DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Živel 1. in 2. maj 2019, praznik dela

Živel 1. in 2. maj 2019, praznik dela

Ob 1. in 2. maju 2019, prazniku dela, vam Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu vošči prijetno praznovanje!

 

Tudi pravica delavcev do varnega in zdravega dela je delavska pravica, izborjena s stoletnim sindikalnim gibanjem. Praznik dela je priložnost za premislek, da le sindikalno gibanje omogoča izboriti in ohraniti delavske pravice. Zato je to priložnost, ko k včlanitvi v sindikate vabimo vse, ki še niso člani. Razloge, zakaj je dobro biti član sindikata, si preberi na tej povezavi! Izberi svoj sindikat ZSSS na tej povezavi! Pristopno izjavo pa najdeš na tej povezavi.

Vedno znova in vsako leto moramo močnejši, ker smo povezani v sindikat, terjati uresničevanje svojih delavskih pravic, sicer nam bodo odvzete! Zato praznujmo sadove skupnega sindikalnega boja!

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in naše območne organizacije že mnogo let pripravljamo prvomajske prireditve na tradicionalnih lokacijah. Vsaka drugačna, pa vendar s skupno noto praznika dela, ponekod s kresom, drugje s proslavo, vedno pa z nageljnom, skupaj in tovariško. Pridružite se nam lahko na eni od naših prireditev: Celjska koča, Lisca, Debenec pri Mirni, Rožnik v Ljubljani, Bellevue na mariborskem Pohorju, Murska Sobota, Križna gora na Gorenjskem, Gornja Radgona in Ptuj! Kje in kdaj točno bodo, najdete s klikom na naslednjo povezavo.

Vabljeni!

Pojdi 26. 5. 2019 volit na evropske volitve!

Pojdi 26. 5. 2019 volit na evropske volitve!

Pojdi 26. 5. 2019 volit na evropske volitve!

 

Leta 2003 je Mednarodna organizacija dela (ILO) 28. april razglasila na podlagi dolge tradicije mednarodnega sindikalnega dneva spomina na umrle zaradi nezgod pri delu oziroma poklicnih bolezni.

 

Slovenija mora kot članica Evropske unije svoje predpise na področju varnosti in zdravja pri delu uskladiti z evropsko zakonodajo. Vse, kar je uzakonjeno v EU, velja tudi v Sloveniji. Evropsko zakonodajo oblikujejo tudi poslanci Evropskega parlamenta in Evropska komisija, ki jo potrdijo. Zato je pomembno, koga bomo maja 2019 izvolili na evropskih volitvah.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katere članica je od leta 1999 tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), zato ob 28. aprilu 2019 poziva Evropsko unijo – posebej pa novi maja 2019 izvoljeni Evropski parlament ter po volitvah imenovano Evropsko komisijo – naj si:

  • postavi kot cilj popolno odpravo poklicnega raka ter naj kot korak k temu cilju določi evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 karcinogenov (od tega sta se za 24 že dogovorila dosedanji Evropski parlament in Evropska komisija);
  • pripravi direktivo o z delom povezanem stresu, ki bo obvezala vse delodajalce, da načrtujejo njegovo prepoznavanje in preprečevanje ter določijo postopke za njegovo obvladovanje;
  • pripravi direktivo za obvladovanje z delom povezanih bolečin v hrbtu, kolenu in sklepih prstov ter drugih mišično-kostnih bolečin;
  • začne razpravo o preprečevanju z delom povezanih smrtnih prometnih nezgod ter z delom povezanih samomorov s ciljem poiskati nove rešitve do konca mandata novega Evropskega parlamenta in Evropske komisije.

Znamenito geslo sindikalnega spominskega dne je: »Spominjaj se mrtvih in bojuj se za žive!« ETUC zato nas vse državljane EU poziva: »Pojdi volit na evropske volitve! Voli tiste kandidate, ki so pripravljeni glasovati za naštete direktive na področju varnosti in zdravja pri delu!« ETUC je pripravil serijo plakatov s tem pozivom. Oglejte si jih tukaj: Stop stresu na delu, Stop poklicnemu raku_1, Stop poklicnemu raku_2, Stop bolečini zaradi dela. Natisnite jih in jih razobesite!

Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament bodo v nedeljo, 26. 5. 2019. Kandidate za poslance v času njihove predvolilne kampanje vprašajte, ali bodo glasovali za naštete direktive in se na podlagi njihovih odgovorov odločite, komu boste dali svoj glas!

Sporočila ILO ob 28. aprilu 2019

Sporočila ILO ob 28. aprilu 2019

Sporočila ILO ob 28. aprilu 2019

 

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu od leta 2006 obeležuje 28. april, ki ga je Mednarodna organizacije dela (ILO) leta 2003 razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu z namenom pri vseh deležnikih promovirati nastanek globalne preventivne kulture varnosti in zdravja pri delu.

ILO letos praznuje stoletnico svojega obstoja (1919-2019). Da bi proslavila visoko obletnico, bo  ob letošnjem 28. aprilu pripravila poročilo o svojem prispevku h globalnemu izboljšanju varnosti in zdravja pri delu v preteklih sto letih.  Poročala bo, kaj je prispevala k ohranjanju človeških življenj in k promociji zdravega delovnega okolja ter kateri dogodki od leta 1919 dalje so bili za to odločilni. Konvencije ILO, ki jih je ratificirala in s tem prenesla v naš pravni sistem tudi Slovenija, veljajo za globalne minimalne standarde varnosti in zdravja pri delu. Globalno poročilo bo opozorilo na spreminjanje demografije, organizacije dela in tehnologije (digitalizacija, informacijska tehnologija, spletne platforme, avtomatizacija in robotizacija) ter na globalizacijo, klimatske spremembe in druge dejavnike, ki učinkujejo na dinamiko varnosti in zdravja pri delu. Na drugi strani pa bo opozorilo, da ostajajo tradicionalna tveganja za varnost in zdravje pri delu ter na razlike med razvitimi in nerazvitimi državami.

Več o konvencijah ILO na področju varnosti in zdravja pri delu na naslednji povezavi.

Čestitke ILO ob njeni stoti obletnici in še na mnoga leta!

 

»Zdravje za vse« je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja

»Zdravje za vse« je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja

7. april 2019 – svetovni dan zdravja:»Zdravje za vse«

 

Vsako leto 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja.  Na ta dan je bila namreč leta 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki svetovno javnost vsako leto opozori na določen zdravstveni problem.
Geslo včerajšnjega svetovnega dneva zdravja je bilo »Zdravje za vse«, ki nagovarja k izboljšanju zdravja vseh in na zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.

V RS Sloveniji je splošno zdravstveno stanje dobro. S finančnega vidika pa je problematičen dostop do zobozdravstvenih storitev in plačil oz. doplačil za zdravila.

Statistični urad RS (SURS) je v letu 2017 anketiral prebivalstvo, starejše od 16 let in več, in prišel do podatkov:

V Sloveniji 65 % prebivalcev ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro. V Evropi pa 7 od 10 Evropejcev. Delež prebivalcev, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro ali dobro, je bil največji na Irskem (83 %), najnižji pa v Litvi in Latviji (po 44 %).

Podatki SURS kažejo, da je samoocena zdravstvenega stanja v povezavi z zdravim prehranjevanjem in telesno aktivnostjo.  68 % tistih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, se je v običajnem tednu rekreiralo vsaj dve uri in pol na teden (to je toliko, kolikor zadostuje po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije) in približno sedem od desetih prebivalcev je v tednu zaužilo sadje in/ali zelenjavo vsaj enkrat na dan, kar je več od povprečja v EU.

Za 86 % prebivalcev Slovenije, ki so v  zadnjem letu pred anketiranjem uporabili vsaj eno od zdravstvenih storitev (zdravljenje, pregled splošnega zdravnika in/ali specialista), ta storitev ni bila finančno breme, kar kaže, da je pokritost zdravstvenih storitev iz obveznega in dopolnilnih zavarovanj dobra. Večje finančno breme (veliko ali srednje) so predstavljale zobozdravstvene storitve (za 48 % prebivalcev) in plačila oz. doplačila zdravil (za 52 % prebivalcev).

Podrobnejšo statistiko pa si oglejte tukaj:  https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8039

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

 

Varstvo osebnih podatkov je pomembno tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Zato smo vas sklenili opozoriti na smernice informacijskega pooblaščenca z naslovom »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«.  Za njihovo pripravo se je odločil zaradi številnih vprašanj, ki jih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v razmerju delodajalec – delavec prejme tako s strani delavcev kot s strani delodajalcev. Namen smernic je dati praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo delodajalcem kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem pa pri uresničevanju njihovih pravic.

V pomoč pri zastopanju interesov sodelavcev vam bodo vse smernice pooblaščenca. Tudi tiste o e-pošti in internetu ter o članstvu v sindikatu. Posebej pa vas opozarjamo na 3. poglavje VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU s smernicami na naslednjih področjih:

3.1 SEZNANITEV Z RAZLOGI ZA OMEJITVE PRI DELU

3.2 PREVERJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI DELAVCA

3.3 REZULTATI TESTIRANJ NA ALKOHOL, PSIHOAKTIVNE SNOVI IN PREPOVEDANE DROGE

3.4 ZDRAVSTVENA DOKUMENTACIJA O NEZGODI PRI DELU

3.5 PODATKI V ZVEZI S KONTROLO BOLNIŠKEGA STALEŽA

3.6 PRIDOBITEV PODATKA O KRŠITVI BOLNIŠKEGA STALEŽA S FACEBOOKA

3.7 KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA NA PODLAGI FOTOGRAFIJE DELAVCA

3.8 PODATEK O OBISKU LABORATORIJA V ČASU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI

Iz smernic: Delodajalec lahko od delavca zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon (ZEPDSV, ZDR-1 ali drug področni zakon) in tiste osebne podatke, za katere ima osebno privolitev delavca. Ob tem je treba poudariti, da je obdelava osebnih podatkov delavca na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le, če lahko delavec privolitev brez posledic za delovno razmerje odkloni.

Do smernic informacijskega pooblaščenca »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih« s klikom na to povezavo

Vse smernice, ki jih je izdal Informacijski pooblaščenec, so objavljene na spletni strani: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/

Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

 

Obveščamo vas, da je Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu v pomoč delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu marca 2019 izdala v spletni obliki novo publikacijo z naslovom »Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu«.

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je namreč v slovenščini in angleščini 1. 2. 2019 izdal novi slovenski standard SIST ISO 45001:2018, Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu – Zahteve z napotki za uporabo, ki ga bodo v prihodnjih mesecih želela pridobiti številna slovenska podjetja. Pričakuje se nenazadnje, da bo ta standard najbrž pomemben pri pridobivanju posla na mednarodnem tržišču. Že potekajo prva usposabljanja za strokovne delavce za varnost pri delu o tem novem standardu.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 45. členu med drugim določa tudi, da mora delodajalec delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Mednje sodi prav gotovo tudi vzpostavljanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z novim standardom ISO 45001:2018. V novi publikaciji je zato vrsta nasvetov za delavske zaupnike, kako smiselno in učinkovito sodelovati v procesu pridobivanja certifikata po tem standardu.

Ker pa je standardizacija za marsikoga povsem novo področje, smo za vas v slovenščino prevedli tudi informacijski letak Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) z naslovom »Standardi so pomembni tudi za delavce«. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pripravlja tudi nov program usposabljanja za delavske zaupnike o njihovi vlogi pri certificiranju po ISO standardih na področju varnosti in zdravja pri delu.

Vabimo vas, da si oba kratka v slovenščino prevedena dokumenta o standardih VZD preberete! Gotovo vama bosta v pomoč.

Do obeh dokumentov s klikom na naslednji povezavi:

PRVI REZULTATI SPLETNE ANKETE ZSSS O PREDLOGIH ZA NASLEDNJO POKOJNINSKO REFORMO

PRVI REZULTATI SPLETNE ANKETE ZSSS O PREDLOGIH ZA NASLEDNJO POKOJNINSKO REFORMO

Prvi rezultati spletne ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

 

V e-novici št. 9/2019 smo vas 13. 2. 2019 povabili k izpolnitvi spletne ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki je potekala od 13. 2. 2019 do 10. 3. 2019. Anketa je zaključena in znani so njeni prvi rezultati. Podrobnejša analiza seveda sledi. Anketa je brez dvoma pokazala, da je poklicno zdravje eden glavnih razlogov pri odločitvi za prostovoljno odložitev datuma upokojitve po dopolnitvi upokojitvenih pogojev. Prav to namreč želi država doseči s pokojninsko reformo, da bi tako zagotovila finančno vzdržnost pokojninske blagajne v prihajajočih letih z manj ugodnimi demografskimi gibanji.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer pa je 13. 3. 2019 na tiskovni konferenci že predstavila svoja izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –ZPIZ-2F. Med drugim jih bo mogoče koristno komentirati na podlagi rezultatov spletne ankete ZSSS, ki se je zaključila le tri dni prej. Anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo smo namreč pripravili na podlagi Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022, podpisanega avgusta 2018. Anketo je do konca izpolnilo kar  1963 oseb, od tega 82 % zaposlenih in 13 % upokojencev. Veseli nas, da so bili pri tem sorazmerno zastopani zaposleni tako iz zasebnega kot javnega sektorja, iz vseh slovenskih regij, vseh dohodkovnih in izobrazbenih stopenj, spola in starosti.

Naštejemo najbolj zanimive rezultate ankete:

  • 89 % jih meni, da mora 40 let pokojninske dobe ostati dovolj za pravico do starostne pokojnine;
  • 87 % jih meni, da mora biti cilj pokojninske reforme dostojna pokojnina;
  • 72 % jih meni, da bi bila dostojna javna pokojnina  odmerjena v višini 70 % zadnje plače (opomba: trenutno znaša povprečno 59 %). V ta odstotek ne prištevajo  pokojninske rente iz drugega pokojninskega stebra;
  • 700 € do 800 € bi moral biti znesek minimalne pokojnine za 40 let dela oziroma zadoščati bi moral za ceno oskrbnine na varovanem oddelku doma za starejše (to so bili največkrat omenjani zneski odgovorov na odprto vprašanje);
  • 69 % jih meni, da mora biti cilj pokojninske reforme upokojitvena starost, ki jo je realno možno doseči;
  • 68 % jih meni, da bi oni osebno lahko delali največ do starosti 60 let.
  • 32 % jih meni, da bi lahko delali tudi po 61. letu starosti;
  • 19 % jih meni, da bi lahko delali celo do 65. leta in več;
  • 38 % jih datuma svoje upokojitve pod nobenim pogojem ne bi odložilo na kasneje;
  • 53 % bi datum upokojitve odložilo, če bi jim to dopuščalo poklicno zdravje;
  • 29 % bi jih datum upokojitve odložilo, če ne bi bilo v delovnem okolju nestrpnosti do starejših;
  • 52 % jih meni, da bi bilo možno delati po 60. letu starosti, če bi se starejšim znižale norme na fizično težkih delih;
  • 41 % jih meni, da bi bilo možno delati po 60. letu starosti, če bi bili po 60. letu starosti premeščeni na manj intenzivna dela;
  • 32 % jih podpira dvojni status upokojencev brez omejitev – v 88 % primerov so razlog to nedostojno nizke pokojnine;
  • 74 % jih meni, naj država namesto dvojnega statusa upokojencem da dostojne pokojnine;
  • 80 % današnjih upokojencev v letu 2018 ni poleg pokojnine prejelo nobenega zaslužka za delo;
  • 77 % od tistih, ki bi morda po upokojitvi delali v dvojnem statusu upokojenca, bi bilo pripravljenih delati manj kot 20 ur na teden;
  • 25 % jih meni, da bi bili pripravljenih v dvojnem statusu delati naprej pri svojem nekdanjem delodajalcu. Ostali pa le pri drugih delodajalcih.

Tolmačenje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja glede pravice do denarnega nadomestila za čas nege ožjega družinskega člana

Tolmačenje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja glede pravice do denarnega nadomestila za čas nege ožjega družinskega člana

Tolmačenje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja glede pravice do denarnega nadomestila za čas nege ožjega družinskega člana

 

Utrujenost na delovnem mestu zvišuje tveganje za nezgode pri delu, zato je pomembno, da je delavcu zagotovljen ustrezen počitek. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato npr. določa, kolikšen počitek mora biti delavcu zagotovljen. V praksi pa se pojavlja vrsta vprašanj, kako velja uresničevati pravico do počitka. Tokrat vam posredujemo tolmačenje 6. odstavka 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nam ga je posredoval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Gre za tolmačenje, kako pravilno izpolniti obrazec ZZZS št. 189_Izjava-upravičena zadržanost od dela_Verzija 5_Veljavno od 19.9.2018. Z njim pri osebnem izbranem zdravniku (praviloma) mati potrdi, da nege ožjega družinskega člana ne more zagotoviti drug zakonec brez zadržanosti od dela. (OPOMBA: za ožjega družinskega člana veljata otrok in zakonec.) Obrazec izjave se namreč sklicuje na 6. odstavek 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja: »Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela.«

V praksi se postavlja vprašanje, ali je do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana upravičena (praviloma) mati kljub temu, da je njen zakonec sicer doma, vendar spi po pravkar opravljeni delovni nočni izmeni. Tolmačenje ZZZS je:
»Pri odločanju o tem, ali staršu pripada nega za otroka, je potrebno ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je potrebno izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego. Zato je potrebno upoštevati tudi čas, ki ga starša potrebujeta za prihod na in z dela ter tudi naravo dela starša, ki je zaposlen in opravlja npr. delo v nočnem delovnem času, saj po našem mnenju otroku v tem primeru ne more biti zagotovljena ustrezna nega. V teh primerih, ko drug od staršev v času nege sicer ne bi bil začasno zadržan od dela, predlagamo, da se kot utemeljen razlog na izjavi navede npr. »delo v nočnem času.««

Do tolmačenja ZZZS s klikom na nasledjo povezavo.

Le do 10. marca 2019 še lahko izpolnite anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Le do 10. marca 2019 še lahko izpolnite anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Le do 10. marca 2019 še lahko izpolnite anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

 

Opozarjamo vas, da se 10. marca 2019 zaključi spletna anketa ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki jo najdete na naslednji povezavi. Pozivamo vse, ki je še niste izpolnili, da to pravočasno storite v naslednjih nekaj dneh. Nanjo opozorite tudi svoje znance in sodelavce!

Na našo spletno anketo, ki med drugim sprašuje tudi o poklicnem zdravju kot pogoju za dvig upokojitvene starosti, smo vas prvič opozorili 13. 2. 2019 v naši e-novici št. 9/2019. Na internetu bo anketa dostopna torej od 13. 2. 2019 do 10. 3. 2019.

Zanima nas vaše mnenje o napovedani pokojninski reformi! Jamčimo vam popolno anonimnost, zato jo lahko izpolnite brez zadržkov! O njenih rezultatih vas bomo seveda obvestili v naših e-novicah.

Doslej je na anketo v celoti odgovorilo že 1916 ljudi. Pridružite se jim tudi vi!

ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

 

V naši letošnji 3/2019 e-novici smo vas seznanili, da bodo poklicne bolezni v letu 2019 ena od prioritet delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Že v e-novici št. 63/2018 z dne 18. 12. 2018 smo vas obvestili, da sta predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm 13. 12. 2018 obiskali novega ministra za zdravje Sama Fakina in mu osebno predstavili oktobrski poziv predsedstva ZSSS, naj  že v prvem letu svojega mandata izda nov pravilnik o poklicnih boleznih. V skladu s predpisi je namreč to prav njegova naloga. Minister je takrat na licu mesta generalni direktorici Direktorata za javno zdravje Mojci Gobec naročil, naj takoj začne pripravljati nekatere potrebne rešitve. Kdaj bo pravilnik dokončno pripravljen, pa še vedno ni znano.

Zato pa ZSSS ne odneha in nadaljuje s svojimi pobudami ministru za zdravje. Tako smo mu 27. 2. 2019 uradno posredovali pobudo za dopolnitev od leta 2003 še vedno veljavnega seznama poklicnih bolezni z boleznimi. Z njimi pa naj dopolni tudi seznam, ki je bil priloga še vedno nesprejetega novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni razpravi aprila 2018. Predlagali smo mu bolezni, ki jih povzročajo nekateri dejavniki, na katere smo v zadnjem letu postali pozorni pri svojem sindikalnem delu v praksi:

  1. vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost,
  2. izpušni plini dizelskih motorjev,
  3. radon,
  4. posttravmatska stresna motnja.

Pomembno je namreč, da so ti dejavniki vključeni v seznam poklicnih bolezni, saj naj bi na tej podlagi delodajalci, pri katerih se pojavljajo, ocenjevali tveganje za nastanek poklicnih bolezni in določali preventivne ukrepe. Svojo pobudo smo takole utemeljili:

  1. Vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS št. 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011 – ZVZD-1, 38/2015 in 78/2018) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS št. 101/2005, 43/2011 – ZVZD-1 in 38/2015) določata zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za karcinogene in mutagene ter za druge nevarne kemične snovi. Mejne vrednosti so določene, da bi se preprečil nastanek poklicnih obolenj, kar kaže na dokazano tveganje za njihov nastanek.
  2. Izpušni plini dizelskih motorjev: Za izpuhe dizelskih motorjev še ni določena mejna vrednost poklicne izpostavljenosti, zato naj bodo na seznamu posebej omenjeni. Mednarodne izkušnje kažejo, da so četrti najpogostejši povzročitelj poklicnega raka s smrtnim izidom in to predvsem zaradi visokega števila izpostavljenih delavcev. Evropski parlament je sicer 27. 3. 2018 predlagal, da se zanje določi evropska obvezujoča mejna vrednost 50µg /m³ elementarnega ogljika kot komponente dizelskih izpuhov, vendar postopek sprejema ustrezne evropske direktive še ni zaključen.
  3. Radon: Radon je naraven radioaktiven plin brez vonja in barve. Nastaja pri radioaktivnem razpadu radija v zemeljski skorji in prodira na površje. V zaprtih prostorih se akumulira in lahko doseže zelo visoke koncentracije. Nevarni so zlasti  njegovi kratkoživi razpadni produkti, ki pa so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Na svojem delovnem mestu so mu izpostavljeni delavci na tistih delovnih mestih, kjer se radon naravno nahaja. Doze izpostavljenosti na delovnem mestu delavca v turističnih jamah ali delavca, ki opravlja težka fizična dela v zaprtih prostorih, določa Uredba o nacionalnem radonskem programu (UL RS št. 18/2018 in 86/2018).
  4. Posttravmatska stresna motnja: Posttravmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica izpostavljenosti enemu ali več hudim dogodkom oziroma travmam. Nastopi lahko, če je oseba doživela travmatični dogodek (huda nesreča, nasilje, ustrahovanje, vojna …). Pojavlja se lahko v poklicih, kjer zaposleni rešujejo žrtve travmatskih dogodkov (npr. poklicni gasilci). Kadar simptomi akutne stresne motnje ne izginejo, ampak začnejo omejevati človekovo življenje in delovanje, govorimo o posttravmatski stresni motnji. Je že priznana poklicna bolezen na Nizozemskem in v Belgiji. Svetovna zdravstvena organizacija v seznamu diagnoz mentalnih motenj navaja tudi kategorijo F43 Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje ter v okviru te kategorije določa tudi diagnozo F43.1 Posttravmatska stresna motnja. Medicina dela podpira vključitev te diagnoze na seznam.

  O rezultatih pobude vas bomo sproti seznanjali!

Loading...