Konvencija MOD o dostojnem delu v platformnem gospodarstvu, 2026 (št. 193)

Konvencija MOD o dostojnem delu v platformnem gospodarstvu, 2026 (št. 193)

E-novica ZSSS št. 48/2026 (16. 10. 2026): Konvencija MOD o dostojnem delu v platformnem gospodarstvu, 2026 (št. 193)

Obveščamo vas, da je bila na 114. zasedanju konference Mednarodne organizacije dela (MOD/ILO) 12. junija 2026 sprejeta konvencija o dostojnem delu v platformnem gospodarstvu, 2026 (št. 193). Vlada RS je oktobra 2026 socialnim partnerjem posredovala njen prvi neuradni prevod.

Konvencija je prvi zavezujoči mednarodni delovni standard, ki vsem delavcem na digitalnih platformah ne glede na njihov zaposlitveni status zagotavlja temeljne pravice, pošteno plačilo ter varnost in zdravje pri delu. Na njeni podlagi bo morala država, ki jo bo ratificirala, tem delavcem zagotoviti temeljne delavske pravice, kot so svoboda združevanja, kolektivna pogajanja, zaščita pred diskriminacijo, prisilnim in otroškim delom ter varne in zdrave delovne pogoje. Uvaja večjo preglednost pri uporabi algoritmov in avtomatiziranih sistemov ter delavcem omogoča preverjanje odločitev, ki jih sprejemajo digitalne platforme. Generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Gilbert F. Houngbo je ob zaključku 114. konference ILO poudaril, da mora tehnološki napredek, vključno z umetno inteligenco, prispevati k dostojnemu delu za vse in biti usmerjen v koristi ljudi.

Za konvencijo so glasovali vsi v slovenski delegaciji, prisotni na 114. konvenciji ILO – torej tudi predstavnik slovenskih sindikatov. Seveda pa je zaenkrat še ni ratificirala nobena država, saj so ratifikacijski postopki praviloma dolgotrajni. Konvencija ureja podobno problematiko kot Direktiva (EU) 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, s katero mora biti slovenska zakonodaja usklajena do 2. decembra 2026. Žal je zaenkrat videti, da bo Slovenija ta rok zamudila!

Kako zelo aktualni sta tako nova konvencija kot direktiva EU pa opozarja današnja (16. 10. 2026) stavka dostavljavcev hrane, ki delajo prek digitalne platforme Wolt. Stavka ima žalostno noto, saj je le nekaj dni pred njo 26-letni dostavljavec hrane na motorju izgubil življenje v hudi prometni nesreči v Mariboru. Sodelavci so se mu poklonili z minuto molka ter ob tem opozorili, da hud pritisk na hitrost dostav neposredno ogroža njihovo varnost na cestah.

Konvencija MOD št. 193 o dostojnem delu v platformnem gospodarstvu, v slovenščini, neuraden prevod

Več v poročilu Vlade RS o sprejeti konvenciji MOD št. 193, 14. 10. 2026


Dodatno:

Stavkovne zahteve dostavljalcev prek Wolt-a, 16. 10. 2026

Zdravo psihosocialno delovno okolje privlači mlade iskalce zaposlitve

Zdravo psihosocialno delovno okolje privlači mlade iskalce zaposlitve

E-novica ZSSS št. 47/2026 (13. 10. 2026): Zdravo psihosocialno delovno okolje privlači mlade iskalce zaposlitve

Kot smo napovedali v naši e-novici št. 45/2026, je bil v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport 13. 10. 2026 v Ljubljani seminar z naslovom “Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje“. Seminar je bil uvodni dogodek, s katerim se je Slovenija pridružila triletni evropski kampanji z naslovom “Skupaj za duševno zdravje pri delu“.

Dobro obiskani seminar je največ pozornosti namenil prepoznavanju psihosocialnih obremenitev pri delu, ocenjevanju teh tveganj ter določanju preventivnih ukrepov. Razvila se je živahna razprava z opozorilom, da se slovenski delodajalci danes soočajo s pomanjkanjem kadra. Dejstva kažejo, da bo zelo težko nadomestiti armado baby-boom generacije, ki se bo v kratkem upokojila. Razpisi prostih delovnih mest so vse bolj pogosto neuspešni, posledično pa raste delovna obremenitev tistih, ki ostajajo. Mlada generacija vse bolj izbira delodajalca tudi po kakovosti psihosocialnega delovnega okolja. Visoka fluktuacija je znak, da zaposleni bežijo drugam, če delodajalec ne zna zagotoviti delovnega okolja, v katerem se počutijo dobro in varno. Skrb za zdravo psihosocialno delovno okolje se delodajalcu splača navsezadnje tudi zato, ker se zadovoljstvo delavcev odraža v rasti produktivnosti.

Tokratna tema o psihosocialnih tveganjih pri delu iz serije evropskih kampanj “Za zdravo delovno okolje” je torej še kako aktualna in jo bomo zato v naših e-novicah redno spremljali.

Evropski parlament za varnost in zdravje pri delu

Evropski parlament za varnost in zdravje pri delu

E-novica ZSSS št. 46/2026 (7. 10. 2026): Evropski parlament za varnost in zdravje pri delu

Evropski parlament je 6. 10. 2026 izglasoval dvoje za evropske delavce pomembnih dokumentov, ki sta prav gotovo rezultat dveh dolgoletnih kampanj Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), katerima se je od samega začetka priključila tudi ZSSS. Slej ko prej bodo določila obeh dokumentov povzeta v slovenskih predpisih:

  1. Šesta revizija Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, o kateri sta se sicer oba zakonodajalca v EU (to sta Evropski parlament in Svet EU) dogovorila že junija 2026. Direktiva določa nove mejne vrednosti za kobalt in anorganske kobaltove spojine, za policiklične aromatske ogljikovodike, za 1,4-dioksan in za izopren. Določa tudi nova pravila glede osebne varovalne opreme, kot so naprave za zaščito dihal in pravico do rednih odmorov na območju brez tveganja izpostavljenosti nevarnim snovem. Delodajalci bodo morali zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe za gasilce in drugo osebje intervencijskih služb, ki so pri svojem delu izpostavljeni tveganju stika z različnimi nevarnimi snovmi. Direktiva poudarja pomen ustreznega usposabljanja za delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni karcinogenom, mutagenom in reprotoksinom. S tem naj bi v naslednjih 40 letih preprečili približno 1.700 primerov pljučnega raka in 19.000 drugih bolezni. Slovenija bo od začetka veljavnosti te nove direktive imela dve leti časa, da prenese njene določbe v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu. Glej sindikalno kampanjo »STOP poklicnemu raku!« Več o nevarnih snoveh pa na ZSSSzaupnikVZD!

 

  1. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2026 s priporočili Komisiji o psihosocialnih tveganjih, stresu in duševnem zdravju na delovnem mestu (2026/2023(INL)): Z njo je Evropski parlament pozval Evropsko komisijo naj predloži predlog nove direktive o psihosocialnih tveganjih, povezanih z delom, stresu in duševnem zdravju na delovnem mestu. Namen predloga naj bi bil določitev minimalnih zahtev za preprečevanje, odpravo ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom, in njihovih morebitnih posledic, ki lahko med drugim vključujejo stres pri delu, izgorelost, vključno s kibernetskim nasiljem in nadlegovanjem, ustrahovanje, duševne motnje, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, moralno stisko in travmatskimi stanji, zasvojenost ali samomorilno vedenje, bolezni srca in ožilja ter kostno-mišična obolenja. V predlogu direktive bi morale biti določene organizacijske, strukturne in participativne obveznosti delodajalcev, da bi zaščitili duševno in telesno zdravje delavcev ter zagotovili varne in dostojne delovne pogoje. Glej sindikalno kampanjo »ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu«

Več na spletni strani Evropskega parlamenta o sprejetih odločitvah na zasedanju 6. 10. 2026

Seminar »Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje«, 13. 10. 2026

Seminar »Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje«, 13. 10. 2026

E-novica ZSSS št. 45/2026 (25. 9. 2026): Seminar »Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje«, 13. 10. 2026

Obveščamo vas, da bo Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ) 13. 10. 2026 v sodelovanju z Inštitutom za nevropsihološko zdravje in rehabilitacijo NevroVita organiziralo  seminar »Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje« (Hotel Mons, 13. oktober 2026, 9.00-13.30).

Predhodna prijava je obvezna. Prijavite se tako, da izpolnite spletni obrazec.

S seminarjem se bo  MGDŠ pridružilo naslednji evropski kampanji Zdravo delovno okolje 2026-28: “Skupaj za duševno zdravje pri delu” Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Uradni začetek kampanje bo sicer ravno tako  13. 10 2026 v Bruslju (glej na tej povezavi).

Program seminarja s predstavitvijo naslednje evropske kampanje je na tej povezavi.

 

 

Kongresno-sejemski dogodek “Varnost in preventiva”, 21. in 22. 10. 2026

Kongresno-sejemski dogodek “Varnost in preventiva”, 21. in 22. 10. 2026

E-novica ZSSS št. 44/2026 (23. 9. 2026): Kongresno-sejemski dogodek Varnost in preventiva, 21. in 22. 10. 2026

Obveščamo vas o 3. kongresno-sejemskem dogodku Varnost in preventiva 2026, ki bo potekal 21. in 22. oktobra 2026 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Organizirata ga Slovensko združenje za požarno varnost (SZPV) in Zbornica varnosti in zdravja pri delu (Zbornica VZD).

Dogodek je zasnovan kot kombinacija sejma ter niza konferenc, strokovnih predstavitev in delavnic. Obiskovalci bodo lahko znanje, pridobljeno na predavanjih, dodatno nadgradili s predstavitvami praktičnih rešitev, opreme, proizvodov in storitev na sejemskem delu. Kongresni program bo združil domače in tuje strokovnjake ter predstavil aktualne teme s področij požarne varnosti, procesne varnosti ter varnosti in zdravja pri delu. Dogodek bo hkrati odlična priložnost za izmenjavo strokovnih izkušenj, sklepanje novih poznanstev ter povezovanje strokovnjakov, podjetij, institucij in drugih deležnikov.

Prvi dan bo namenjen požarni in procesni varnosti. Obravnavane bodo teme, povezane s požarno varnostjo stavb, fotonapetostnih sistemov, baterij, fasadnih sistemov, cestnih predorov ter primeri gasilskih intervencij in dobre preventivne prakse. Drugi dan bo v ospredje postavil varnostno kulturo in vodenje, usposabljanje zaposlenih, psihosocialna in ergonomska tveganja, duševno zdravje, nove tehnologije, umetno inteligenco, digitalizacijo ter napovedno analitiko na področju varnosti.

Za kongresni del, ki je namenjen stroki, je določena kotizacija. Vse ostale pa bo zanimal sejemski del, v katerem bodo predstavljeni sodobni proizvodi, storitve in rešitve z omenjenih področij.

Kot smo vas obvestili že v naši e-novici 41/2026, bo npr. v četrtek, 22. oktobra 2026, od 9.00 do 11.30 na tem kongresno-sejemskem dogodku tudi brezplačni seminar Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport »Današnji in jutrišnji izzivi varnosti in zdravja pri delu«.

Več o dogodku “Varnost in preventiva” na tej povezavi in program

 

Do vročinskega udara pri delu lahko pride z zamikom

E-novica ZSSS št. 42/2026 (18. 9. 2026): Do vročinskega udara pri delu lahko pride z zamikom

Letošnji temperaturni rekordi: Na Obali 1. avgusta 2026 smo na termometru posneli  38 °C. Najvišja izmera v poletju 2026 pa je 2. avgusta 2026 na merilni postaji Koper Markovec znašala 40,1 °C. 

 

Čeprav evropske raziskave potrjujejo povečano pogostnost nezgod pri delu v času poletnih ekstremnih temperatur, pa obstoječi slovenski sistem prijavljanja nezgod pri delu tega še ne zazna. Obrazec za prijavljanje nezgod pri delu na portalu SPOT namreč ne zahteva vnosa temperature delovnega okolja v času nezgode. ZSSS zato poziva pristojno ministrstvo, da ustrezno dopolni obrazec, na katerem delodajalci prijavijo nezgodo pri delu.

Zdravstveni zapleti zaradi fizičnega dela na prostem v času ekstremno visokih temperatur so lahko zelo resni. Najnovejše spoznanje je, da do vročinskega udara lahko pride z zamikom – šele po vrnitvi z dela domov. Ne vemo, ali delodajalci tovrstne zdravstvene zaplete, ki se zgodijo po zaključku delovnika, sploh prijavijo kot nezgodo pri delu. Inšpektorat RS za delo pa vseeno poroča o dveh prijavah nezgod pri delu na portal SPOT pod rubriko “vročina in sončni udar”:

2025: Poškodovanka je na javnih površinah opravljala vrtnarska dela med 10:00 in 13:00 uro. Delovnik je normalno zaključila. Po prihodu domov se je začela počutiti slabo in dobila vročino. Naslednji dan se je javila svoji zdravnici, ki ji je predlagala počitek in pitje zadostnih količin ustreznih tekočin. Iz vpogleda v arhiv podatkov na spletni strani Agencije RS za okolje izhaja, da je bila izmerjena temperatura na tej lokaciji v času nezgode do 29,4 °C.

2026: Pod rubriko oblika poškodbe »vročina in sončni udar« je bila prijavljena nezgoda delavca, ki je  na prostem opravljal delo v jašku. Ob 11:30 mu je postalo slabo in se mu je zavrtelo, zaradi česar je prekinil z delom. Takrat njegovo zdravstveno stanje ni bilo tako izrazito poslabšano, da bi potreboval takojšnjo zdravniško pomoč, vendar z delom ni več nadaljeval. Preostanek delovnega časa je počival v senci. V večernih urah se je njegovo zdravstveno stanje doma močno poslabšalo, prišlo je do izgube zavesti, zato so zanj iskali nujno zdravniško pomoč na urgenci. Iz vpogleda v arhiv podatkov na spletni strani Agencije RS za okolje izhaja, da je bila na dan nezgode ob 11:30 na tej lokaciji izmerjena temperatura 36,3 °C.”

Seminar MGDŠ »Današnji in jutrišnji izzivi varnosti in zdravja pri delu«, 22. 10. 2026

E-novica ZSSS št. 41/2026 (7. 9. 2026): Seminar MGDŠ »Današnji in jutrišnji izzivi varnosti in zdravja pri delu«, 22. 10. 2026

Obveščamo vas, da Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport organizira seminar »Današnji in jutrišnji izzivi varnosti in zdravja pri delu«, ki bo potekal v četrtek, 22. oktobra 2026, od 9.00 do 11.30 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. Seminar je sestavni del kongresno-sejemske prireditve »Varnost in preventiva 2026«. Program seminarja je na tej povezavi.

Kotizacije ni. Udeležba na seminarju je brezplačna. Število udeležencev je omejeno. Predhodna prijava je obvezna. Prijavite se tako, da izpolnite spletni obrazec. Prijave zbirajo do 15. oktobra 2026 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport bo udeležencem naknadno posredovalo potrdila o udeležbi po e-pošti.

Vljudno vabljeni!

Dediči bodo upravičeni do odškodnine za poklicno azbestno bolezen

E-novica ZSSS št. 40/2026 (4. 9. 2026): Dediči bodo upravičeni do odškodnine za poklicno azbestno bolezen

Foto: Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred prepovedjo azbestne proizvodnje 20. 12. 1996

 

Odbor Državnega zbora za gospodarstvo, delo in šport je 3. 9. 2026 opravil drugo obravnavo predloga novele Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, s katerim se širi krog upravičenih vlagateljev zahtevkov za odškodnino zaradi azbestne bolezni tudi na dediče upravičencev oziroma oškodovancev. Tako poslanci koalicije kot opozicije so na odboru izrazili podporo predlaganim spremembam.

S predlogom se odpravlja neskladje zakona z ustavo, na kar je opozorilo ustavno sodišče, saj dediči pokojnega upravičenca doslej niso bili upravičeni do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu. Ustavno sodišče je ob tem naložilo, da je treba protiustavnost odpraviti v enem letu, do tedaj pa lahko dediči upravičenca, ki je že prejel mnenje glede bolezni, podajo vlogo za začetek odškodninskega postopka.

Ustavno sodišče je ustavnost dela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom sicer presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS. Pri tem je bilo bistveno vprašanje, ali je skladno s človekovo pravico do enakosti pred zakonom, da dediči po upravičencih do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu ne morejo začeti postopka sporazumevanja o odškodnini pred medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom.

Naj tudi današnja e-novica služi obveščanju upravičenih dedičev, da ne bi njihova pravica ostala neizkoriščene samo zato, ker zanjo ne vedo.

Predlog novele

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA)

Več na Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Odobren projekt 2025-2029 “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb”

E-novica ZSSS št. 39/2026 (18. 8. 2026): Odobren projekt 2025-2029  “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb”

Direktorat za kohezijo, ki združuje državne sektorje, ki upravljajo z evropskimi viri sredstev kot ključnimi orodji za razvoj Slovenije, je 14. 8. 2026 sporočil, da je Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj odobrilo za obdobje 2025-2029 evropska sredstva za projekt izboljšanja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji z naslovom “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb” v skupni vrednosti 3 milijone evrov. Evropski socialni sklad plus bo od tega prispeval 2.185.500,00 evrov evropskih sredstev v okviru programa evropske kohezijske politike do leta 2027. Upravičenec do sredstev je novo Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Pravkar odobreni projekt, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, žal, brez posvetovanja s socialnimi partnerji, baje vključuje oblikovanje usmeritev na tem področju, usposabljanje strokovnjakov in osveščanje javnosti. Cilji projekta naj bi bili uresničeni tudi s prevzemanjem uspešnih praks iz tujine ter z osveščanjem javnosti o pomenu varnega in zdravega dela. Poseben poudarek naj bi namenili krepitvi kulture varnosti in zdravja pri delu, spodbujanju zdravega in aktivnega staranja ter ustvarjanju pogojev, ki ljudem omogočajo, da ostanejo zdravi in delovno aktivni tudi v poznejših letih.

Ključni rezultat projekta bo baje priprava nacionalne strategije varnosti in zdravja pri delu, ki bo določila usmeritve in ukrepe za ustvarjanje varnih, zdravih in spodbudnih delovnih okolij. Z načrtovanimi aktivnostmi naj bi projekt po njihovih navedbah povečal ozaveščenost o pomenu varnih in zdravju prijaznih delovnih razmer, okrepil znanje strokovnjakov in oblikovalcev politik, spodbujal zdrav življenjski slog na delovnem mestu ter okrepil sposobnost Slovenije za učinkovito odzivanje na spremembe na trgu dela.

V letošnjem letu gre torej za že drugi večmilijonski slovenski državni projekt za več varnosti in zdravja pri delu. Kot smo vas letos namreč že večkrat obvestili, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poteka tudi 7-milijonski projekt “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu – CP VZD”, ki je prav tako v 85 % financiran iz evropskih sredstev.

Vir: Evropska sredstva za varnost in zdravje pri delu – Evropska sredstva