DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

Ocena stroškov zaradi poklicnih nezgod in bolezni v EU

 

Vir slike: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

 

Obveščamo vas, da je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) v angleščini objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi, izračunane v njenem projektu iz obdobja 2015-2019. Za kaj pri tem gre, si lahko v slovenščini preberemo v poročilu iz leta 2017 o rezultatih prve faze tega projekta. Cilj projekta je bil v dveh fazah pripraviti oceno stroškov poklicnih nezgod in bolezni v Evropi. Prva faza, ki se je končala leta 2017, je bila pregled razpoložljivosti in kakovosti nacionalnih in mednarodnih virov podatkov, ki bi lahko bili potrebni za pripravo izračuna stroškov na evropski ravni. Oceniti je bilo treba število primerov poklicnih nezgod in bolezni ter njihove denarne vrednosti. Razpoložljivost ustreznih virov podatkov o stroških in primerih je bila raziskana na mednarodni ravni in na nacionalni ravni v EU-28, na Islandiji in na Norveškem. V drugi fazi študije pa so analizirali podatke o teh stroških v naslednjih izbranih državah: Finska, Nemčija, Nizozemska, Italija in Poljska. Izbrane države naj bi predstavljale sever, jug, vzhod, zahod in sredino EU. Izbrane so bile zato, ker imajo najbolj celovite podatke o poklicnih nezgodah in boleznih. Nismo presenečeni, da v ta izbor ni bila vključena Slovenija, saj pri nas ne beležimo poklicnih bolezni. Ocene stroškov iz teh petih držav pa naj bi bili sedaj reprezentativne tudi za preostalih 23 držav EU. Torej tudi za Slovenijo. Zato velja te ocene podrobneje predstaviti.

Upoštevalo se je stroške, ki jih povzročajo vse poklicne zdravstvene težave, ne glede na to, če se oziroma se ne končajo s smrtjo in ki se nanašajo na nezgode pri delu in zdravstvene težave, ki jih (delno) povzroča delo ali se poslabšajo zaradi dela. Zdravstvene težave, pri katerih je poklicni dejavnik edini ali najpomembnejši vzrok, so opredeljene tudi kot „poklicne bolezni“. Upoštevali so torej nezgode pri delu, poklicne bolezni, druge z delom povezane bolezni in prezentizem (pri slednjem gre za prisotnost na delovnem mestu, kljub slabemu počutju ali bolezni). Skušali so oceniti tudi stroške poslabšanja kakovosti življenja delavca zaradi poklicne nezgode ali bolezni. Upoštevali so naslednje kategorije stroškov: stroški produktivnosti, stroški zdravstvenega varstva, poslabšanje kakovosti življenja, upravni stroški in stroški zavarovanja. Neposredni in posredni stroški so:
• stroški zdravstvenega varstva v sistemu zdravstvenega varstva: skupna zdravstvena poraba in skupni zdravstveni stroški za delavce v okviru invalidskih programov;
• stroški produktivnosti: bruto plača, število izgubljenih delovnih dni, prehodno obdobje, skupni stroški nadomestil za odsotnost zaradi bolezni/dajatev za bolezen, skupni stroški dajatev za nezmožnost za delo/invalidnin;
• dodatni stroški, ki jih predhodni kategoriji ne zajemata: stroški začasne zamenjave delavcev, stroški zaposlovanja in stroški rehabilitacije.

Stroške slabega poklicnega zdravja so nato ocenili na dva načina. Rezultati prvega načina so predstavljeni v spodnji tabeli, ki kaže kolikšni odstotek vseh stroškov nosi kateri deležnik. Upoštevali so, da so namreč nosilci teh stroškov lahko delavci in družina, delodajalci, vlada in družba.

DRŽAVADELODAJALECDELAVECSISTEM / DRUŽBA
Finska22 %63 %15 %
Nemčija20 %61 %19 %
Nizozemska15 %73 %13 %
Italija20 %67 %13 %
Poljska11 %79 %10 %

 

Čeprav se rezultati razlikujejo med državami, pa je povsem jasno, da je zaradi poslabšanja kakovosti življenja povsod ravno delavec tisti, ki nosi največ stroškov. Stroški skupaj pa znašajo med 2,9 % bruto domačega proizvoda (BDP) v Finski in 10,2 % BDP na Poljskem. V pomoč pri računanju, koliko torej ti stroški znašajo pri nas, naj vam bo podatek, da je znašal v letu 2018  en odstotek BDP v Sloveniji 459 milijonov evrov.
Slabost tega prvega načina ocenjevanja je, da upošteva zgolj stroške do upokojitve oziroma do umika s trga dela.

Vseživljenjske stroške pa so skušali oceniti še z drugim načinom.  Ta je skušal izmeriti celotne stroške pred in po upokojitvi s pomočjo ovrednotenja števila zdravih let, izgubljenih zaradi zgodnje smrti ali življenja s poklicno zdravstveno okvaro oziroma invalidnostjo. Več o teh dodatnih ocenah lahko preberete v poročilu EU OSHA. Rezultati obeh načinov ocenjevanja stroškov poklicnih nezgod in bolezni niso primerljivi, saj merita različne zadeve. Paziti je treba, da te ocene torej pravilno uporabimo in navajamo. Če jih, pa izkušnje kažejo, da so takšne ocene navadno kar zanesljive. Kljub razlikam med ocenami v izbranih petih državah EU, se namreč pri vseh kažejo podobni trendi.

EU OSHA se je potrudila izračunati stroške slabega poklicnega zdravja in dokazati, da se splača vlagati v prevencijo. Najcenejše je namreč preprečiti izgubo zdravja in kakovosti življenja. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj te argumente zato uporabijo, ko se s svojim delodajalcem posvetujejo o investicijah v zdravje in varnost pri delu! Ocene namreč navsezadnje kažejo, da so visoki tudi stroški delodajalca zaradi posledic poklicnih nezgod in bolezni. A najtežje je delavcu in njegovi družini. Najceneje za vse je preprečevati.

  • v slovenščini poročilo o rezultatih prve faze raziskave iz leta 2017 na tej povezavi
  • v angleščini poročilo o rezultatih druge faze raziskave iz leta 2019 na tej povezavi

 

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

 

Obveščamo vas, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 14. oktobra 2019 na Brdu pri Kranju organizira mednarodno konferenco »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«, na kateri bo sodelovala vrsta uglednih domačih in tujih strokovnjakov. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. Podrobnosti so razvidne tukaj.
Prijave zbirajo do ponedeljka, 7. oktobra 2019. Naslov za spletno prijavo je: http://bit.ly/mednarodna-konferenca-prijava 

Vljudno vabljeni!

 

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

 

Obveščamo vas, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira seminar o novih in nastajajočih tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu, na katerem se bo govorilo o možnostih rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja« (Cankarjev dom, 19. september 2019). Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. Podrobnosti so razvidne iz programa, ki je pripet tukaj.

Prijave zbirajo do četrtka, 12. septembra 2019, na sledeči povezavi: http://bit.ly/seminar-prijava

O seminarju

Na seminarju bo predavala gospa dr. Christa Sedlatschek, direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki bo  podrobneje predstavila projekt predvidevanja novih in nastajajočih tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu (https://osha.europa.eu/sl/developments-ict-and-digitalisation-work).

V prej omenjenem projektu sodeluje tudi gospa izr. prof. dr. Phoebe V. Moore iz Univerze v Leicestru, strokovnjakinja za politično ekonomijo. Tukaj je njen zadnji članek »OSH and the future of work: Benefits and risks of artificial intelligence tools in workplaces«, ki ga je agencija objavila v začetku meseca julija 2019. Prilagamo tudi predstavitev »The Threat of Physical & Psychosocial Violence and Harassment in Digitalized Work«, ki temelji na ugotovitvah raziskave, ki jo je dr. Moore izvedla v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (ILO). Na seminarju bo, med drugim, predstavila prve ugotovitve poročila o (zlo)rabah modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja, ki ga pripravlja za Evropski parlament.

Gospa Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka pa bo s pomočjo primerov iz slovenske prakse predstavila varstvo zasebnosti v delovnem okolju v povezavi z rabo sodobnih tehnologij. Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2018 je objavljeno na tem naslovu: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/porocila/Letno_porocilo_2018_FINAL.pdf

Kot je razvidno iz programa, je po predavanjih predvidena nekoliko daljša razprava o tej aktualni problematiki.

Vljudno vabljeni!

Seminar financira:

 

 

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

 

Obveščamo vas, da se je 11. 7. 2019 na pariškem kazenskem sodišču zaključil deset tedenski dokazni postopek na sojenju sedmim obtoženim menedžerjem francoskega podjetja France Télécom v obdobju 2006-2010. Sojenje je sprožila ovadba, ki jo je javnemu tožilcu decembra 2009 posredoval sindikat SUD PTT, da France Télécom in njegova uprava izvajata psihično nasilje in ogrožata ljudi. Obtoženi so nekdanji predsednik uprave Didier Lombard, njegov namestnik Louis Pierre Wenes, direktor službe za človeške vire Olivier Barberot in štirje drugi soobtoženci. Sodilo se je tudi podjetju Orange, kot se danes naziva podjetje France Télécom, ki zaposluje 100.000 delavcev. Na sojenju so se obtoženi soočili z 39 preživelimi žrtvami in 120 drugimi, ki iščejo pravico. Na sodišču se je pričalo o človeški drami, ki jo je povzročilo brutalno prestrukturiranje podjetja med letoma 2006 in 2010.

Didier Lombard, nekdanji predsednik uprave France Télécom

Didier Lombard, nekdanji predsednik uprave France Télécom

Sredi prejšnjega desetletja je nekdaj javno podjetje France Télécom zašlo v težave. Da bi povečal dobičkonosnost privatiziranega podjetja, je novi predsednik uprave Didier Lombard enostransko in brez dogovora s sindikati začel izvajati programa prestrukturiranja Next in Act, katerih cilj je bilo zmanjšanje števila zaposlenih za 22.000 in prerazporeditev 10.000 delavcev. Vodstvene delavce se je usposabljalo o »umetnosti vojevanja«. Najbolj zagnani so bili nagrajevani. Baje se je izvajalo cinične prakse in okrutne metode, ki destabilizirajo ljudi. Odvečnega osebja so se hoteli znebiti s poniževanjem zaposlenih in njihovim prestavljanjem iz kraja v kraj ali z enega delovnega mesta na drugega. Prezrlo se je številna opozorila obratnih zdravnikov in podjetniškega odbora za varnost in zdravje pri delu. Posledica je bila serija samomorov zaposlenih. Javno tožilstvo je naštelo 18 samomorov in 13 poizkusov samomorov med aprilom 2008 in junijem 2010. Pričanje 46 preživelih in sorodnikov umrlih je prikazalo razsežnost psihičnega nasilja in povzročenega obupa. Didier Lombard je na sojenju zavrnil odgovornost za samomore in obtožil medije, da so jim na pamet pripisali napačne vzroke.

Javno tožilstvo je za tri glavne obtožence zahtevalo najvišjo zagroženo kazen. Zahtevalo je najvišjo, ker je bila pred desetletjem v Franciji za to kaznivo dejanje zagrožena za današnje pojmovanje mila kazen največ eno leto zapora in denarna kazen. Soobtožencem grozi osemmesečna zaporna kazen in denarna kazen. Pričakuje se, da bo sodba razglašena 20. 12. 2019. Sodba bo precedenčna za francosko sodno prakso.

Samomori v France Télécom so vzbudili izjemno pozornost francoskih medijev in mednarodne sindikalne skupnosti. France Télécom je postal simbol načrtnega institucionaliziranega psihološkega trpinčenja na delovnem mestu.

Viri: ETUI članek (angleščina)
V francoščini:

Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

 

V naših novicah vas pogosto opozarjamo na skrite nevarnosti pri delu. Tokrat vas seznanjamo z meta-analizo, s katero so švedski znanstveniki združili izsledke 66 predhodnih raziskav. Zanimala jih je povezava med strmim porastom pogostnosti treh nevro-degenerativnih bolezni (alzheimerjeva bolezen, parkinsonova bolezen, amiotrofična lateralna skleroza – ALS) in izpostavljenostjo nekaterim pogostim dejavnikom tveganja na delovnih mestih (elektromagnetna polja, kovine, pesticidi). Porast pogostnosti se je doslej pripisovalo predvsem staranju prebivalstva, omenjena meta-analiza pa opozarja, da se ne sme spregledati tudi vzročnih poklicnih tveganj. Predvsem seveda ne zaradi dolge latentne dobe od izpostavljenosti do izbruha teh bolezni. Bolnik naj zato svojega zdravnika opozori, da je bil na svojem delovnem mestu izpostavljen tem dejavnikom tveganja. Zdravnik pa naj o tem ne pozabi vprašati pri diagnosticiranju bolezni.

Meta-analiza je pokazala na 10 % porast zlasti alzheimerjeve bolezni in ALS v primeru nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj. V primeru poklicne izpostavljenosti pesticidom se poveča za 50 % zlasti tveganje za izbruh parkinsonove bolezni. Če pa so ljudje poklicno izpostavljeni svincu, epidemiološke študije kažejo tudi 50 % višje tveganje za parkinsonovo bolezen in ALS.

NASVET: Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj zato od delodajalca, pri katerem so delavci izpostavljeni nizkofrekvenčnim elektromagnetnim poljem, pesticidom in svincu, zahtevajo tudi oceno tveganja za nastanek nevrodegenerativnih bolezni z dolgo latentno dobo.

Viri:

Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

 

V e-novici št. 62/2018 z dne 11. 12. 2018 smo vas obvestili, da je bil v Uradnem listu RS št. 78 z dne 4. 12. 2018 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki določa, da od 1. 6. 2019 dalje velja nova slovenska mejna vrednost poklicne izpostavljenosti za vdihljiv kremenčev prah 0,1 mg/m3. Šele po 1. 6. 2022 pa bo veljala še strožja slovenska mejna vrednost 0,05 mg/m3. Za to strožjo mejno vrednost se je na pogajanjih na Ekonomsko socialnem svetu leta 2018 zavzemala Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. A kot smo vas takrat seznanili, so slovenske delodajalske organizacije terjale prehodno obdobje, češ da slovenska industrija potrebuje čas, da se prilagodi. Upajmo, da naša podjetja, kjer so delavci izpostavljeni kremenčevemu prahu, potrebnih tehničnih rešitev ne bodo odlagale na zadnji možni datum! Irena Manfredo v svojem prispevku »Ali je kremen novi azbest« v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije ISIS trdi, da v Sloveniji kremen povzroča 30 pljučnih rakov letno.

Ljudje so praviloma prepričani, da so izkoreninjene poklicne bolezni, kakršna je bila v preteklosti silikoza pri rudarjih po vsej Evropi. Dokazi, da je resnica precej drugačna, tokrat prihajajo iz Francije. V Franciji je mejna vrednost za kremenčev prah od leta 2017 prav tako kot pri nas 0,1 mg/m3. Konec maja 2019 je francoska Agencija za hrano, okolje in poklicno varnost in zdravje (ANSES) objavila svojo študijo o tveganjih za delavce, ki so pri delu izpostavljeni kremenčevemu prahu. Izkazalo se je, da je samo v tej državi danes rakotvornemu vdihljivemu kremenčevemu prahu na delovnemu mestu izpostavljeno približno 365.000 delavcev v gradbeništvu, nekovinski proizvodnji mineralnih izdelkov, kovinski industriji, v rudarstvu ter v kamnolomih. ANSES je izvedel študijo, ker so opazili, da danes za silikozo vse pogosteje obolevajo že mladi delavci, ki brusijo umetni kamen, izdelan iz kremena in smole. Uporablja se npr. za površine v kuhinjah in v kopalnicah. Delavci ga morajo rezati in brusiti tako pri tovarniški proizvodnji kakor pri vgraditvi v stanovanja in hiše. Nevarno je zlasti prašenje pri obdelavi na suho. Izkazalo se je, da zaradi silikoze zbolevajo že mladi delavci po veliko krajših latentnih dobah, kot so bile poznane v preteklosti. Študija je pokazala, da je pri delu kremenčevemu prahu nad mejno vrednostjo 0,1 mg/m3  v Franciji izpostavljenih do 30.000 delavcev in nad 0.025 mg/m3 pa kar 60.000 delavcev.

Zdravstvene posledice so hude: pljučni rak, nerakava obolenja, kakršna je silikoza, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), emfizem in tuberkuloza. ANSES opozarja še na povezavo med izpostavljenostjo in različnimi avtoimunskimi boleznimi ter patologijo ledvic.  Po mnenju ANSES mejna vrednost 0,1 mg/m3 ne zagotavlja zadostne varnosti zaradi prevelikega preostalega tveganja. Različne države določajo različne mejne vrednosti upoštevajoč znanstvena spoznanja o škodljivosti tega karcinogena in politično voljo, da se jih upošteva. Mejno vrednost 0,05 mg/m3 so npr. že uzakonili v Nemčiji in v ZDA. V ZDA pa stroka v ACGIH priporoča mejno vrednost 0.025 mg/m3.

Kot je poudaril Laurent Vogel, raziskovalec na Evropskem sindikalnem inštitutu ETUI: »Če res želimo zaščititi življenje delavcev, ki so izpostavljeni vdihljivemu kremenčevemu prahu, je treba določiti precej strožje mejne vrednosti od tistih v direktivi 2004/37/ES. Ne pozabimo, da evropske direktive za varnost in zdravje pri delu določajo zgolj minimalne mejne vrednosti. Katerakoli država v EU sme sprejeti zakonodajo, ki zagotavlja boljšo zaščito.«

Vir: ETUI
Vir v francoščini : Expertise ANSES
Več o boleznih KOBP in emfizmu Klinika Golnik na tej povezavi in pljučnem raku na tej povezavi
Več o silikozi dr. Marjan Bilban in Anja Plut na tej povezavi
O slikozi glej tudi v publikaciji ZSSS Pomembnejše/izbrane poklicne bolezni – stran 81.

Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

 

Obveščamo vas, da je tripartitna 108. konferenca Mednarodne organizacije za delo (ILO) 21. 6. 2019 sprejela novo konvencijo št. 190 z naslovom »Konvencija o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela«. Ker uradnega prevoda nove konvencije ILO v slovenščino še ni, je ta prevod naslova konvencije seveda še neuraden. Angleški naslov konvencije pa je Convention concerning the elimination of violence and harassment in the world of work. Na isti dan je konferenca dodatno potrdila tudi priporočilo št. 206, ki konvencijo št. 190 dopolnjuje. S sprejemom konvencije je ILO proslavila svojo stoletnico obstoja (1919-2019)!

Sprejem nove konvencije je pomemben tudi zato, ker je bilo z njim prekinjeno obdobje stagniranja od leta 2011 dalje, v katerem zaradi nasprotovanja delodajalskih organizacij ni bila sprejeta nobena nova konvencija ILO. Za sprejem si je dolga leta prizadevalo mednarodno sindikalno gibanje (ITUC). Konvencija poziva države, ki jo bodo ratificirale, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo prepovedovala nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu oziroma v »svetu dela« – vključno s spolnim nadlegovanjem. Takšne zakonodaje namreč še nima veliko držav. Konvencija namesto, da bi nasilje in nadlegovanje v svetu dela zreducirala na konflikte med posamezniki, pozornost preusmerja na kolektivni in preventivni pristop. Dopolnjuje pa ga z ukrepi, ki se naj jih izvaja v posameznih primerih. Konvencija prav tako države poziva, naj s predpisi zajamejo celotni svet dela, kar vključuje tudi neformalni sektor. Pri tem gre preko tradicionalne definicije delovnega mesta in upošteva tudi nasilje in nadlegovanje na z delom povezanem potovanju ali prenočišču ter z delom povezanem komuniciranju, kakršno omogoča informacijska tehnologija.

ILO konvencija velja le, če jo pred tem država ratificira. Ratifikacija seveda pomeni njen prenos v nacionalno zakonodajo in ILO nadzor nad njenim izvajanjem. Za ratifikacijo bo zato potrebna akcija sindikatov v vsaki državi posebej. Ratifikacija bo brez dvoma še en mejnik pri obvladovanju psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Per Hilmersson, namestnik sekretarja Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) je zato novo konvencijo pozdravil z izjavo: »Vsakdo mora imeti pravico, da se preživlja z delom brez strahu pred nasiljem in nadlegovanjem, in nedvoumno mora biti določena obveznost delodajalca, da poskrbi za pregledne in jasne postopke njunega preprečevanja ter da podpre žrtev in na ustrezen način obravnava storilca teh dejanj.«

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu bo pristojnim predlagala, naj Slovenija konvencijo št. 190 ratificira med prvimi.

Besedilo konvencije št. 190 v angleščini dostopno na tej povezavi

Besedilo priporočila št. 206 v angleščini dostopno na tej povezavi

Rezultati ankete ZSSS o temperaturah na delovnem mestu

Rezultati ankete ZSSS o temperaturah na delovnem mestu

Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

 

V naši e-novici št. 28/2019 z dne 31. 5. 2019 smo vas povabili, da izpolnite anketo ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu.

Anketo je bilo mogoče izpolniti od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019. Do konca jo je izpolnilo 209 udeležencev – 126 moških in 83 žensk. Kar 79 % med njimi je bilo starih do 55 let.

Največ oziroma 15 % udeležencev je bilo iz predelovalnih dejavnosti, sledili so jim udeleženci iz gradbeništva ter iz znanstvenih in tehničnih dejavnosti v 11%. Večina (66 %) jih dela v zaprtih prostorih, 16 % jih dela na »vročih« delovnih mestih (npr. v livarnah, talilnicah, kotlovnicah ipd.) ter 13 % izmenjaje na prostem in zaprtem. Zgolj 5 % udeležencev je poročalo, da delajo na prostem dela.

Povprašali smo jih ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.

Naj za začetek opozorimo, da kar 73 % udeležencev ankete meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo. Tisti, ki so na pomoč poklicali inšpekcijo za delo, menijo, da je njegov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli ukrepanjem delodajalca, četudi se za delavce stanje sploh ne izboljša. Delavci si želijo zato strožjih predpisov in učinkovitejšega ter obveznega inšpekcijskega nadzora nad njihovim izvajanjem. Hočejo bolje izolirane prostore, klimatiziranje prostorov, znižanje norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitev dela nad 30 ˚C ter prerazporeditev delovnega časa v hladnejše ure, primerne delovne obleke, brezplačne osvežilne napitke …
Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur zdravstvene težave!

54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži. Enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti. Vendar žal to niso edine težave. Kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu, 26 % o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah. O kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %. Na srečo le 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).

Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur. O ozeblinah jih poroča 1 %, 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …)

Udeleženci ankete poročajo, da v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur.  Poročajo tudi, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.

Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev

5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.

Visoke temperature v zaprtih prostorih:

Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C!!! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe: vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %), brezplačni osvežilni napitki (24 %), pogostejši odmori (18 %), ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %). Nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.

Visoke temperature na prostem:

Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe: osvežilne napitke (37 %), ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %), pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %), zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %), sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %). Senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %. V ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 % udeležencev ankete. Pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega. Nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.

Nizke temperature na prostem:

Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %). Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!), zimsko pokrivalo (40 %), ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C). Včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme. Če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.

Vsem, ki ste odgovorili na našo anketo se toplo zahvaljujemo! Vaši odgovori nam bodo v pomoč pri našem sindikalnem delu. Obveščamo vas, da je Strokovna služba ZSSS v okviru snovanja nacionalne strategije na področju varnosti in zdravja pri delu od pristojnega ministrstva za delo že terjala dopolnitev pravilnikov z določili o varovanju zdravja delavcev v času ekstremnih visokih in nizkih temperatur. Prav tako smo zahtevali določila o zaščiti delavcev pred kožnim rakom zaradi dela na soncu. O tej problematiki vas bomo sproti obveščali!

Več o rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

 

Več o ostalih anketah ZSSS

Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

 

Poletje nam kaže zobe. Ta teden nas je zajel že tretji vročinski val letos.

Kaj pravzaprav je vročinski val?
Definicije vročinskega vala ni.  Meteorološka stroka  je za slovenske razmere določila merilo, da o vročinskem valu govorimo takrat, ko povprečna dnevna temperatura vsaj tri dni zapored presega 24 stopinj Celzija v celinski Sloveniji, 25 stopinj v obmorskem podnebju in 22 stopinj Celzija v zmernem podnebju hribovitega sveta. V Sloveniji imamo od 1990 leta od tri do pet vročinskih valov na leto.

Posledica vročinskih valov se odraža na zdravju delavcev in na njihovi produktivnosti  
Stroka medicine dela (KIMDPŠ) pravi, da delovna učinkovitost ob vročini postane zelo omejena. Zaradi povišane temperature telesa, dehidracije in potenja se zmanjšajo pozornost, kognitivna učinkovitost in ročna spretnost. Poveča pa se utrujenost in s tem večja verjetnost za nezgode pri delu. Z vročino je povezanih kar nekaj bolezni, od vročinskih izpuščajev, krčev in sinkop do izčrpanosti in kapi. Najbolj so ogroženi delavci s slabo telesno pripravljenostjo, okužbami, uživalci alkohola in drog, delavci s srčno-žilnimi boleznimi. Še posebej pa so ogroženi ljudje z nadpovprečno težo, pri katerih je visoko tveganje za vročinsko kap. Vse to velja tako za delavce, ki delajo na prostem, kot tudi tiste, ki delajo v zaprtih neklimatiziranih prostorih.

Slovenska zakonodaja še ne določa preventivnih ukrepov delodajalca v primeru vročinskih valov
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih zgolj določa najvišjo temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ne sme presegati +28 °C (izjema so vroči delovni prostori). Vemo pa, da so temperature v delovnih prostorih (brez klimatskih naprav) te dni krepko čez 30 °C. Inšpektorat za delo RS je sicer pripravil nabor ukrepov glede povišanih temperatur na delovnih mestih, med drugim tudi kratke in pogoste premore v ohlajenih prostorih.  V marsikateri tovarni delodajalec delavcem zagotavlja pitno vodo, ohlajen prostor, celo prhe, vendar si delavci zaradi produkcijskih zahtev tega ne morejo privoščiti. Gre za delodajalčeve preventivne ukrepe, ki torej praviloma ostajajo neizkoriščeni.
Nasvet: Če so takšni ukrepi predvideni v oceni tveganja vašega delodajalca, potem od njega terjajte organizacijo dela, ki bo delavcem dejansko omogočala odmore v ohlajenih prostorih.

Za dela na prostem zgoraj omenjene določbe pravilnika seveda ne veljajo. Tudi nobena druga zakonodaja navzgor ne omejuje temperature za delo na prostem. Zato je delodajalčeva listina Izjava o varnosti z oceno tveganja tisti dokument, kjer so lahko na pobudo delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu ocenjena tveganja zaradi vročinskih valov in ustrezni preventivni ukrepi!

Ker smo sredi tretjega vročinskega vala, vas vabimo, da na spletni platformi Heat Shield (»Toplotni ščit«), ki je na voljo v slovenščini, preverite napoved vročinskega stresa za prihajajoče dneve. Če delate v sektorju kmetijstva, gradbeništva, turizma, prevozništva ali proizvodnje, vam ta spletna platforma omogoča, da si ustvarite svoj uporabniški profil s katerim dobite 5-dnevno osebno napoved vročinskega stresa ter nasvete glede hidracije, ukrepe za zmanjšanje toplotne obremenitve in predlagane rešitve.
Nasvet: Dobljeno napoved vročinskega stresa in ukrepe primerjajte z vašo oceno tveganja. Če ta ne odraža realnega stanja, terjajte njeno revizijo!

Kot delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu imate pravico, da od delodajalca zahtevate sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob vročinskih valovih oziroma zahtevate inšpekcijsko nadzorstvo, če menite, da delodajalec, kljub vašim pozivom ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

Več o tveganjih zaradi previsokih temperatur na delovnem mestu na prostem pa tukaj.

Naj vas vročinski stres ne spravi ob zdravje!

EPSCO o varnosti in zdravju pri delu na novih oblikah dela

EPSCO o varnosti in zdravju pri delu na novih oblikah dela

EPSCO o varnosti in zdravju pri delu na novih oblikah dela

 

Obveščamo vas, da je Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) 13. 6. 2019 potrdil dokument z naslovom “Spreminjajoči se svet dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu”. Sklepi so naravnani na varnost in zdravje pri delu v povezavi z digitalizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco ter razvojem digitalnega platformskega gospodarstva. Dokument poudarja, da nove oblike dela sicer res prispevajo k socialni vključenosti, vendar prav tako predstavljajo izziv tradicionalnim oblikam zaposlitve ter zagotavljanju zadostne zaščite delavcem.

EPSCO sestavljajo ministri in ministrice vseh držav članic EU, pristojni za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov. Torej tudi slovenski ministri. Sej se udeležujejo tudi evropske komisarke in komisarji, pristojni za omenjena področja. Običajno se sestane štirikrat letno. Dve seji sta navadno namenjeni izključno temam s področja zaposlovanja in socialne politike.

Per Hilmersson, ki je bil maja letos na 14. kongresu ETUC izvoljen za namestnika generalnega sekretarja ETUC, je potrjeni dokument komentiral takole: „Gre za dober temelj za delo Evropske komisije v prihodnji sestavi. Sklepi EPSCO so pozitivni in konstruktivni ter izrecno povezujejo varnost in zdravje pri delu z novimi oblikami dela, ki so tveganje za kakovost služb, ki jih generira gospodarstvo ter za varnost in zdravje delavcev, ki jih opravljajo. Pozdravljamo priznanje, da so mišično-kostna obolenja in psihosocialne obremenitve najbolj pogost vzrok bolniške odsotnosti z dela ter poudarek na odgovornosti delodajalcev, da zaščitijo zdravje in varnost svojih zaposlenih. Oboje sta prioriteti v kongresnem akcijskem program ETUC za obdobje 2019-2023.«

Nič manj pomembno ni, da je EPSCO odobril Uredbo za vzpostavitev Evropskega organa za delo (angleško European Labour Authority, ELA). Per Hilmersson pravi: »Vzpostavitev ELA je pomemben korak v boju proti čezmejnim prevaram in za učinkovito izvajanje pravil EU glede prostega pretoka delavcev, socialne varnosti, napotenih delavcev ter za uresničevanje Evropskega stebra socialnih pravic. ELA se mora odzivati na vse pobude sindikatov in ta organ EU mora biti dejaven pri obvladovanju lažnega samozaposlovanja in podjetij – poštnih nabiralnikov.«

Glej dokument v slovenščini Spreminjajoči se svet dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu

Več v slovenščini o Evropskem stebru socialnih pravic na tej povezavi

Loading...