Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

E-novica ZSSS 20/2021 (28. 4. 2021): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu  in od tega 17 smrtnih nezgod. Število umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa  se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

____________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:

 

  1. Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev.  Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.

 

  1. Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.

 

  1. Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela.  Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.

 

  1. Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!

Več o statistiki in odgovorih pristojnih na tej povezavi

Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

E-novica ZSSS 19/2021 (26. 4. 2021): Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

Evropski sindikati ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu na delavce, ki so v preteklem letu umrli na svojem delovnem mestu, opozarjajo, da sta varnost in zdravje pri delu delavska pravica. Opozarjajo, da epidemija COVID-19 v razmerah, ko eden od treh dela od doma in ko je na ostalih delovnih mestih potrebna posebna previdnost, jasno razkriva pomen varnosti in zdravja pri delu za življenje in smrt. Zaradi COVID-19 je v Evropski uniji v letu 2020 namreč umrlo 530.000 ljudi in nešteto med njimi se jih je okužilo na delovnem mestu. Spominjajo pa se tudi v preteklem letu umrlih zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Samo v Evropi jih je bilo preko 100.000. Za vsemi žalujejo in njihovim najbližjim izražajo sožalje in solidarnost!

Opozarjajo, da imajo sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

Vabimo vas, da si na domači strani naše spletne strani ogledate štiri plakate evropskih sindikatov, ki v slovenščini sporočajo, da sta varnost in zdravje pri delu tvoja pravica na vekomaj!

Celotno sporočilo evropskih sindikatov najdete na tej povezavi.

Štiri plakate evrospkih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 si lahko natisnete na tej povezavi.

Pod to sporočilo so podpisani naslednji evropski sindikati: :

ETUC (Evropska konfederacija sindikatov), v katero je od leta 1999 včlanjena tudi ZSSS
ETF (Evropska federacija delavcev v prometu)
EFBWW (Evropska federacija delavcev v gradbeništvu in lesarstvu)
EFFAT (Evropska federacija delavcev v živilski industriji, kmetijstvu in turizmu)
EPSU (Evropski sindikat javnega sektorja)
EFJ (Evropska federacija novinarjev)
IndustriAll (Globalni sindikat)
ETUI (Evropski sindikalni inštitut)
UNI Europa (Evropski storitveni sindikat)

Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

E-novica ZSSS 18/2021 (12.4.2021): Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

Obveščamo vas, da bo 20. in 21. aprila 2021 zaključni simpozij projekta PREMIK – Poklicno zavarovanje: Razvoj enotnega modela zdravstvene analize glede na izpostavljenost in kategorijo delovnega mesta, Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Simpozij bo potekal prek spletne aplikacije zoom, sodelovanje bo mogoče s komentarji in vprašanji v klepetalnici.

Na simpoziju bo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa predstavil rezultate analize zdravstvenega stanja 12 skupin delavcev (vojaki, delavci v policiji, poklicni vozniki, delavci v kovinski industriji, delavci v rudarstvu, železniški delavci, delavci v železarstvu, tekstilni delavci, delavci v steklarstvu, delavci v carinski službi, komunalni delavci in poklicni gasilci ter delavci v jedrskih in sevalnih objektih) za katere velja zavarovalna doba s povečanjem. Gre za obširno analizo, ki je bila tako po velikosti zajete populacije kot tudi po vsebini in metodologiji v Sloveniji narejena prvič, saj je obravnavala celotne poklicne skupine skozi dvajsetletno obdobje in med seboj povezala podatke iz različnih baz, in sicer podatke o umrljivosti in obolevnosti zaradi različnih vzrokov in posebej rakavih bolezni, o bolnišničnih obravnavah, bolniškem staležu in invalidnosti.

Kotizacije ni.

Prijava na simpozij na tej povezavi

Več o simpoziju na tej povezavi

Natečaj za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

Natečaj za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

E-novica zSSS št. 17/2021 (7. 4. 2021): natečaj za tekmovanje “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vas obveščamo o natečaju za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«.

Priznanja »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022« bodo podeljena organizacijam za celovit pristop k upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter resnične izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, za kar obstajajo dokazi tudi v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Natečaj poteka v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, katere téma so kostno-mišična obolenja, povezana z delom.

Za dodatne informacije in pojasnila o tekmovanju lahko zaprosite Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (e-naslov: gp.mddsz@gov.si).

Delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu vabimo, da spodbudijo k prijavi na natečaj vse tista vaša podjetja in zavode, ki so uvedla izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, ki izpolnjujejo kriterije za priznanje.

Razpis, kriterije in prijavnico najdete na tej povezavi

 

Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave v letu 2020

Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave v letu 2020

E-novica ZSSS 16/2021 (31. 3. 2021): Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave v letu 2020

Statistični urad RS (SURS) sporoča , da je delež delovno aktivnih oseb, starih 15–64 let, ki so pri delu doživeli nezgodo, v 2020 znašal 1 %, delež takih, ki so imeli z delom povezane zdravstvene težave, pa 4,6 %.

 SURS je namreč za svoje redno raziskovanje “Aktivno in neaktivno prebivalstvo” v 3. četrtletju 2020 dodal priložnostni modul z naslovom “Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave”. Obsegal je tri vsebinske sklope: Nezgode pri delu, Z delom povezane zdravstvene težave in Dejavniki tveganja za nastanek negativnih fizičnih in/ali psihičnih vplivov na zdravje.
Pred tem so priložnostni modul z enako vsebino uporabili za zbiranje podatkov v letih 2007 in 2013. Zbiranje podatkov v različnih časovnih obdobjih omogoča primerjavo nekaterih podatkov skozi čas.

Nezgode pri delu
Delež ljudi, ki poročajo o nezgodi na delovnem mestu, se je glede na prej omenjena obdobja zbiranja podatkov manjšal. V 2007 je bilo med delovno aktivnimi, starimi 15–64 let, 3,8 % takih, ki so pri delu doživeli nezgodo, v 2013 jih je bilo 2,6 %, v 2020 pa 1 %.
Za nekaj več kot tretjino izmed tistih, ki so bili v 2020 udeleženi pri delovni nezgodi, je bila to manjša nezgoda, zaradi katere so bili z dela odsotni manj kot 1 dan, za 18 % izmed teh je odsotnost z dela zaradi nezgode pri delu trajala od 4 do 13 dni.

Z delom povezane zdravstvene težave
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, opravljenim v letu 2020, je imelo zdravstvene težave, povezane z delom, 4,6 % oseb, starih 15–64 let. Njihove zdravstvene težave pa so se začele ali poslabšale zaradi dela, ki so ga opravljale. V letu 2013 je delež takih znašal 5,4 %, kar je bilo za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2020. Najresnejša zdravstvena težava v letu 2020 so bile težave s kostmi, sklepi ali mišicami. Imelo jih je 61 % delovno aktivnih oseb (15–64 let), ki so se soočali z zdravstvenimi težavami. Pri nekaj več kot polovici teh oseb se je težava nanašala na predel hrbta. Druga najresnejša težava so bile težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe. Take težave je imelo malo manj kot petina oseb z zdravstvenimi težavami. Podobne deleže so zabeležili tudi v letu 2013: 57 % jih je imelo težave s kostmi, sklepi ali mišicami, 19 % pa težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe.

Dejavniki tveganja pri delu
Pri delu smo lahko izpostavljeni tako fizičnim kot psihičnim tveganjem, ki lahko pustijo posledice na našem zdravju. Tretjina delovno aktivnih v letu 2020 pri delu ni bila izpostavljena dejavnikom fizičnega tveganja. Za približno 23 % delovno aktivnih je bila dejavnik tveganja nerodna oz. prisilna drža, za 12 % premeščanje težkih bremen, za 8 % pa močna obremenitev vida.

Več na tej povezavi

15/2021 e-novica ZSSS: Posvet PKMO o promociji zdravja, 21. 4 2021

15/2021 e-novica ZSSS: Posvet PKMO o promociji zdravja, 21. 4 2021

15/2021 e-novica ZSSS (25. 3. 2021): Posvet PKMO o promociji zdravja, 21. 4 2021

Posredujemo vam vabilo NIJZ na brezplačni enourni spletni posvet v okviru projekta PKMO (Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu), ki bo 21. aprila 2021 ob 13.uri.

Prijava je možna do ponedeljka, 19. aprila 2021 na tej povezavi 

E-novica ZSSS 14/2021: Ministri napovedujejo Pravilnik o poklicnih boleznih v 2021

E-novica ZSSS 14/2021: Ministri napovedujejo Pravilnik o poklicnih boleznih v 2021

E-novica ZSSS 14/2021 (22. 3. 2021): Ministri napovedujejo Pravilnik o poklicnih boleznih v 2021

Rednim bralcem e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost inj zdravje pri delu je znano, da ZSSS že 30 let poziva vsakokratne slovenske ministre za delo in zdravje naj končno sprejmejo Pravilnik o poklicnih boleznih, saj je brez njega poklicno obolelim delavcem nemogoče uveljaviti pravice, ki jim jih na papirju sicer zakonodaja zagotavlja (glej npr. pozive v zadnjih treh letih 21/2018, 21/2019, 26/2020). Pozivi so zbudili pozornost poslanca Dejana Židana in državnega svetnika Tomaža Horvata, ki sta letos trem ministrom postavila vprašanja, kdaj bodo pripravili zahtevani Pravilnik o poklicnih boleznih. Poslanec Dejan Židan tudi predlaga ustanovitev delovne skupine, ki naj do junija 2021 pripravi potrebno dopolnitev veljavnega zakona ZZVZZ.

Na kratko povzemamo ministrske odgovore: Ministri opozarjajo, da je bil predlog pravilnika pripravljen že leta 2018 in da bo manjkajoča pravna podlaga zanj pripravljena v novem ZZVZZ-1. Zaradi epidemije pa je, žal, delo na ZZVZZ-1 zastalo.  Priznavajo nujnost hitrega sprejema pravilnika. Opozarjajo tudi na potrebno ločitev zavarovanj za poklicne bolezni, ki se tiče odgovornosti delodajalcev, od splošnega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja.

Opozarjamo na dve napaki v ministrskih odgovorih:

  1. Invalidske komisije ZPIZ niso pooblaščene za priznavanje poklicnih bolezni. Pooblaščene so zgolj, da ugotavljajo, ali je bila poklicna bolezen vzrok delovne invalidnosti.
  2. Pravilnik o poklicnih boleznih iz leta 2003 ne velja več od leta 2013 dalje. Velja še zgolj njegova priloga s seznamom poklicnih bolezni. Tako namreč določata 424. in 428. člen ZPIZ-2.

Bralce e-novic ZSSS bomo sproti obveščali, kaj bodo v letu 2021 pod te odgovore podpisani ministri storili za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih!

Posredujemo vam odgovore ministrov na vprašanja Židana in Horvata:

Odgovor predsednika vlade Janeza Janše v funkciji ministra za zdravje na vprašanje Dejana Židana, 5. 2. 2021

Odgovor ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja na vprašanje Dejana Židana, 12. 3. 2021

Odgovor ministra za zdravje Janeza Poklukarja na vprašanje Tomaža Horvata, 12. 3. 2021

Odgovor ministra za zdravje Janeza Poklukarja na vprašanje Dejana Židana, 15. 3. 2021

E-učilnica na spletnem orodju PKMO

E-novica ZSSS 13/2021 (4. 3. 2021): E-učilnica na spletnem orodju PKMO

Kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja pri delu so že desetletja vodilni vzrok zdravstvenega absentizma, dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti ter prezgodnjega upokojevanja delavcev. Posledice navedenih zdravstvenih stanj čutijo predvsem posamezniki, ki izgubljajo zdravje in možnost za pridobitno delo in s tem tudi socialno varnost.

Obveščamo vas, da vam je na voljo brezplačno spletno orodje PKMO za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu! Nastalo je v okviru projekta “Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenji in psihosocialnih tveganj pri delu”, ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni skladi, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Gre za spletno orodje v obliki e-učbenika, v katerem poiščete nasvet v zvezi s težavo, ki muči vas osebno.

Predstavljamo kazalo poglavij e-učbenika PKMO, v katerih najdete še bolj podrobna podpoglavja:
1. Z delom povezana kostno-mišična obolenja
2. Vloga ergonomije za ohranjanje zdravja delavcev
3. Vloga kineziologije za ohranjanje zdravja delavcev
4. Psihosocialni dejavniki tveganja na delu
5. Poklici z najvišjim tveganjem za kostno-mišična obolenja in stresne motnje
6. Nasveti za delodajalce

Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/. Za uporabo je potrebna registracija, registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na sami spletni strani.

Video posnetek za promocijo spletnega orodja je dosegljiv na spletni povezavi https://www.youtube.com/watch?v=hyYEnjCp1Y8

Spletno orodje je brez dvoma eden od prispevkov ministrstva za delo k evropski kampanji EU OSHA Zdrava delovna mesta, ki v letih 2020-2022 poteka pod naslovom »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta«.

Srečno in ostanite zdravi!

Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

E-novica ZSSS št. 12/2021 (19.2.2021): Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) je na redni vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 18. 2. 2021 poročal o delu inšpektorata glede obvladovanja širjenja epidemije v delovnih okoljih. Po razglasitvi epidemije marca 2020 se je način nadzora inšpektorata korenito spremenil, saj so nadzor v zvezi z njo izvajali vsi inšpektorji ne glede na svoje siceršnje področje dela. V letu 2020 so izvedli 7000 nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu, kar je za 2000 več kot v letu 2019. Ugotovljeno je bilo 8000 kršitev in izdanih 3500 ukrepov.

IRSD ugotavlja, da je v prvem valu epidemije na lokacijah delodajalcev vladala zmeda, kako zaščititi zdravje delavcev in preprečiti širjenje okužbe. Na voljo so bila le priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), toda strokovne službe delodajalca in izvajalci medicine dela marsikje niso odigrali svoje vloge. V drugi polovici leta 2020 pa so se aktivno začeli vključevati tako strokovni delavci za varnost pri delu kot izvajalci medicine dela. Poudarek je bil dan predvsem zaščiti dihal delavcev, zagotavljanju priporočene medsebojne razdalje ter prezračevanju delovnih okolij. Nič manj pomembne niso bile spremembe v organizaciji dela: delo na domu, redčenje ljudi pri malicah in prihodih na delo ipd. Nadzor IRSD je pokazal, da so bili odrejeni zaščitni ukrepi bolj spoštovani v proizvodnji kot v pisarnah (npr. nošenje mask, medsebojna razdalja ipd.).

Pred izbruhom epidemije je v Sloveniji letno od doma delalo zgolj nekaj sto ljudi. Po izbruhu epidemije so delodajalci delo od doma odredili več stotisoč delavcem. Od decembra 2020 dalje lahko delodajalci IRSD obveščajo o odrejenem delu od doma s pomočjo portala Slovenske poslovne točke SPOT. Samo v januarju 2021 je na ta način preko 1000 delodajalcev IRSD obvestilo o delu od doma več kot 40.000 delavcev. Digitalni pristop obveščanja omogoča IRSD večjo preglednost, v katerih dejavnostih in katera dela se opravlja od doma.

Na IRSD so se po razglasitvi epidemije po pomoč obračali tako delodajalci kot delavci. Delodajalci so iskali nasvete, kako ustrezno organizirati delo v razmerah epidemije, kako zagotoviti ustrezno higieno delovnih mest in osebno higieno ter o ustreznosti osebne varovalne opreme. Delavci pa so poizvedovali najpogosteje ali jim delodajalec res sme odrediti delo od doma ter ali res morajo nositi zaščitne maske na svojih delovnih mestih.

V letu 2020 je IRSD zabeležil 13.000 poškodb pri delu (v letu 2019 jih je bilo 10.000). Od tega jih je kar 5.000 bilo povezanih z okužbo covid-19 na delovnem mestu. Večina teh okužb se je dogodila v zdravstvu pri negovanju covid bolnikov. Okuženi zdravstveni delavci so se na IRSD obračali po nasvet, kako naj dokažejo, da so se okužili na delovnem mestu in ne v zasebnem času. V primeru poškodbe pri delu so jim namreč v času bolniške odsotnosti delodajalci dolžni izplačati 100 % odmere denarnega nadomestila.

Posnetek novinarske konference na tej povezavi (poročilo IRSD je od 43 minute posnetka dalje)

Prevod Evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni

E-novica ZSSS št. 11/2021 (18. 2. 2021): Prevod Evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni

Končno vsaj ena dobra novica na področju poklicnih bolezni! Na spletni strani Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) je objavljen slovenski prevod Evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni. S tem je bila odpravljena pomembna ovira za sprejem novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki ga Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) od ministrov za delo in za zdravje terja že od leta 1991 dalje. Slovenija namreč že 30 let nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek za verifikacijo poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. ZSSS opozarja, da zaradi tega poklicno oboleli delavci v praksi ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih na papirju naša država sicer jamči. Enako pomembno pa je, da zaradi tega v Sloveniji ne preprečujemo poklicnih bolezni. Marsikateri delodajalec npr. sploh ni ocenil tveganja za nastanek poklicnih bolezni.

Zadnji poizkus priprave predloga pravilnika o poklicnih boleznih je bil aprila 2018, ko je bil v javni razpravi predlog, ki ga je pripravila tedanja ministrica za zdravje. Zaradi odstopa vlade Mira Cerarja je, žal, zmanjkalo časa za njegov sprejem. A pomanjkanje časa ni bila edina ovira za sprejem takratnega predloga pravilnika. Delodajalske organizacije so na primer leta 2018 napovedale, da bodo z vsemi pravnimi sredstvi preprečile uveljavitev pravilnika, če ne bodo pravočasno pripravljeni strokovni kriteriji za verifikacijo vsake od poklicnih bolezni na slovenskem seznamu poklicnih bolezni. V ta namen bi bilo med drugim potrebno v slovenščino prevesti Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Gre za izjemno zahteven tekst, ki poleg prevoda zahteva tudi podrobno strokovno recenzijo.

No, prevod končno imamo! Praznujmo, saj je to pomemben korak za preprečevanje poklicnih bolezni! Takole je KIMPDŠ predstavil ta prevod: »V dogovoru z Ministrstvom za zdravje smo pripravili prevod in strokovni pregled evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni (angl. Information notices on occupational diseases: A guide to diagnosis). Priporočila so namenjena zdravnikom, predvsem specialistom medicine dela, prometa in športa, raziskovalcem, socialnim partnerjem, odločevalcem in različnim strokovnjakom, ki jih zanima prepoznavanje in potrjevanje poklicnih bolezni. V dokumentu so informacije o poklicnih boleznih z evropskega seznama, ki vključujejo glavne kriterije za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Pri tem je bil uporabljen strukturiran pristop, ki omogoča določanje vzročne zveze med izpostavljenostjo tveganjem na delovnem mestu in boleznijo.«

Minister za zdravje, pozivamo vas, da brez odlašanja pripravite nujno potrebni Pravilnik o poklicnih boleznih!

Glej več v arhivu e-novic ZSSS št. 13/2018

Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni na tej povezavi