Vlada Republike Slovenije je 28. 5. 2026 sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2025. Na podlagi Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) namreč Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) vsako leto do konca marca predloži poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto. Posebej vas opozarjamo na 4. poglavje poročila o nadzoru varnosti in zdravja pri delu od 40. strani naprej.

V inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu je bilo zaposleno 39 inšpektorjev, ki naj bi nadzirali že 248.160 potencialnih subjektov nadzora. Na področju varnosti in zdravja pri delu je bilo v letu 2025 opravljenih 5.091 inšpekcijskih nadzorov. Največ jih je bilo opravljenih v sklopu predhodno pripravljenih in načrtovanih akcij, usmerjenih nadzorov in kampanj, sledijo pa drugi poglobljeni usmerjeni izredni nadzori. Ugotovili so 9.623 kršitev.

Med vsemi ugotovljenimi kršitvami izstopajo kršitve, ki se nanašajo na postopke ocenjevanja tveganj, na urejenost in varnost delovnih mest na prostem, še zlasti na gradbiščih, osebno varovalno opremo, delovno okolje in delovna mesta, delovno opremo in usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela. V zvezi z ocenjevanjem tveganj je bilo v letu 2025 ugotovljenih skoraj 26 % vseh kršitev, največ glede neustrezne vsebine.

V letu 2025 je IRSD s področja varnosti in zdravja pri delu prejel 1.373 prijav, ki so bile obravnavane. Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji v letu 2025 s področja varnosti in zdravja pri delu izdali 3.849 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Med upravnimi ukrepi je izstopalo 1.531 ureditvenih odločb skupaj s prepovednimi odločbami. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izrekli 2.134 ukrepov, od tega 994 odločb o prekršku in 777 plačilnih nalogov.

Pristojni inšpektorji so v letu 2025 končali raziskave 23 nezgod pri delu, od tega je bilo pet smrtnih, 15 težjih, dve lažji ter ena kolektivna. Delodajalci so v leto 2025 prijavili 14.189 nezgod v zvezi z delom delavcev, med njimi tudi 21 smrtnih in 946 težjih. IRSD poleg nezgod pri delu spremlja tudi prijavljene nevarne pojave na delovnih mestih, ki imajo za posledico večjo materialno škodo ali neposredno ogrožajo življenje in zdravje delavcev pri delu. V letu 2025 so delodajalci prijavili 47 nevarnih pojavov. Delodajalci so v letu 2025 na IRSD podali tri prijave ugotovljenih poklicnih bolezni.

Posebej vas opozarjamo na poglavje na 107. strani o usmerjenih nadzorih nad izvajanjem predpisov v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Kar polovica pregledanih delodajalcev ni izvedla aktivnosti in ukrepov glede ročnega premeščanja bremen, ki jih predpisuje novi pravilnik. Delodajalci, ki so imeli oceno tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj v izdelavi, so kot enega od razlogov za »zamudo« navajali veliko zasedenost zunanjih strokovnih služb, ki imajo dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu. Od teh se je o vseh vprašanjih glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen z delavci oziroma njihovimi predstavniki posvetovalo zgolj 59,2 % delodajalcev. Inšpektorji so ob nadzoru že izdelanih ocen tveganja med drugim ugotovili, da so bili ukrepi za zmanjšanje tveganj preveč splošni in pomanjkljivi ali da celo niso bili določeni. V vseh primeri so zahtevali dopolnitev ocen tveganja z ustreznimi tehničnimi, organizacijskimi ali kadrovskimi ukrepi.

Posebej vas opozarjamo tudi na poročilo na 83. strani o diskriminacij, spolnem in drugem nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu, saj poročilo pove, da narašča število prijav.

 

Vir: Portal gov.si, vladna novica, 28. 5. 2026

 

Back to Top

Veličastno človeštvo in umetna inteligenca

On 27. maja, 2026   /   Novice  

E-novica ZSSS št. 26/2026 (27. 5. 2026): Veličastno človeštvo in umetna inteligenca

Slika: Leon XIV.

V tematski številki DE “Umetna inteligenca in delavstvo – teorija in praksa“, na katero smo vas opozorili v e-novici št. 25/2026, je tudi članek o žalostni usodi evropskega Akta o umetni inteligenci, sprejetega leta 2024 in ki naj bi začel veljati avgusta 2026. Omejeval je uporabo umetne inteligence za ocenjevanje delovne uspešnosti in nadzor delavcev ter za odločitve o zaposlovanju, napredovanju in odpuščanju. Uvajal je človeški nadzor nad avtomatiziranimi odločitvami. Žal je bil 7. maja 2026 z “digitalnim omnibusom” v skladu z lobiranjem tehnoloških gigantov, da gre za pretirano regulativno breme za podjetja, spremenjen v škodo delavcev, ki se na svojem delovnem mestu srečujejo z umetno inteligenco. Med drugim nič več ne zahteva ampak zgolj priporoča, da naj se delavcem pojasni, kako algoritmi na delovnem mestu sploh delujejo in zakaj. Pojasnilo se bo zgolj, če bo taka obveznost zapisana v kolektivnih pogodbah.

Živimo torej v časih, kjer se zdi, da politika vsepovsod z omnibus popravljanjem zakonodaje deregulira obveznosti delodajalcev v škodo delavcev. Tudi zato vas tokrat radi obveščamo, da se je v zvezi z umetno inteligenco 25. maja 2026 tako rekoč na stran delavcev  in celo sindikatov postavil novi papež Leon XIV. s svojo prvo encikliko oziroma okrožnico “Veličastno človeštvo / Magnifica humanitas” o družbenem nauku Cerkve v času umetne inteligence. Enciklika je požela globalno pozornost in jo je zato dobro poznati.

Papež v njej med drugim opozarja (skladno s sindikalnimi stališči do Akta o umetni inteligenci):

  • Umetna inteligenca lahko posnema in simulira človeka, nima pa moralne vesti, empatije, čustvenih, odnosnih in duhovnih sposobnosti. Zato moramo k umetni inteligenci pristopati trezno in pozorno, ohranjajoč jasnost o odgovornosti vseh njenih prehodov ter staviti na ustrezno politiko in pravne okvire, na neodvisen nadzor, izobraževanje uporabnikov.
  • V »četrti industrijski revoluciji«, ki jo predstavlja digitalni prehod, papež poudarja pomembnost varovanja dostojanstva in vrednosti dela: »Novi načini dela niso nujno boljši,« pojasnjuje, saj tehnologija delavce lahko dekvalificira, jih odrine na obrobne funkcije, jih podvrže avtomatiziranemu nadzoru. Nasprotno, treba je načrtovati sisteme, ki so osredotočeni na človeka in ne samo na uspešnost, saj tehnologija gotovo lahko človeka razbremeni obremenjujočih ali ponavljajočih se opravil, nikakor pa ne sme voditi k brezposelnosti v imenu zmanjševanja stroškov in povečevanja dobička. V scenariju, v katerem so na vidiku večja revščina in neenakosti, ki jih povzročajo avtomatizirani sistemi, ki stopajo na mesto človeka, papež želi tudi prenovo sindikalnih organizacij.
  • Digitalno preobrazbo je treba vnaprej voditi po trdnih družbenih merilih, z dostopnim in stalnim izobraževanjem za delavce, s podjetniško odgovornostjo.

 

Enciklika / okrožnica “Veličastno človeštvo”, 25. maj 2026, povzetek v slovenščini, Vatikanske novice

Enciklika »Magnifica Humanitas« Njegove Svetosti papeža Leona XIV. o varstvu človeka v času umetne inteligence (v jezikih: AR  – DE  – EN  – ES  – FR  – IT  – PL  – PT)

Več o umetni inteligenci na tej povezavi

Back to Top