DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

 

Tokrat vas  obveščamo o kratkih filmih, ki jih je v okviru kampanje o zaščiti zaposlenih pred širjenjem novega koronavirusa  pripravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).

Pred širjenjem novega koronavirusa se lahko zaščitimo s preprostimi ukrepi, med katere sodijo skrb za higieno rok in prostorov, vzdrževanje ustrezne razdalje (najmanj 1,5 metra) in nošenje zaščitne maske. Po prvem valu širjenja okužbe smo te ukrepe kar malo opustili, a jih je pametno ponovno obuditi, saj je virus še kako prisoten med nami.

Tveganje za okužbo je večje tam, kjer se srečuje večje število ljudi in je ukrepe tudi tejže vzdrževati. To še posebej velja za delovno okolje, kjer je treba splošna priporočila NIJZ ustrezno prilagoditi organizaciji dela in delovnim procesom ter spodbujati zaposlene, da se ukrepov dosledno držijo. KIMDPŠ je poiskal in posnel primere dobre prakse na področju varovanja zdravja zaposlenih pred Covid-19, ki jih preko spodnjih kratkih filmov deli z nami:

Proizvodna dejavnost

Hotelirstvo in gostinstvo

Prodaja in druge storitvene dejavnosti

Množični mediji

Pisarniško delo

Zobozdravstvo

Predstavljeni preventivni ukrepi so posneti v naslednjih organizacijah: Aero print Ljubljana, BSH Hišni aparati, Hotel Slon Ljubljana, Maremico, Nepremičnine Plus, Plastika Skaza, Proteus TV, Radio Sora, Steklarna Hrastnik, Translat in Zdravstveni dom Ljubljana.

Vabljeni k ogledu!

Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

 

Epidemija COVID-19 povzroča bolezen, smrt, gospodarsko krizo in izgubo na tisoče delovnih mest. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) lahko dnevno spremljamo statistiko COVID-19 v Sloveniji. V juliju 2020 je znova visoko število na novo okuženih. Samo 6. 7. 2020 je bilo zabeleženih 16 primerov novih okužb, kolikor jih je bilo na začetku epidemije.  Sprašujemo se, kako preprečiti nov val COVID-19 na delovnih mestih. V ta namen nam koristijo ugotovitve iz najnovejše meta-analize, izvedene po naročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), katera zaščitna oprema in za koliko dejansko zmanjšuje tveganje za okužbo. Pripravila jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Dereka Chuja in bila objavljena v ugledni strokovni reviji The Lancet. Dostopna je na internetu na tej povezavi. Tveganje se zmanjša za:

  • 82 %, če se zagotavlja 1 meter razdalje med ljudmi. Vsak dodaten meter razdalje podvoji relativno  zaščito,
  • 67 %, če se uporablja maske,
  • 96 %, če se uporablja respiratorje (zlasti učinkoviti so N95 respiratorji),
  • 78 %, če se uporablja zaščita oči, saj je možna okužba preko oči s kapljičnim prenosom po zraku ali s samo-okužbo zaradi slučajnega dotika oči s prsti,
  • popolne zaščite ni.

Ta spoznanja je mogoče s pridom uporabiti za zaščito pred okužbo na delovnih mestih. Zagotoviti je treba vsaj meter razdalje med delavci, zagotoviti je treba maske ali še bolje respiratorje. Zagotovi se naj tudi zaščita oči z zaščitnimi očali, ki preprečujejo okužbo preko zraka in dotikom s prsti. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj terjajo zadostno razdaljo med sodelavci ter zaščito dihal in oči.

Glej tudi članek dr. Danija Mirnika v reviji Delo in varnost, 3/2020

Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

 

Iz poročila:

Slovenski inšpektorji za varnost in zdravje pri delu so še vedno preobremenjeni. IRSD ima za področje varnosti in zdravja pri delu 31  inšpektorjev, kar pomeni da na posameznega inšpektorja odpade 7.104 poslovnih subjektov oziroma 29.088 delavcev. Kar 63 % pravnih subjektov, ki jih je lani prvič obiskal inšpektor za varnost in zdravje pri delu, dotlej še niso bili nadzirani na področju varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji za varnost in zdravje pri delu so v letu 2019 opravili 5.891 inšpekcijskih pregledov. Enako kot v preteklih letih med vsemi ugotovljenimi kršitvami izstopajo kršitve v zvezi z/s:

  • postopki ocenjevanja tveganja v 26 % – največ glede vsebine in revizije tega dokumenta pa tudi zaradi neopredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev in ker se delodajalci z delavci niso posvetovali o ustreznosti ukrepov;
  • zdravjem pri delu v 16 %,  od tega kar 56% na zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov katerih delodajalci delavcem ne zagotavljajo v periodičnih rokih ali pa jih sploh ne zagotavljajo. Inšpektorji so ugotavljali tudi kršitve glede zagotavljanja prve pomoči, promocije zdravja, obvladovanja psihosocialnih tveganj, kajenja in alkohola na delovnem mestu.

Komentar: Inšpektorji v poročilu opozarjajo tudi na neizvajanje nalog izvajalcev medicine dela skladno z določili ZVZD-1! Inšpekcija za delo torej ugotavlja isto kot Predsedstvo ZSSS, da medicina dela ne opravlja svojega dela v skladu s pričakovanji. Več o tem smo pisali v naši 38/2020 e-novici.

  • usposabljanjem delavcev za varno delo v 10 % (največ glede zagotavljanja izvajanja usposabljanja, programov usposabljanja, preverjanja usposobljenosti ter zagotavljanja usposabljanja v delovnem času delavcev);

Komentar: Inšpektorji v poročilu jasno povedo, da za večino delodajalcev ni pomembna vsebina usposabljanja in osveščanje delavcev glede nevarnosti in tveganj na delovnih mestih, temveč zgolj pridobitev dokazil, da je bilo usposabljanje izvedeno. To nam veliko pove o kvaliteti dela strokovnih delavcev za varnost pri delu!

  • z ustreznostjo delovne opreme, ki jo delavci uporabljajo v delovnem procesu v 9 %;
  • zagotavljanjem in uporabo osebne varovalne opreme v dobrih 8 %;
  • urejenostjo delovnih mest in ustreznostjo delovnega okolja v 5,6 %;
  • dokumentacijo o varnem in zdravem delu v 4,9 %;
  • nevarnostjo električnega toka v 2,5 %;
  • uporabo nevarnih snovi na delovnih mestih in v delovnem okolju v 1,4 %.

 

Dejavnosti, v katerih je bilo ugotovljenih največ kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu (absolutno), primerjava 2017 – 2019.

 

V letu 2019 se je število ugotovljenih kršitev povečalo v primerjavi z letom poprej, enako velja za število izrečenih ukrepov. Na podlagi ugotovljenih kršitev je bilo izdanih 4.745 upravnih in prekrškovnih ukrepov. V letu 2019 so inšpektorji podali tudi eno kazensko ovadbo.

IRSD je v letu 2019 prejel 995 prijav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.  Največ prijav so podali delavci, ki so opozarjali na neizvajanje usposabljanj delavcev za varno delo, nezagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev in neustreznih delovnih pogojev (delo v poletni vročini, v zimskem mrazu in prepihu na delovnem mestu).

Pristojni inšpektorji so v letu 2019 raziskali 85 nezgod pri delu, od tega 9 smrtnih, 58 težjih, 16 lažjih, 2 kolektivni nezgodi ter 2 nevarna pojava. Najpogostejši vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca, so bili povezani s padci z višine, prometnimi nesrečami in udarom električnega toka. Poleg nezgod pri delu pa so delodajalci dolžni IRSD prijavljati tudi ugotovljene poklicne bolezni.  V letu 2019 je IRSD prejel 1 takšno prijavo.

Več pa si preberite v Poročilu IRSD za leto 2019.

Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

 

V naši e-novici št. 2/2020 smo vam predstavili, kje na spletni strani Evropske agencije za kemikalije ECHA najdemo seznam nevarnih kemičnih snovi, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni, če se z njimi srečujemo na svojih delovnih mestih. Gre za snovi, ki so karcinogene, mutagene ali strupene za rodnost (tj. reprotoksične) oziroma imajo lahko celo več od teh lastnosti hkrati. Seznam teh snovi se daljša. Osvežite si spomin o tem seznamu na tej povezavi!

Tokrat nam ECHA sporoča štiri nove kandidatne snovi na seznamu 209 snovi, ki vzbujajo skrb zaradi njihovega učinka na ljudi in življenjsko okolje. Slej ko prej se bodo preselile na seznam avtoriziranih snovi, za uporabo katerih mora delodajalec pridobiti dovoljenje oziroma so prepovedane. Direktorica ECHA za ocenitev nevarnosti Christel Musset namreč sporoča: »Kemikalije na kandidatni listi so med najbolj reguliranimi v EU in naš cilj je, da se jih  postopoma preneha uporabljati. Do takrat naj podjetja poskrbijo za njihovo varno uporabo in za transparentno opozorilo potrošnikom, ki imajo pravico vedeti, kje vse se te kemikalije uporabljajo. Njihovo nadomeščanje z alternativami lahko spodbudi inovativnost in vzpostavi trajnostno krožno gospodarstvo.«

Vsi proizvajalci in trgovci izdelkov, ki vsebujejo vsaj 0,1 % kandidatnih snovi, so dolžni svoje kupce o tem informirati. Do 25. 6. 2020 pa morajo o tem obvestiti ECHA.

Vprašajte svojega delodajalca, ali uporablja katero od teh snovi ter koliko učinkoviti so preventivni ukrepi!

Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

 

V naši e-novici št. 30/2020 smo vas obvestili, da je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu 6. maja 2020 pozvala predstavnike slovenske vlade v organih EU, da naj glasujejo za klasifikacijo koronavirusa SARS-CoV-2 v 4. rizično skupino v prilogi III Direktive Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost, vključno s preprečevanjem takih tveganj, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu. Enak poziv smo naslovili tudi na slovenske poslance v Evropskem parlamentu. V novici št. 33/2020 smo vas obvestili, da se je na naš poziv odzval poslanec dr. Milan Brglez, ki se je v odboru Evropskega parlamenta za zaposlovanje aktivno zavzel za kategorizacijo v 4. skupino, ker zagotavlja več delodajalčevih obveznosti za varno delo delavcev v razmerah pandemije.

Tokrat vas obveščamo o nadaljevanju te zgodbe. Objavljena je bila Direktiva komisije (EU) 2020/739 z dne 3. junija 2020 o spremembi Priloge III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES glede vključitve SARS-CoV-2 na seznam bioloških dejavnikov, za katere je znano, da okužijo ljudi, in spremembi Direktive Komisije (EU) 2019/1833. Čeprav je bil koronavirus 2 hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS-CoV-2) v njej razvrščen v 3. rizično skupino, vseeno ugotavljamo, da je Evropska komisija le slišala pozive sindikatov in nekaterih evropskih poslancev. To namreč jasno nakazuje 6. junija 2020 objavljena Izjava Komisije po predložitvi Direktive Komisije (EU) 2020/739 Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s preventivo ter varovanjem zdravja in varnosti delavcev, ki so ali bi lahko bili poklicno izpostavljeni SARS-CoV-2. V 7. točki te izjave namreč komisija med drugim opozarja na posebne in stroge obveznosti glede zdravja in varnosti iz Direktive 2000/54/ES o bioloških dejavnikih in izrecno poudarja tisto, zaradi česar smo sindikati sploh zahtevali kategorizacijo v 4. rizično skupino. Namreč obveznost delodajalcev, ki je sicer praviloma vezana na 4. rizično skupino, da morajo neodvisno od razvrstitve SARS-CoV-2 v 3. skupino v skladu z 10. členom direktive zagotoviti pisna navodila in izobesiti obvestila, ki vključujejo postopek, po katerem je treba ravnati v primeru resne nesreče ali izrednega dogodka, ki vključuje ravnanje z biološkim dejavnikom. Nadalje Evropska komisija v svoji izjavi spodbuja vse države članice EU, da naj v nacionalnih predpisih zagotovijo, da se pisna navodila zagotovijo vsem delavcem, izpostavljenim SARS-CoV-2. Tudi Slovenija mora namreč to dopolnitev direktive najkasneje v petih mesecih vnesti v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.

Evropska komisija je očitno tudi prepoznala potrebo, da se kriterije za kategorizacijo dopolni s tveganjem za pandemijo. Prvi korak v to smer je bil storjen že prejšnji teden s pripravo osnutka mandata za delovno skupino Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ACSH, ki naj Evropski komisiji svetuje glede varnosti in zdravja na delovnem mestu v primeru pandemije. ACSH, v katerem slovenske delavce kot članica in nadomestna članica predstavljava Lučka Böhm in Katja Gorišek iz Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu, bo gotovo še letos imenoval to novo delovno skupino.

Skupna prizadevanja evropskih sindikatov, v katere se je vključila tudi ZSSS, so torej imela le učinek. Oborožimo se s potrpežljivostjo in ne odnehajmo, dokler ne dosežemo končnega cilja!

Več v angleščini v izjavi ETUC na tej povezavi.

Srečno in ostanite zdravi!

Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu

Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu

Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu

 

Delodajalci so v času epidemije COVID-19 prvič v zgodovini množično odrejali delo na domu na vseh delovnih mestih, kjer je to omogočala informacijska tehnologija. Po podatkih EUROSTAT je v Evropski uniji leta 2019 običajno od doma delalo 5,4 % zaposlenih v starostni skupini 15-64 let. Najvišji delež zaposlenih, ki običajno delajo od doma, imata Nizozemska in Finska (14,1 %), najnižjega pa Bolgarija (0,5 %). V Sloveniji je v letu 2019 običajno 6,8 % zaposlenih delalo od doma. V času epidemije COVID19 pa je kar 37 % vseh zaposlenih v EU prešlo na delo na domu, od tega je z delom na domu pričela približno četrtina zaposlenih, ki pred tem niso nikoli delali od doma.
Pomembno vprašanje je, kako mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu delavcem, ki jim je odredil delo od doma. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 22. 6. 2020 objavilo, kako je treba opravljati delo na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu. Zapisalo je:
»Delo na domu lahko ob soglasju delodajalca in delavca predstavlja pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani delavca kot delodajalca. Gre za institut, ki ob spoštovanju obveznosti in pravic vseh deležnikov, delavcu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih. Takšna oblika dela ima tudi številne druge pozitivne učinke npr. na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole, javni potniški promet, …) ipd. Ob navedenem pa je treba izpostaviti tudi izzive, ki se pri takšni ureditvi dela pojavljajo z vidika organizacije dela (obseg, pričakovani rezultati, delovni čas, nadzor, …), delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu, …) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca oz. vse poslovne in socialne vidike pri delodajalcu običajne za opravljanje dela pri delodajalcu.«
V dokumentu ministrstvo so usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu, ki naj jih delavski zaupniki v okviru revizije ocene tveganja priporočite svojim delodajalcem (klimatizacija, slikovni zaslon, delovni čas pred računalnikom, naprave za vnos podatkov, stol in miza, delovni prostor, stres in duševne obremenitve).
Več na tej povezavi: razjasnitve ključnih delovnopravnih dilem in dilem na področju varnosti in zdravja pri delu predstavljene najpomembnejše informacije potrebne pri organizaciji dela na domu.

V Franciji najvišje kazni zaradi institucionaliziranega trpinčenja na delovnem mestu

V Franciji najvišje kazni zaradi institucionaliziranega trpinčenja na delovnem mestu

V Franciji najvišje kazni zaradi institucionaliziranega trpinčenja na delovnem mestu

 

V naši e-novici št. 38/2019 smo vam avgusta 2019 predstavili sodni proces, v katerem se je prvič v zgodovini sodilo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu v francoskem privatiziranem podjetju France Télécom, ki zaposljuje 120.000 delavcev. Napovedali smo, da bo sodba izrečena decembra 2019. Obveščamo, da je pariško kazensko sodišče 20. 12. 2019 po 46 sodnih obravnavah dejansko izreklo prelomno sodbo, s katero je za kaznivo dejanje »institucionaliziranega duševnega trpinčenja« za krive spoznalo tako podjetje France Télécom (danes preimenovano v Orange) in njegovih sedem vodstvenih delavcev iz obdobja 2007-2010.

Naslovnica knjige, izdane leta 2020 »Pravica močnejšega, kronika procesa proti France Télécomu«, avtorja E. Beynela

Naslovnica knjige, izdane leta 2020 »Pravica močnejšega, kronika procesa proti France Télécomu«, avtorja E. Beynela

Šlo je za posledice dogajanj v letih 2007 do 2010, ko je 38 zaposlenih v podjetju France Télécom naredilo samomor zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Šlo je za sprva na videz korekten projekt nove uprave pod vodstvom Didier Lombarda za poslovno prestrukturiranje privatiziranega podjetja France Télécom. Število zaposlenih se naj bi zmanjšalo za 22.000, še dodatnih 10.000 delavcev naj bi bilo premeščenih na druga delovna mesta. Višje vodstvo podjetja se je želelo izogniti dragim odpravninam tako, da bi se delavce pripravilo, da sami odpovedo zaposlitev. Srednji vodstveni kader je bil usposabljan za uporabo metod poniževanja. Zaposlenim v pisarnah se je odvzelo stole, arbitrarno se je degradiralo, izključevalo s službenih sestankov ter ponujalo finančne spodbude za prostovoljno odpoved službe. Zaposleni niso več vedeli, kaj naj pričakujejo, podminirana je bila medsebojna solidarnost, delovno okolje je postalo stresno. V vseh podružnicah po Franciji je začelo prihajati do stresa, prepirov, izbruhov joka, izgorelosti, nespečnosti, anksioznosti, depresije, in drugih zdravstvenih zapletov. Število poskušenih in uspelih samomorov je skokovito naraščalo. Vodstvo se ni odzivalo na opozorila, kaj se dogaja.

Na sojenju je bila obramba obtoženih vodstvenih kadrov dvojna. Na eni strani so trdili, da višje vodstvo nikoli ni srednjemu vodstvu ukazalo tako drastičnih ukrepov in da so bili očitno napačno razumljeni. Opozarjali so na svojo oddaljenost od krajev samomora in da torej nanje sami niso mogli vplivati. Sklicevali pa so se tudi na tako imenovani učinek Wertherja. Gre za znameniti Goethejev roman «Trpljenje mladega Wertherja » iz leta 1774, ki je baje sprožil val posnemanja Wertherjevega samomora med mladimi tistega časa. Vodstvo podjetja se ni čutilo krivo in trdilo, da 38 samomorov pri 120.000 zaposlenih v France Télécom ne pomeni preseganja francoskega povprečja. Samomor naj bi storili namreč tisti, ki so tudi sicer sodili med ranljive skupine zaposlenih.

Pariško kazensko sodišče je s sodbo zavrnilo tako « normalizacijo » trpinčenja. Pritrdilo je tožilstvu, da šlo za « institucionalizirano duševno trpinčenje ». Predsedujoči sodnik je pojasnil, da je šlo za poslovno politiko napada na kolektiv s ciljem poslabšanja delovnih pogojev na način, ki je presegal normalna pooblastila uprav. Sodišče je za nezakonite razglasilo metode, s katerimi so zaposlene v France Télécom skušali prisiliti, da sami odpovedo službo. Ugotovilo je, da je višje vodstvo izvajalo pritiske na srednje vodstvo, da naj tako ali drugače doseže zmanjšanje števila zaposlenih za 22.000. Obtožene je obsodilo za kaznivo dejanje « institucionaliziranega duševnega trpinčenja » in za zaroto. Prisodilo jim je najvišje kazni, zagrožene v zakonodaji, ki je veljala v obdobju 2007-2010. Sodba je precedenčna.

Več v angleščini na: https://www.etui.org/publications/how-france-telecom-broke-law
Več v francoščini na:
du Roy I. (2009) Orange stressé: Le management par le stress à France Télécom (Orange stress: Managing through stress at France Télécom), Paris, La Découverte.
Beynel E. (ed.) (2020) La raison des plus forts: Chronique du procès France Télécom (The reason of the strongest: A chronicle of the France Télécom trial), Ivry-sur-Seine, Éditions de l’Atelier.

 

Predsedstvo ZSSS predlaga sistemsko spremembo vloge medicine dela

Predsedstvo ZSSS predlaga sistemsko spremembo vloge medicine dela

Predsedstvo ZSSS predlaga sistemsko spremembo vloge medicine dela

 

Obveščamo vas, da je predsedstvo ZSSS na pobudo predsednice ZSSS Lidije Jerkič 9. 6. 2020 obravnavalo analizo delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 od 12. marca do 31. maja 2020 in na njeni podlagi potrdilo predloge ZSSS za sistemsko spremembo njene vloge. Pri tem je predsedstvo upoštevalo tudi dve raziskavi. Prva z naslovom »Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji« je bila pripravljena leta 2019 po naročilu Ministrstva za zdravje. Druga pa je bila spletna anketa Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu z naslovom »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19«, ki je potekala od 3. 6. 2020 do 8. 6. 2020. K njeni izpolnitvi smo vas povabili v naši e- novici št. 36/2020.

Predsedstvo ZSSS je ugotovilo, da medicina dela v času epidemije ni delovala v skladu s pričakovanji in da je zato potrebna sistemska  sprememba njene vloge. Kljub razglašeni epidemiji je namreč naprej delalo na stotisoče delavcev. Člani so takrat zaskrbljeni opozarjali sindikate dejavnosti na diskrepanco med ukrepi proti širjenju okužbe na javnih prostorih in na delovnih mestih v proizvodnji in storitvah. Izvajalci medicine dela so bili prevečkrat neprisotni in celo nedosegljivi kot zunanja strokovna služba delodajalcev zlasti v začetku epidemije, ko je bil najbolj potreben njihov nasvet in presoja, ali je na delovnih mestih ustrezno poskrbljeno za preprečitev širjenja okužbe med delavci. Aktivirali so se šele po javnih pozivih predsednice ZSSS Lidije Jerkič. Pa še takrat so pogosto svetovali delodajalcu zgolj pisno in na daljavo namesto, da bi konkretne razmere na delovnih mestih presodili v živo. Predsedstvo je ugotovilo, da vse analize in raziskave opozarjajo, da vloga medicine dela v sistemskih predpisih ni ustrezno urejena tudi zato, ker obe pristojni ministrstvi za delo in za zdravje neuspešno koordinirata skupne aktivnosti. Skrbi tudi odsotnost državnega nadzora, ali se predpisi varovanju poklicnega zdravja sploh uresničujejo. Ker je poklicno zdravje javni interes, bi medicina dela po oceni predsedstva ZSSS morala delovati kot javna služba namesto, da svoje storitve trži delodajalcem. Posledično ta stroka ne more delovati v skladu s svojo strokovno doktrino in je zaradi finančne odvisnosti od delodajalcev v konfliktu interesov. To je najbolje razvidno prav na področju poklicnih bolezni, saj medicina dela po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih ne prijavlja sumov poklicnih bolezni. Predsedstvo zahteva, da se njegova analiza uvrsti na dnevni red Ekonomsko-socialnega sveta in poziva k prenovi vrste zakonov in pravilnikov.

Dolžni smo vam še poročilo o rezultatih naše zgoraj omenjene spletne ankete »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19«. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo izpolnili! Vaši odgovori so potrdili, da medicina dela med epidemijo ni izpolnila naših pričakovanj! Le 5 % udeležencev ankete je potrdilo, da je bil izvajalec medicine dela prisoten v podjetju in si je dejansko ogledal delovna mesta, da bi presodil ali ukrepi delodajalca zadoščajo. In le dodatnih 11 % vas je poročalo, da je bil prisoten vsaj po telefonu in/ali E-pošti. Ti izvajalci medicine dela pa so se baje vključili šele po pozivu delodajalca.

Več o analizi delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 in predlogih ZSSS za njeno sistemsko spremembo na tej povezavi.
Več o rezultatih spletne ankete ZSSS »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19« na tej povezavi.
Več o poročilu za Ministrstvo za zdravje iz leta 2019 »Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji« na tej povezavi.

Rezultati raziskave ESENER za leto 2019 na voljo v slovenščini v obliki interaktivne vizualizacije podatkov

Rezultati raziskave ESENER za leto 2019 na voljo v slovenščini v obliki interaktivne vizualizacije podatkov

Rezultati raziskave ESENER za leto 2019 na voljo v slovenščini v obliki interaktivne vizualizacije podatkov

 

Že lani smo vas v naših e-novicah obveščali o evropski raziskavi podjetij o novih in nastajajočih tveganjih ESENER, ki je bila spomladi in poleti 2019 ob podpori vlad in evropskih socialnih partnerjev po petih letih tretjič znova izvedena v 33 evropskih državah ter v skupaj 45.420 podjetjih – med njimi tudi v več kot tisoč slovenskih. Cilj raziskave ESENER 2019  je boljše razumevanje potreb po podpori in strokovnem znanju ter opredelitev dejavnikov, ki spodbujajo ali ovirajo varnost in zdravje pri delu. O tveganjih so spraševali tiste, »ki v tem podjetju najbolje poznajo zdravje in varnost«, o načinih upravljanja zdravstvenih in varnostnih tveganj na delovnih mestih. Poseben poudarek je bil na psihosocialnih tveganjih, tj. stresu, nasilju in nadlegovanju, povezanem z delom. Prav tako so zbrani podatki, katere so ovire in gonila za dobro upravljanje varnosti in zdravja pri delu, da bi bolje razumeli, kakšno vrsto podpore podjetja potrebujejo. Dodanih je bilo nekaj novih vprašanj o digitalizaciji in varnosti in zdravju pri delu, imenovanju predstavnikov za zdravje in varnost ter kakovosti zunanjih preventivnih storitev.

Obveščamo vas, da so od junija 2020 dalje končno na voljo tudi v slovenščini najnovejši podatki raziskave ESENER 2019. Dodani so v orodje za vizualizacijo podatkov ESENER. Prvič je mogoče primerjati rezultate raziskav ESENER iz leta 2019 s podatki za leto 2014 na evropski in nacionalni ravni ter po gospodarskih dejavnostih ali velikosti podjetij. To brezplačno, interaktivno in večjezično orodje uporabnikom omogoča, da se sami in to v slovenščini (!) seznanijo z izsledki raziskave. Brskajo lahko med različnimi vprašanji raziskave, s pomočjo vizualnih diagramov in zemljevidov pa lahko primerjajo rezultate med posameznimi državami. Poleg tega lahko enostavno delijo ali izvozijo podatke.

Uporabite interaktivno orodje  za ogled podatkov za leto 2019 in primerjav.

Vizualna predstavitev podatkov v slovenščini na tej povezavi.

Podatke o delavskih zaupnikih za varnost in zdravje pri delu in svetih delavcev ter sindikalnih zaupnikih v Sloveniji najdete na tej povezavi.

Izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«

Izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«

Izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«

 

Vabimo vas, da izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«, ki je bila razglašena od 12. marca do 31. maja 2020. Anketa je dostopna od 3. 6. 2020 do 8. 6. 2020 (do 10. ure). Anketo lahko izpolnijo vsi, ki so v času epidemije delali naprej na svojem delovnem mestu ali pa jim je vsaj delodajalec odredil delo od doma. Vzela vam bo največ 6 minut in pomembno je, da jo izpolnite do konca. Jamčimo, da je povsem anonimna in jo zato lahko izpolnite brez zadržkov. Prosimo vas celo, da povezavo na anketo pošljete čim več svojim znancem, da bo nanjo odgovorilo čim več ljudi. Rezultate ankete bomo po 9. 6. 2020 predstavili na tej spletni strani.

Do ankete s klikom na naslednjo povezavo: https://www.1ka.si/a/287697.

 

Loading...