Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

E-novica ZSSS št. 4/2023 (23. 1. 2023): Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Te so: bolečine v vratu, križu, rami, komolcu, zapestju, v palcu roke,  v kolku, kolenu, gležnju, v peti – Ahilova peta, v stopalu  ter zaskočeni prsti, revmatske bolezni, vnetja obsklepnih burz in fibromialgija.

Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi

Vabljeni k ogledu!

 

Evropska komisija zbira predloge za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

Evropska komisija zbira predloge za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

E-novice ZSSS št. 3/2023: Evropska komisija zbira predloge za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

Obveščamo vas, da do 15. 2. 2023 poteka zbiranje pobud za celovit pristop EU do duševnega zdravja. Tudi vi kot državljan/ka EU lahko na tej povezavi v slovenščini sporočite svojo pobudo, kako naj bo ta pristop res celovit. Vaš prispevek bo Evropska komisija upoštevala pri nadaljnjem razvoju pobude.

Septembra 2022 je namreč predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen med nagovorom o stanju Evropske unije 2022 napovedala pobudo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju, ki je vključena v delovni program Komisije za leto 2023. V ta namen sedaj poteka zbiranje dokazov za celovit pristop k duševnemu zdravju.

Seveda se ta pobuda nanaša na vse vrste duševnega zdravja, vendar k temu sodi tudi duševno zdravje na delovnem mestu. Tako namreč med drugim piše v pozivu Evropske komisije k zbiranju predlogov: Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, močno vplivajo na posameznice in  posameznike, organizacije in nacionalna gospodarstva. Približno polovica evropskih delavcev in delavk meni, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost, prispeva pa k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni. Komisija je zato leta 2021 sprejela sporočilo o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027, v katerem potrjuje pomen obravnavanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, tudi ob upoštevanju digitalnega prehoda in napoveduje številne ukrepe. To sporočilo bo tudi odgovor na zavezo v zvezi z nezakonodajno pobudo na ravni EU o duševnem zdravju na delovnem mestu v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji.”

Do pobude na portalu Have your Say (Povejte svoje mnenje) na tej povezavi

POZOR! Za lažje delo ne pozabite na spustnem seznamu jezikov v zgornji opravilni vrstici izbrati slovenščine!

Vabljeni k ogledu!

Pritožbeni postopek ZSSS na ILO se bliža koncu

Pritožbeni postopek ZSSS na ILO se bliža koncu

E-novica ZSSS št. 2/2023 (18. 1. 2023): Pritožbeni postopek ZSSS na ILO se bliža koncu

Kot smo vas novembra 2021 obvestili v naši e-novici št. 63/2021, je predsedstvo ZSSS na Mednarodno organizacijo dela ILO prijavilo, da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, ker nima predpisa, ki bi določal postopek za ugotavljanje poklicnih bolezni. Aprila 2022 pa smo vas v e-novici št. 15/2022 obvestili, da je ILO dejansko začela postopek preverjanja, ali Slovenija krši ratificirano konvencijo. Postopek ugotavljanja kršitve pa se je na ILO začasno do 4. 1. 2023 ustavil, ker sta tako ZSSS kot Vlada RS pristali na postopek sprave na nacionalni ravni.

Tokrat vam poročamo, da so jeseni 2022 stekla pogajanja med ZSSS in pristojnima ministrstvoma za zdravje in za delo o predlogu novega pravilnika, ki naj bi tudi v Sloveniji določil pravno veljavni postopek, po katerem bodo poklicno oboleli delavci končno po 30 letih lahko dejansko uveljavili pravice, ki jim jih zagotavljata obvezno zdravstveno in obvezno invalidsko zavarovanje. Kot smo napovedali v naši zadnji e-novici leta 2022 št. 63/2022, od 22. 12. 2022 do 22. 1. 2023 na e-Demokraciji že poteka javna obravnava predloga novega Pravilnika o poklicnih boleznih. Ekonomsko-socialni svet pa je predlog pravilnika obravnaval 13. 1. 2023 na svoji 344. seji.

Povezava na javno obravnavo predloga Pravilnika o poklicnih boleznih – Komentar lahko oddate do 22. 1. 2023.

Ker se je vmes iztekel rok za spravo na nacionalni ravni, ki ga je določila ILO, je s soglasjem ZSSS minister za delo zaprosil za njegovo podaljšanje do največ 28. 2. 2023. Pričakujemo torej lahko, da bodo v februarju 2023 poklicno oboleli delavci že lahko vložili vlogo za priznanje poklicne bolezni. Kakšen ta postopek bo, pa vas bomo obvestili, ko bo pravilnik objavljen v Uradnem listu RS.

Dopis, s katerim je ILO obvestila ZSSS, da je vlada RS zaprosila za podaljšanje roka za spravo na nacionalni ravni do 28. 2. 2023, na tej povezavi

___________________________________________

Dodatno:

63/2021 e-novica ZSSS (17. 11. 2021): Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

15/2022 e- novica ZSSS (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

E-novica ZSSS št. 1/2023 (16. 1. 2023): Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

Za začetek leta 2023 smo vam sklenili predstaviti Barometer, orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu v 27 državah Evropske unije. Torej tudi podatkov za Slovenijo. Omogoča primerjavo med državami in z EU poprečjem. Gostuje na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu – EU OSHA in je vseevropski sistem javnega obveščanja o najpomembnejših dejstvih in podatkih o varnosti in zdravju pri delu. Zagotavlja vizualizirane informacije za pomembne kazalnike varnosti in zdravja pri delu na ravni EU in nacionalni ravni, temelji na statistiki, raziskavah in javnih podatkih. Podatke zagotavljajo države EU, EU statistični urad EUROSTAT in EUROFOUND.

Kako deluje? Na začetni strani je treba na prvem spustnem seznamu na orodni vrstici zgoraj desno najprej izbrati jezik, v katerem želite brati na Barometru zbrane podatke. Zagotovljeno je namreč strojno prevajanje v več deset jezikov. Slovenščina je na prvem mestu ponujenega seznama. V nadaljevanju pa je treba na sredini začetne strani na spustnem seznamu izbrati še državo, ki bralca zanima. Slovenci bomo seveda najbrž izbrali Slovenijo. Lahko pa obiščemo tudi podatke za vse ostale EU države.

Podatki, ki jih najdemo na Barometru:

  • o organih in institucijah na ravni EU, zadolženih za varnost in zdravje pri delu;
  • ključne podatke o starajočih se delavcih in delovni sili po državah EU: povprečna starost, stopnja zaposlenosti različnih starostnih skupin, spol.
  • podatke o gospodarstvu in sektorski strukturi EU in njenih držav članic, npr. odstotek velikosti podjetja, zaposlenost po sektorju in informacije o bruto domačem proizvodu; 
  • o organih in postopkih nacionalnega socialnega dialoga,
  • o nacionalnem inšpekcijskem nadzoru in poročila EU odbora višjih inšpektorjev za delo;
  • nacionalne strategije varnosti in zdravja pri delu in njihovo povezavo na EU strategijo;
  • nacionalne zbirke podatkov o varnosti in zdravju pri delu;
  • o ocenah tveganja delovnih mest na ravni delodajalca;
  • o delovnih pogojih (koliko so delavci v posamezni državi izpostavljeni obremenitvam, kakršne so kemične, fizikalne, biološke in psihosocialne obremenitve);
  • o z delom povezanih boleznih (npr. poklicni rak zaradi azbesta in nevarnih kemikalij, srčno-žilne bolezni, rane, kronično-obstruktivna pljučna bolezen, astma, poklicna naglušnost, bolečine v hrbtu in vratu);
  • o nezgodah pri delu in posebej o nezgodah pri delu s smrtnim izidom;
  • o pomembnih vidikih duševnih tveganj, kot so časovni pritisk, slaba komunikacija ali sodelovanje, pomanjkanje vpliva zaposlenih, negotovost zaposlitve, težavne stranke, dolg ali nereden delovni čas in diskriminacija;
  • o izpostavljenosti kemičnim in biološkim snovem, izpostavljenosti hrupu, vibracijam in visokim ali nizkim temperaturam ter o delovnih nalogah, ki vključujejo nošenje, dvigovanje ali delo v utrujajočih ali bolečih položajih;
  • itd.

Kot primer izpostavimo, kako je predstavljeno breme v posamezni državi zaradi posamezne bolezni (npr. breme zaradi z delom povezanih srčno-žilnih bolezni glej na tej povezavi). Breme je predstavljeno s podatki o številu smrtnih primerov in s pomočjo kazalnika DALY, kakor so zapisani v publikaciji Skupna ocena WHO/ILO o bremenu z delom povezanih bolezni in poškodb, 2000-2016: globalno poročilo o spremljanju.

DALY = En DALY pomeni izgubo enega leta polnega zdravja v življenju povprečnega posameznika. Lahko se izračuna, koliko DALY-jev oziroma koliko let polnega zdravja izgubi povprečni posameznik zaradi vsake posamezne bolezni ali zdravstvenega stanja. Sešteje se na primer izgubljena leta zdravega življenja zaradi let z invalidnostjo in prezgodnje umrljivosti, ki jih v povprečju povzroča posamezna bolezen.

Barometer VZD najdete na tej povezavi.

Vabljeni k ogledu!

Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

E-novica ZSSS št. 63 (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

Tradicija zahteva, da vam ob koncu leta 2022 poročamo o delu, ki smo ga opravili, da bi nudili podporo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu v skladu z nalogo, nam naloženo v programskih usmeritvah Kongresa ZSSS.

V letu 2022 smo prenovili spletno stran ZSSSzaupnikVZD, na kateri delavski zaupniki lahko najdete ne le celotno slovensko in evropsko zakonodajo ampak tudi arhiv pobud ZSSS za dopolnitev slovenskih predpisov in strategij. Našli boste tudi temeljne podatke o elementih sistema varnosti in zdravja pri delu. Na njihovem vedno daljšem seznamu jih je že 37. V meniju BAZA ZNANJA pa najdete še informacije o kemijskih, fizikalnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah pri delu. Če boste potrebovali bolj poglobljeno informacijo, boste našli tudi slovenske in evropske raziskave, knjižnico s publikacijami ZSSS za delavske zaupnike ter arhiv kampanj, ki smo jih vodili za interes delavcev za varno in zdravo delo.

Med letošnjimi kampanjami ZSSS je bila morda najpomembnejša kampanja Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen. Bili smo uspešni, saj kaže, da bo že v začetku leta 2023 objavljen novi Pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki naj slovenskim delavcem zagotovi podobno zaščito pred mišično-kostnimi obolenji kot v ostalih EU državah! Tradicionalna pa je gotovo naša kampanja ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu. Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022 najdete na tej povezavi. Pridružili smo se tudi kampanjama  Evropske konfederacije sindikatov ETUC Nič smrti pri delu ter za uzakonitev najvišjih dovoljenih temperatur na delovnem mestu v času poletnih vročinskih valov. Do njenega zaključka v novembru pa smo spremljali tudi evropsko kampanjo 2020-2022 Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta. Obiščite tudi, kar smo povezano s to kampanjo zbrali o preprečevanju mišično-kostnih obolenj na Ročno premeščanje bremen in prisilne drže.

V letu 2022 vam je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu poslala 63 e-novic. Njihov arhiv najdete na tej povezavi. V njih smo vam v začetku leta v zadnjem valu epidemije covid-19 še posredovali informacije o ukrepih za zajezitev omikron različice koronavirusa ter o nasprotovanju ZSSS obveznemu cepljenju. Poročali smo vam o projektu PREMIK za reformo poklicnega zavarovanja na najtežjih delovnih mestih, o kampanjah, o slovenskih raziskavah dela na domu in platformnega dela ter o raziskavi ZSSS nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Z vami smo proslavili, da od 1. 6. 2022 dalje končno velja mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3, kar je državi predlagala ZSSS v letu 2018. Poročali smo še o preprečevanju podnebnih sprememb in varovanju življenjskega okolja. Obveščali smo vas o zanimivih dogodkih.

Najbolj žalostna novica leta 2022 je bila eksplozija v pretakališču Melamina Kočevje 12. 5. 2022, v kateri je umrlo sedem ljudi, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Za vas smo spremljali rezultate inšpekcijskega nadzora in ob svetovnem dnevu dostojnega dela pozvali inšpekcijske službe, naj vzrokov ne iščejo zgolj v človeški napaki ampak predvsem v organizaciji dela in pomanjkljivih varnostnih protokolih. Seznam elementov sistema varnosti in zdravja pri delu smo zaradi te nesreče na naši spletni strani dopolnili s prispevkom Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso.

Najboljše e-novice 2022 pa so bile morda prav tiste, povezane z Mednarodno organizacijo dela (ILO). Obvestili smo vas o zgodovinski vključitvi zdravega in varnega delovnega okolja med temeljna načela ILO, kar bo gotovo izboljšalo položaj delavcev v državah v razvoju. Poročali smo vam, da je ILO na našo pobudo začela postopek proti Sloveniji  zaradi kršitve leta 1992 ratificirane konvencije ILO št. 155, ker nima delujočega Pravilnika o poklicnih boleznih. Po 30 letih zaman pozivov slovenski vladi, naj ga sprejme, nam je s pomočjo ILO končno uspelo! Začela so se pogajanja med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in ministrstvoma za delo in za zdravje. Danes vam lahko že posredujemo najboljšo novico leta 2022, da se bo v petek, 23. decembra 2022 začela javna obravnava novega Pravilnika o poklicnih boleznih! Poklicno oboleli delavci bodo zato najbrž že od februarja 2023 dalje končno lahko uveljavili svoje pravice!

Ob koncu leta se vam zahvaljujemo za vašo pozornost! Če ste bili zadovoljni z našimi e-novicami, nanje opozorite ostale delavske zaupnike. Nanje se enostavno naročijo z vpisom svojega e-naslova v obrazec na dnu domače strani ZSSSzaupnikVZD

Voščimo vam prijetne božične in novoletne praznike ter srečno in varno 2023!

________________________________

Dodatno:

Povezava na javno obravnavo predloga Pravilnika o poklicnih boleznih – Komentar lahko oddate do 22. 1. 2023.

 

Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 62/2022 (14. 2. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

V naši e-novici št. 58/2022 smo vam posredovali vabilo k sodelovanju v spletni Anketi ZSSS o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju. Anketa je potekala med 15. 11. 2022 in 22. 11. 2022. Nanjo je v celoti odgovorilo 497 oseb, od tega 70 % žensk in 30 % moških. Največji delež anketirancev (51 %) spada v starostno skupino od 30 do 49 let, sledi starostna skupina nad 50 let (44 %), najmanjši delež anketirancev pa v starostno skupino med 15 in 29 let (5 %). Tokrat vam posredujemo rezultate te ankete.

Namen ankete je bil preveriti pojavnost spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v slovenskih delovnih okoljih. Zanimalo nas je, kolikšna je razširjenost neželenih ravnanj in vedenj, kako pogosto se ta dogajajo, kdo so storilci oziroma storilke, kakšne posledice občutijo žrtve, na koga se žrtve obrnejo po pomoč, ali in komu oziroma kam trpinčenje prijavijo, ter kakšne ukrepe za preprečevanje tovrstnih pojavov imajo sprejete in jih izvajajo v podjetjih oziroma organizacijah, v katerih so anketirani zaposleni.

66 % anketirancev ocenjuje, da je spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu pogosto oziroma zelo pogosto; tako ocenjuje 69 % žensk in 59 % moških. V zadnjih šestih mesecih je bilo trpinčenju na delovnem mestu izpostavljenih kar 35 % anketiranih. Več kot tretjina (38 %) respondentov poroča, da je bila deležna trpinčenja tedensko, skoraj petina (23 %) dnevno, 22 % mesečno in 18 % včasih. Med tistimi, ki so poročali, da so doživeli trpinčenje je 73 % žensk in 27 % moških. Spolno nadlegovanje pa je v zadnjih šestih mesecih doživelo 6 % vprašanih, od tega 87 % žensk in 13 % moških, več kot polovica žrtev (60 %) sodi v starostno skupino 30-49 let in je zaposlena v javnem sektorju (70 %).

Žrtve o doživetem trpinčenju najpogosteje povedo sodelavki oziroma sodelavcu (66 %), nadrejenim osebam (34 %) ter sindikatu oziroma sindikalnemu zaupniku v podjetju (32 %). Zgolj manjši delež žrtev trpinčenja je poročal o formalni prijavi, in sicer 6 % žrtev je podalo prijavo delodajalcu, 4 % na Inšpektorat RS za delo, 1 % zagovorniku načela enakosti ter 1 % je vložilo tožbo na sodišče. Razlogi, zaradi katerih se žrtve niso odločile za prijavo in jih navajajo anketiranci, so: strah pred izgubo službe, bojijo se nadrejenih, prepričani so, da se ne bi nič spremenilo ali bi se situacija celo poslabšala, ker je dejanja težko dokazati, ker imajo povzročitelji kritje s strani nadrejenih oziroma so ti sami povzročitelji.

Najpogostejše posledice, ki so jih žrtve trpinčenja ter spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu doživljale, so: izguba volje do dela (46 %), izčrpanost (40 %), jeza (34 %), strah in tesnoba (33 %), padec koncentracije (31 %), nespečnost (28 %), potrtost in obup (26 %), glavobol (24 %), nepojasnjene bolečine v telesu (13 %), nesposobnost za nadaljnjo delo (12 %), občutek krivde (12 %), slabost (10 %), dolgotrajna bolezen (7 %), samomorilne misli (4 %). Moški so pogosteje poročali o izgubi volje do dela, jezi, padcu koncentracije, občutkih krivde, ženske pa o izčrpanosti, občutkih potrtosti in obupa, nespečnosti, glavobolu, (nepojasnjenih) bolečinah v telesu, dolgotrajni bolezni.

45 % anketirancev je poročalo, da imajo v podjetju oziroma organizaciji sprejete formalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja, kot je npr. akt o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu, ter 18 % da teh ukrepov nimajo sprejetih. 21 % anketirancev je odgovorilo, da v podjetju oziroma organizaciji izvajajo neformalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Iz analize izhaja, da 37 % vprašanih, tako iz javnega kot zasebnega sektorja, ne ve ali imajo v podjetju sprejete formalne ukrepe, 40 % pa jih ne ve ali v podjetju izvajajo neformalne ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu.

Poleg ankete je strokovna služba ZSSS pripravila tudi Priročnik o spolnem in drugem nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu z nasveti sindikalnim zaupnikom ter žrtvam, kako ukrepati.

Vabljeni k branju celotnega poročila o anketi in priročnika na teh povezavah!

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD glej več tudi na povezavi:

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Ženske kot ranljiva skupina zaposlenih

Delo na mrazu

E-novica ZSSS št. 61/2022 (7. 12. 2022): Delo na mrazu

Prihaja obdobje v letu z najnižjimi temperaturami, zato predstavljamo določila predpisov, ki urejajo delo pri nizkih temperaturah. Posebej predstavljamo ureditev za delo v prostorih in posebej za delo na prostem.

Mraz v delovnih prostorih: V letu 2022 bo zaradi višjih cen energentov morda pri nekaterih delodajalcih ogrevanje prostorov na nekoliko nižje temperature kot v preteklosti. Seznanjeni smo z obvestili nekaterih delodajalcev o nižjih načrtovanih temperaturah v delovnih prostorih in o obljubah, da bodo delavcem zagotovljena toplejša delovna oblačila.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa najnižje dovoljene temperature za delo v prostorih. V 25. členu določa zgolj, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Pravilnik v 37. členu pa le določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C. Priloga III pravilnika tudi določa, da sme biti temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone: garderoba 21 °C, kopalnica 24 °C, umivalnica 21 °C, stranišče 18 °C, soba za počitek 21 °C, soba za dežurstvo 21 °C, prostor za prvo pomoč 21 °C, prostor za noseče in doječe matere 24 °C, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 °C in prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 °C.

Mraz pri delu na prostem: Že omenjeni pravilnik v 94. členu določa, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi. To seveda vključuje tudi varovanje pred mrazom. V istem členu pravilnik določa tudi, da mora delodajalec  delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa v Prilogi 4 določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti takih prostorov.

Osebna varovalna oprema:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti osebna varovalna oprema ES-certifikat o skladnosti. Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov, ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti. Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe, za katere se oprema trži. Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in položaje. V predvidljivih okoliščinah uporabe mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči med  nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah povzročil bolečino ali  poslabšanje zdravstvenega stanja. Osebna varovalna oprema mora čim bolj preprečevati vdor takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb, ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom. Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno varovalno funkcijo. Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak tip osebne varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko temperaturo, morajo navajati vse ustrezne podatke v zvezi z največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo prenaša oprema.

Slovenski standard: SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom: Ta dokument določa zahteve in preskusne metode za učinkovitost kompletov oblačil (tj. dvodelna obleka ali kombinezon) in kosov oblačil za zaščito proti vplivom mrzlih okolij. Ti vplivi vključujejo nizke temperature zraka, vlažnost in hitrost vetra. Prodor vode ni obravnavan v tem standardu, vendar lahko prisotnost vode močno vpliva na izolacijo oblačila. V primerih, ko se lahko vpliv vode predvidi, morajo biti oblačila ocenjena skladno s standardom EN 343. Zaščitni vplivi in zahteve za obutev, rokavice in ločena pokrivala ne spadajo na področje uporabe tega standarda. Za te vplive se uporabljajo standardi za posamezne izdelke.

 

Dopolnitev evropskega seznama poklicnih bolezni

E-novica ZSSS št. 60/2022 (2. 12. 2022): Dopolnitev evropskega seznama poklicnih bolezni

Obveščamo vas, da je Evropska komisija 30. 11. 2022 v Uradnem listu Evropske unije objavila PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2022/2337 z dne 28. novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni.

Komisija je pri tem upoštevala mnenje tripartitnega Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH), v katerem slovenske delavce zastopa predstavnica ZSSS Lučka Böhm. Svetovalni odbor je 18. maja 2022 priporočil vključitev COVID-19 v Prilogo I k Priporočilu 2003/670/ES z novim vnosom št. 408 v zvezi s COVID-19, ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe.

Države članice so pozvane, naj Komisijo najpozneje do 31. decembra 2023 obvestijo o ukrepih, sprejetih ali predvidenih v odziv na nov vnos v tem priporočilu, tj. vnos št. 408. Države članice so pozvane, naj Komisijo obvestijo, kadar koli se sprejmejo novi ukrepi v zvezi z izvajanjem tega priporočila.

Poziv velja tudi Sloveniji, ki je ena redkih držav v EU, ki COVID-19 šteje za poškodbo pri delu namesto za poklicno bolezen.

Glej o tem tudi e-novice ZSSS iz let 2020 in 2022:

18/2020: COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen
22/2020: COVID-19 kot poškodba pri delu
23/2022: Priporočilo Evropske komisije: COVID-19 naj bo poklicna bolezen

Nova publikacija o osebni varovalni opremi

E-novica ZSSS št. 59/2022 (24. 11. 2022): Nova publikacija o osebni varovalni opremi

Naprošeni smo bili, da vam predstavimo novo slovensko publikacijo o osebni varovalni opremi:

Osebna varovalna oprema, avtor dr. Jožef Horvat

Predstavitev na tej povezavi
Naročilnica na tej povezavi

Anketa ZSSS o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju

E-novica ZSSS št. 58/2022 (16.11. 2022): Anketa ZSSS o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pripravili kratko anketo o prisotnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnem okolju. Vljudno vas vabimo k sodelovanju, vaši odgovori pa nam bodo v pomoč pri oblikovanju nadaljnjih aktivnosti in ukrepov za spoštljiva delovna mesta brez nadlegovanja in trpinčenja.

Sodelovanje je povsem anonimno, izpolnjevanje ankete pa vam bo vzelo samo nekaj minut vašega časa.

Povezavo na anketo lahko posredujete tudi sodelavcem in komurkoli na trgu dela. Več odgovorov bo, bolj zanesljivi bodo rezultati.

Anketo je mogoče izpolniti do vključno 22. novembra 2022. Najdete jo na tej povezavi.

Rezultati bodo predstavljeni ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, predvidoma 24. novembra 2022. Vabljeni k sodelovanju!