DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Predlog za obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 5 dodatnih karcinogenov

Evropska komisija  je 5. aprila 2018 vložila v Evropski parlament predlog za mejne vrednosti za dodatnih 5 karcinogenov

V preteklih letih smo pogosto obveščali o sindikalni kampanji Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) za dopolnitev priloge direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Dopolnjena naj bi bila z evropskimi obvezujočimi mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti za vsaj 50 karcinogenov, ki so jim evropski in seveda tudi slovenski delavci najpogosteje izpostavljeni na delovnih mestih. Podatki kažejo, da je prav poklicni rak vzrok za 52 % primerov smrti, povezanih z delovnim mestom. Poklicnega raka, ki ga povzročajo, je z mejnimi vrednostmi mogoče učinkovito preprečiti. Kampanja, ki se ji je v Sloveniji pridružila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je bila uspešna. Evropska komisija se je namreč zavezala, da bo korak za korakom do leta 2020 predlagala mejne vrednosti za 50 karcinogenov. Doslej jih je že 21.

Tokrat vam poročamo, da je Evropska komisija 5. aprila 2018 vložila v Evropski parlament predlog za mejne vrednosti za dodatnih 5 karcinogenov. Ko bodo po daljšem postopku dokončno potrjene, jih bo slovensko ministrstvo za delo takoj preneslo v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Tako bo zaradi njih zaščiteno tudi poklicno zdravje slovenskih delavcev.

Evropska komisija je predlagala, da se v direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh vključijo nove mejne vrednosti za izpostavljenost za naslednjih pet, za zaščito delavcev izjemno pomembnih rakotvornih snovi:

  1. kadmij in njegove anorganske spojine;
  2. berilij in anorganske berilijeve spojine;
  3. arzenova kislina in njene soli ter anorganske arzenove spojine;
  4. formaldehid;
  5. 4,4′-metilen-bis (2-kloroanilin).

Prve tri navedene rakotvorne snovi se obsežno uporabljajo v sektorjih, kot so proizvodnja in rafiniranje kadmija, proizvodnja nikelj-kadmijevih baterij, obdelava površin s kovino, taljenje cinka in bakra, livarne, steklarstvo, laboratoriji, elektronika, kemikalije, gradbeništvo, zdravstvo, plastika in reciklaža.

S klikom na naslednje povezave

Predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi od 4. 4. do 20. 4. 2018

Predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi od 4. 4. do 20. 4. 2018

Obveščamo vas, da je od 4. 4. 2018 do 20. 4. 2018 v javni razpravi predlog novega Pravilnika o poklicnih boleznih

Ta pravilnik čakamo že 27 let (!) od osamosvojitve Slovenije davnega leta 1991! Ves ta čas namreč kljub vsakoletnim pozivom ZSSS ni bil določen postopek za verifikacijo poklicne bolezni, zaradi česar so bili poklicno oboleli delavci ogoljufani za višjo raven pravic in zaradi česar ni bilo prave prevencije poklicnih bolezni. Aktualni ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc je treba priznati vsaj to, da je z osebnim angažmajem skrbela, da bi ta prepotrebni predpis lahko bil končno izdan do konca njenega mandata. Predlog pravilnika predstavlja kompromisno rešitev v okviru ta hip možnega. Kljub temu pa poklicno obolelim delavcem omogoča, da terjajo in pridobijo pravno zavezujočo odločbo o verifikaciji poklicne bolezni, na podlagi katere bodo lahko končno izterjali višjo raven svojih pravic iz obveznega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. Predlog pravilnika najdete na spletni strani E-demokracija in na isti spletni strani v okviru javne razprave komentar nanj lahko oddate po elektronski pošti najkasneje do 20. 4. 2018.

POJASNILO: Čeprav je vlada Mira Cerarja odstopila, pa smejo ministri v okviru tekočih poslov kljub temu izdati podzakonske akte, za katere jih pooblašča zakon. In Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 68. in 424. členu pooblašča ministrico za zdravje, da izda Pravilnik o poklicnih boleznih: »68. člen: Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje… 424. člen: Minister, pristojen za zdravje, izda predpis v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona.«

S klikom na naslednje povezave do:

7. april – Svetovni dan zdravja

»Zdravje za vse« ob 7. aprilu 2018, svetovnem dnevu zdravja

V spomin na 7. april 1948, ko je pred okroglimi 70 leti stopila v veljavo ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je bil 7. april razglašen za svetovni dan zdravja. WHO vsako leto ta dan posveti pomembnim sporočilom, kako je mogoče ljudem zagotoviti zdravje. Zdravje je namreč pomembna vrednota, pravica do socialne varnosti in varovanja zdravja pa sodi med temeljne pravice posameznika.

Kampanja WHO ob letošnjem 7. aprilu z geslom »ZDRAVJE ZA VSE« sporoča, da se v vsaki državi posebej zdravje vsem ljudem zagotavlja z univerzalnim zdravstvenim kritjem tako, da je vsem ljudem dostopno kakovostno zdravstveno varstvo kadarkoli in kjerkoli ga potrebujejo, ne da bi zaradi tega zabredli v finančne tegobe.  WHO nas opozarja, da je univerzalno zdravstveno kritje ključno za zdravje in dobro počutje ljudi in narodov. Sporoča nam tudi, da vsakdo med nami lahko odigra svojo vlogo za zagotovitev univerzalnega zdravstvenega kritja v svoji državi tako, da se udeleži razprav o sistemu zdravstvenega varstva v svoji državi. Zahtevamo ga lahko torej tudi pri snovanju slovenske zdravstvene reforme.

Ob 7. aprilu 2018 pa nam Statistični urad RS (SURS) sporoča, kako zdravi smo Slovenci in ali si zdravje še lahko privoščimo: »Na finančno dostopnost do zdravstvenih storitev navadno najbolj vplivajo neposredni izdatki iz žepa, saj lahko revnejšim gospodinjstvom predstavljajo veliko finančno breme, ker so nepredvidljivi, poleg tega pa najbolj obremenjujejo kronične bolnike in starejše. V Sloveniji so ti izdatki še relativno nizki (13 % v 2015; v EU v povprečju 22 %), saj se večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov pokriva iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.«

Do celotne vsebine novice SURS s klikom na naslednjo povezavo

Anketa »Ocena tveganja in poklicne bolezni«

Anketa »Ocena tveganja in poklicne bolezni«

Vabimo vas, da najkasneje do 15. aprila 2018 sodelujete v spletni anketi »OCENA TVEGANJA IN POKLICNE BOLEZNI«!

Strokovna služba za ZSSS varnost in zdravje pri delu je pripravila anketo »Ocena tveganja in poklicne bolezni«. Poleg delavskim zaupnicam/zaupnikom za varnost in zdravje pri delu je namenjena vsem iz sveta dela, ki se ukvarjajo s poklicnim zdravjem oziroma srečujejo s poklicnimi boleznimi in delujejo na področju preprečevanja teh obolenj. Z anketo želimo tudi izvedeti, koliko naših delodajalcev je v svojih ‘izjavah o varnosti z oceno tveganja’ sploh določilo ukrepe za preprečevanje teh poklicih bolezni. Če jih niso, je to tudi posledica tega, da naša država že 27 let ni določila postopka za priznanje večine poklicnih bolezni.

Sicer pa so pri nas najpogostejše poklicne bolezni poklicna naglušnost, poklicne kožne bolezni, poklicna mišično-kostna obolenja, poklicni rak … Več o tem si lahko preberete v publikaciji ZSSS »Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni«.

Vabljeni, da na kratko in anonimno anketo odgovorite najkasneje do 15. aprila 2018, z njenimi rezultati pa bomo postregli ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu.

Torej s klikom do naše ankete »OCENA TVEGANJA IN POKLICNE BOLEZNI«

 

Ministrici za zdravje: Sprejmite pravilnik o poklicnih boleznih!

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc pozvala, naj dokler še ima polna pooblastila sprejme že pripravljen pravilnik o poklicnih boleznih.

»Naj se konča 27-letno obdobje brez predpisa, ki bi urejal postopek verifikacije poklicne bolezni! V to obdobje sodijo tudi štiri leta mandata aktualne vlade,« je poudarila Böhmova in spomnila, da je tudi predsedstvo ZSSS na sedmi seji v torek, 13. 3. 2018, sklenilo ministrico pozvati, naj to stori, saj ima za to pristojnost le ministrstvo.

ZSSS je svoj poziv poslala tudi strokovnemu odboru ekonomsko-socialnega sveta za državno ureditev in javne zadeve, ki obravnava osnutek pravilnika. Ministrica ima polna pooblastila vse dokler predsednik vlade, ki je v sredo, 14. 3. 2018, zvečer odstopil v medijskem nastopu, ne poda svojega odstopa v državnem zboru.

»Najpomembnejši učinek tega pravilnika bo namreč prevencija poklicnih bolezni. Po mednarodnih ocenah pa v Sloveniji letno samo zaradi poklicnega raka umre 442 oseb,« je dodala izvršna sekretarka in izpostavila, da zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 2. odstavku 68. člena ministru, pristojnemu za zdravje daje pravico določanja poklicnih bolezni in del, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

424. člen pa istega ministra obvezuje, da ta predpis izda v enem letu po sprejetju ZPIZ-2, torej do 1. 1. 2014


DOPOLNITEV POZIVA MINISTRICI ZA ZDRAVJE Z DNE 15. 3. 2018: Poziv ministrici – Pravilnik o poklicnih boleznih

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je pridobila mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo št. 004-15/2014 z dne 28. 4. 2014 (glejte spodaj link), kaj se šteje za opravljanje tekočih poslov predsednika in ministrov po 115. členu Ustave RS. Tolmači, da se šteje za opravljanje tekočih poslov v smislu 115. člena ustave sprejemanje izvršilnih predpisov, katerih izdaja je v veljavnem zakonu izrecno predvidena in določena ter je torej v naprej določena dolžnost pristojnega ministra.

Opravljanje tekočih poslov predsednika vlade in ministrov po 115. členu ustave

Na tej podlagi ZSSS dopolnjuje svoj včerajšnji poziv, da se v okviru tekočih poslov  čim prej izda novi Pravilnik o poklicnih boleznih. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, UL RS 96/2012, 39/2013, 102/2015, 23/2017, 40/2017, 65/2017) namreč v 68. in 424. členu določa, da minister, pristojen za zdravje, izda predpis, v katerem določi poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

Kaj je novega na spletni strani EU OSHA?

Novo na spletni strani EU OSHA o boleznih, povezanih z delom

Tokrat vas želimo opozoriti na novi razdelek spletne strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) o boleznih, ki so povezane z delom.

Iz predstavitve EU OSHA: Po zadnjih ocenah so z delom povezane bolezni vsako leto vzrok za okrog 200 000 smrti v Evropi. Z delom povezane bolezni in poškodbe v Evropski uniji povzročajo stroške v višini 476 milijard EUR; te bi bilo mogoče prihraniti s pravimi strategijami, politikami in praksami za varnost in zdravje pri delu. Ozaveščanje o teh boleznih, tudi o z delom povezanem raku, je prednostna naloga Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

Namen raziskav agencije EU-OSHA je ustvariti zbirko dokazov za oblikovanje politik in pripomoči k izmenjavi dobrih praks o preprečevanju in rehabilitaciji. Nedavne raziskave agencije EU-OSHA so proučevale sistema opozarjanja in nadzora na področju varnosti in zdravja pri delu, z delom povezane bolezni, ki jih povzročajo biološki dejavniki, ter rehabilitacijo delavcev po prebolelem raku in njihovo vrnitev na delo.

 V skladu s strateškim okvirom EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020  je ena od prednostnih nalog agencije EU-OSHA podpora preprečevanju z delom povezanih bolezni. Namen tega ni le izboljšati življenje posameznih delavcev, pač pa tudi kar najbolj zmanjšati stroške z delom povezanih bolezni in smrti.

 Število nesreč na delovnih mestih se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 25 %. Vendar pa po ocenah z delom povezane bolezni vsako leto še vedno povzročijo 2,4 milijona smrti po vsem svetu , od tega 200 000 v Evropi. 

S prizadevanji na področju z delom povezanih bolezni želi agencija EU-OSHA ustvariti zbirko dokazov za preprečevanje ter oblikovanje ustreznih politik in praks. Poleg tega želi zagotoviti boljši pregled nad obsegom bremena poklicnih bolezni.

Z delom povezane bolezni vključujejo:

Več s klikom:

Leto 2018 – leto evropske uredbe REACH

Leto 2018 – leto evropske uredbe REACH

POZOR! Maja 2018 bo konec desetletnega prehodnega obdobja za uveljavitev uredbe REACH za kemično varnost

Tokrat vas želimo opozoriti, da bo tudi za ohranitev delovnih mest v Sloveniji pomemben rok 31. maj 2018, ko se bo končalo desetletno prehodno obdobje 2008–2018 za uveljavljanje evropske uredbe REACH, ki nam zagotavlja pomembno zaščito pred nevarnimi kemikalijami tako doma kot na delovnem mestu. Na dan 31. maja 2018 se bo namreč zaključilo desetletje prilagajanja kemične industrije in trgovcev s kemikalijami s to uredbo določenim obveznostim, da:

  1.  pri Evropski agenciji za kemikalije ECHA registrirajo nevarne kemikalije, ki jih v posameznem letu proizvajajo ali tržijo na skupnem trgu EU vsaj v količini ene tone;
  2.  potrošnike o vsaki registrirani nevarni kemikaliji v varnostnih listih pisno seznanijo:
    •   s tveganji za zdravje ljudi in za okolje pri njeni uporabi,
    •   s potrebnimi preventivnimi ukrepi za vsak možni način njene uporabe.

Evropska agencija za kemikalije ECHA svari, da delodajalcu, ki bo po 31. maju 2018 uporabljal neregistrirane nevarne snovi, grozi celo zaprtje celotnih proizvodnih linij! Glej letak: REACH 2018 – Poziv k ukrepanju. Povprašajte torej svojega delodajalca, ali je pri svojih dobaviteljih preveril registriranost vsake nevarne kemikalije!

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj ve:

REACH (izgovarjava RIČ) je kratica, sestavljena iz začetnic celotnega naslova te evropske uredbe v angleščini: Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Uredba ima 141 členov in 17 prilog. Prevedena je seveda tudi v slovenščino. Z uredbo REACH je bila ustanovljena tudi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) za upravljanje ter za izvajanje njenih tehničnih, znanstvenih in upravnih vidikov ter za zagotavljanje usklajenosti na ravni EU.

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 23/2008 pa je bila objavljena slovenska uredba o izvajanju uredbe REACH v Sloveniji: Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH). V njej so določene globe za prekrške ter organi, pristojni za izvajanje uredbe REACH v Sloveniji: Urad Republike Slovenije za kemikalije in nekateri inšpektorati.

Čeprav je namen uredbe REACH predvsem kemijska varnost potrošnikov, ki kupujejo kemikalije, pa se je izkazala tudi še kako koristna za zagotavljanje varnosti in zdravja evropskih delavcev, ki se na svojih delovnih mestih srečujejo z bolj ali manj nevarnimi kemikalijami. Zato jo lahko s pridom izkoristijo tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, ko presojajo, ali ocena tveganja njihovega delodajalca določa ustrezne preventivne ukrepe za varovanje zdravja delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Varnostni listi nevarnih kemikalij naj bodo namreč povzeti v delodajalčevi listini »izjava o varnosti z oceno tveganja«. V slovenščino prevedene varnostne liste lahko praviloma najdemo kar na internetu. Delavski zaupnik pa jih seveda lahko pridobi tudi neposredno od svojega delodajalca oziroma njegovega strokovnega delavca v okviru posvetovanj o delodajalčevi oceni tveganja. Dokumentacijo o tem mora delodajalec namreč hraniti v skladu z 61. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Registracija temelji na načelu „ena snov, ena registracija”. To pomeni, da morajo proizvajalci in uvozniki enake snovi registracijo te snovi predložiti skupaj. Po statistiki ECHA je bilo sicer v Evropskem gospodarskem prostoru skupaj registriranih 69.451 snovi. Od tega je doslej 66 slovenskih podjetij samostojno registriralo 190 nevarnih kemikalij.

V letu 2018 bo pozornost v vsej Evropski uniji usmerjena v polno uveljavitev uredbe REACH. Evropska komisija pa je 5. marca 2018 z izjavo za javnost napovedala, da bo junija 2018 na svoji konferenci predstavila svoje predloge za njeno nadgraditev. Ob desetletnici uredbe REACH pa bo od aprila 2018 dalje potekala dvoletna kampanja 2018-2019 Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU OSHA z naslovom »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«. O njej bomo v naših e-novicah izdatno poročali.

S klikom na naslednje povezave:

Predstavitev v slovenščini uredbe REACH na spletni strani ECHA

Kje najdemo informacije ECHA o posameznih registriranih nevarnih kemikalijah

Bolniška odsotnost z dela

Bolniška odsotnost z dela

Različna odsotnost z dela po različnih območjih Slovenije v letu 2017

 

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je v letu 2017 skupni odstotek bolniškega staleža povišal na 4,26 % delovnih dni. Bolniške odsotnosti z dela je več na vzhodu države in manj v osrednji Sloveniji.

Znano je, da morajo delavcem denarno nadomestilo plače zagotoviti delodajalci v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo za prvih 30 delovnih dni bolniške odsotnosti z dela. Od 30. delovnega dneva dalje pa ga delodajalcu za dolgotrajni bolniški stalež refundira ZZZS. Delež, ki gre v breme delodajalcev, je v letu 2017 v povprečju znašal 2,01 %. Delež, ki gre v breme ZZZS, pa je znašal 2,25 %. A ta dva deleža se pomembno razlikujeta od območja do območja. Zanimiva je leva slika, ki za leto 2017 prikazuje razlike teh dveh deležev po območnih enotah ZZZS.

Razlike med območji so precejšnje in bi jih bilo potrebno podrobneje raziskati. Po oceni ZZZS so lahko odraz  naraščajočega deleža starejših med zaposlenimi, razlik v zdravju po območjih in drugih razlogov. Med njimi omenjajo tudi varnost in zdravje pri delu.

Komentar: Te številke kažejo na pomen promocije zdravja na delovnem mestu!

Gibanje absentizma

Gibanje absentizma

Vzroki rasti bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji v letih 2015-2017

 

Gibanje absentizma (% bolniške odostnosti) v letih od 2006 do 2016

Tokrat vas želimo opozoriti na naraščanje bolniške odsotnosti z dela v obdobju 2015-2017. V letu 2016 je bilo npr. zaradi bolniške odsotnosti z dela izgubljenih že skupno 12,3 milijona ali 4,16 % vseh delovnih dni. Značilnost tega porasta je, da narašča predvsem dolgotrajna bolniška odsotnost nad 30 delovnimi dnevi, za katero mora denarno nadomestilo plače v skladu z zakonom zagotoviti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V letu 2016 je npr. Zavod prvič v zgodovini za bolniško odsotnost izplačal več denarnih nadomestil kot delodajalci. Leta 2014 je npr. za nadomestila plače izplačal 224,7 milijona evrov, leta 2017 pa že 314,2 milijona evrov. Razlogov za porast bolniške odsotnosti je seveda več. Med njimi je tudi prezentizem v času gospodarske krize 2010-2014, ko so delavci kljub bolezni prihajali na delo in se je zato njihovo zdravstveno stanje trajno poslabšalo. Analiza pa je tudi pokazala, da bolniška odsotnost narašča zlasti med zaposlenimi, starejšimi od 50 let. Tak trend je po oceni Zavoda najverjetneje predvsem posledica zadnje pokojninske reforme. Ena izmed ključnih posledic podaljševanja delovne dobe je bilo namreč povečanje aktivne populacije v starostni skupini nad 55 let. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo leta 2008 med delovno aktivnim prebivalstvom 10,8 % oseb, starih 55 let in več, leta 2015 pa že 13,5 %. Ker je med zaposlenimi več starejših delavcev, je posledično tudi več primerov dolgega bolniškega staleža. Hkrati pa gre za populacijo s praviloma višjo plačo, kar seveda vpliva na izdatke za denarna nadomestila.

Ti izdatki ogrožajo finančno vzdržnost blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v letu 2018 za zdravstveno varstvo prebivalstva namenja že 2,8 milijarde evrov. Da bi se zmanjšal izdatek za denarna nadomestila plač, Zavod predlaga preventivne ukrepe za ohranjanje zdravja delavcev s prilagoditvijo delovnih mest starajoči populaciji. Dobro prakso, kako se to stori, je v letih 2016-2017 razširjala med drugim tudi evropska kampanja »Zdrava delovna mesta za vse generacije 2016-2017«. Potrebno pa je tudi obvladati in odpraviti vzroke za najpogostejše vzroke bolniške odsotnosti z dela, kot so mišično-kostna obolenja in psihosocialne obremenitve na delovnem mestu.  Tu je ključna vloga  delodajalcev, ki morajo z različnimi ukrepi prispevati k zdravju delavcev. Pomembna pa je tudi vloga širše družbe in politike  (zagotoviti spodbude delodajalcem za  vlaganje v zdravje  zaposlenih  in  izvajanje  projektov  za promocijo zdravja na delovnem mestu;  večja razširjenost dobrih  praks  v slovenskih   podjetjih;  dosledno in sistematično izvajanje ukrepov  s  področja  ergonomije ter varnosti in zdravja pri delu;  izobraževanje  in  usposabljanje  na področju varnosti in zdravja pri delu).

Ne nazadnje, dodaja strokovna služba Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za varnost in zdravje pri delu, pa je pomembna tudi vloga delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, saj raziskave potrjujejo, da je raven varnosti in zdravja pri delu višja pri delodajalcih, kjer so izvoljeni. Zato delavski zaupniki svetujte svojemu delodajalcu, naj delovna mesta prilagodi vse višji starosti zaposlenih! Naj bo manj težaškega dela in neugodne razporeditve delovnega časa ter več spoštljivega odnosa do zaposlenih.

Delovne razmere delavcev različnih starosti

Publikacija EUROFOUND “Delovne razmere delavcev različnih starosti”

 

Tokrat vas želimo opozoriti na novo publikacijo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer – EUROFOUND, tristranske agencije EU, ki zagotavlja znanje za pomoč pri razvoju boljših socialnih, zaposlitvenih in z delom povezanih politik.

Gre za publikacijo z naslovom »Delovne razmere delavcev različnih starosti«, ki je decembra 2017 nastala na podlagi podatkov zbranih v vseevropski Evropski raziskavi o delovnih razmerah (EWCS) iz leta 2015. Publikacija je sicer res v celoti in zastonj dostopna le v angleščini, a je EUROFOUND povzetek njenih glavnih sporočil prevedel tudi v slovenščino.

Demografske spremembe spreminjajo obliko poklicnega življenja v EU. Zaradi povečanega povpraševanja in ob vse manjšem številu delavcev, ki morajo zadovoljiti družbene potrebe starajoče se populacije, se povečuje stopnja zaposlovanja starejših delavcev, delovno življenje pa se podaljšuje. Pokojninske reforme so se na splošno osredotočile na povišanje zakonsko določene starosti za upokojitev in zagotavljanje finančnih spodbud za starejše delavce, da ostanejo na delu tudi po doseženi starosti za upokojitev. Vendar pa na odločitev delavcev, da pri višji starosti ostanejo na delu, vplivajo tudi drugi dejavniki, vključno z zdravjem in dobrim počutjem, usklajenostjo poklicnega in zasebnega življenja, poklicnim napredovanjem, varnostjo zaposlitve, ter delovnimi razmerami, kot so samostojnost, delovni čas in psiho‑socialni vidiki delovnega mesta. To poročilo podrobno analizira navedene dejavnike za 28 držav članic EU.

IZ POVZETKA: »Slabe delovne razmere negativno vplivajo na rezultate trajnostnega dela vseh zaposlenih, ne glede na starost. Zaposleni, ki so izpostavljeni fizičnim tveganjem in količinskim zahtevam (delo pod časovnim pritiskom in s kratkimi roki), bodo bolj verjetno trpeli zaradi težav z zdravjem ter slabše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja. Verjetneje bodo tudi izjavili, da ne bodo mogli delati do starosti 60 let. Želja po zgodnejši upokojitvi je pomembno povezana tudi s slabim vodstvom in slabimi izkušnjami s socialnim vedenjem… Motivacija je eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k temu, da starejši delavci delajo dlje. Ta vidik je treba nadalje raziskati.«

Do povzetka publikacije v slovenščini s klikom na naslednjo povezavo.

 

Loading...