Kaj določajo predpisi?
V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec zagotavljati takšne delovne razmere, ki ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev. Med njegove temeljne obveznosti spada prepoznavanje in obvladovanje vseh tveganj, vključno s tveganji zaradi visokih temperatur.
Podrobnejše zahteve določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki med drugim določa, da mora delodajalec:
- med delovnim časom zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve,
- upoštevati zahteve slovenskih standardov za toplotno udobje,
- zagotoviti ustrezne ukrepe tudi ob občasno povišanih temperaturah, na primer med vročinskimi valovi.
Pravilnik določa tudi, da temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 °C, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so višje temperature posledica tehnološkega procesa ali delovne opreme (na primer peči).
Ocena tveganja je obvezna
Vsak delodajalec mora tveganja zaradi visokih temperatur oceniti v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. V njej mora določiti ustrezne organizacijske, tehnične in druge ukrepe za zmanjšanje tveganj ter jih pripraviti v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.
To pomeni, da morajo biti ukrepi načrtovani že pred nastopom vročinskega vala in ne šele, ko temperature dosežejo kritične vrednosti.
Katere ukrepe lahko uvede delodajalec?
Če temperatura v delovnih prostorih preseže dovoljene vrednosti ali predstavlja tveganje za zdravje zaposlenih, lahko delodajalec sprejme različne začasne organizacijske ukrepe, kot so:
- prerazporeditev delovnega časa na hladnejši del dneva,
- uvedba pogostejših in daljših odmorov,
- skrajšanje delovnega časa, kadar je to mogoče,
- zmanjšanje intenzivnosti fizično zahtevnega dela,
- zagotavljanje brezplačnih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
- začasna prekinitev dela, če varnega dela ni mogoče zagotoviti.
Če so visoke temperature stalna težava, lahko delodajalec uvede tudi dolgoročne tehnične rešitve, kot so:
- namestitev klimatskih naprav,
- učinkovitejše prezračevanje,
- senčenje prostorov,
- druge tehnične ukrepe za izboljšanje toplotnega udobja.
Delo na prostem zahteva dodatne ukrepe
Posebna pravila veljajo za delavce, ki opravljajo delo na prostem, predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu, komunalnih dejavnostih in drugih dejavnostih, kjer so delavci neposredno izpostavljeni soncu.
Pravilnik določa, da se lahko delo na prostem pri temperaturi zraka nad 30 °C izvaja le pod naslednjimi pogoji:
- delavcem morajo biti najmanj na vsaki 2 do 3 uri dela zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela,
- zagotovljeni morajo biti brezplačni brezalkoholni napitki,
- med odmori mora biti omogočena zaščita pred soncem oziroma drugimi neugodnimi vremenskimi vplivi,
- če delo poteka na neposrednem soncu, mora delodajalec zagotoviti tudi ustrezno zaščito pred sončnim sevanjem.
Priporočila Inšpektorata za delo
Poleg zakonskih obveznosti Inšpektorat Republike Slovenije za delo priporoča tudi naslednje preventivne ukrepe:
- temperatura v klimatiziranem prostoru naj ne bo več kot 7 °C nižja od zunanje temperature;
- dnevno popijte do tri litre vode, po potrebi tudi napitke z elektroliti;
- nosite lahka, svetla in zračna oblačila;
- izogibajte se alkoholu ter težki, slani in zelo začinjeni hrani;
- najtežja fizična dela opravite zgodaj zjutraj;
- omogočite kratke in pogoste odmore v ohlajenih prostorih;
- poznajte simptome vročinske izčrpanosti in vročinskega udara ter ob njihovem pojavu takoj ukrepajte;
- pri delu v zelo visokih temperaturah organizirajte delo v paru, da je ob morebitnih zdravstvenih težavah pomoč takoj na voljo.
Vročina je tveganje, ki ga je treba obvladovati
Visoke temperature niso zgolj vprašanje udobja, temveč pomemben dejavnik varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci morajo v skladu z določbami Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter Izjave o varnosti z oceno tveganja pravočasno načrtovati in izvajati ustrezne organizacijske, tehnične in preventivne ukrepe. Le tako je mogoče zmanjšati tveganja za zdravje zaposlenih in zagotoviti varno delo tudi v času najhujših vročinskih valov.”
Vir: novice gov.si
Obveščamo vas, da bo Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ) 13. 10. 2026 v sodelovanju z Inštitutom za nevropsihološko zdravje in rehabilitacijo NevroVita organiziralo seminar »Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje« (Hotel Mons, 13. oktober 2026, 9.00-13.30).
Foto: Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred prepovedjo azbestne proizvodnje 20. 12. 1996
ARSO svari, da novi vročinski val pomeni veliko toplotno obremenitev in opozarja na veliko požarno ogroženost. Inšpektorat RS za delo pa znova pojasnjuje:
Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament so leta 2023 uradno razglasili 15. julij za 
