Novi podporniki manifesta NIČ SMRTI PRI DELU in poslabšanje trendov kliče k budnosti

E-novica ZSSS št. 55/2022 (28. 10. 2022): Novi podporniki manifesta NIČ SMRTI PRI DELU in poslabšanje trendov kliče k budnosti

V naši e-novici št. 18/2022 smo vas obvestili, da je Evropska konfederacija sindikatov ETUC ob mednarodnem delavskem dnevu spomina na delavce, umrle pri delu, 28. aprila 2022 javnosti posredovala svoj Manifest NIČ SMRTI PRI DELU. V njem ETUC trdi, da “nič smrti pri delu” ni utopija. Trend na podlagi statistike do 2019 v vsej EU je namreč, da število smrtnih nezgod pri delu konstantno pada. Če bi EU voditelji predpisali več usposabljanja za varno delo in več inšpekcijskega nadzora, trdi ETUC, se bi trendi nižanja števila smrtnih nezgod pri delu pospešili in umiranja bi bilo lahko konec že  najkasneje 2030.

Graf, ki prikazuje nižanje števila umrlih v nezgodah pri delu na 100.000 zaposlenih po državah, na povezavi Fatal accident forecast analysis 2020 edition.xlsx – Google Preglednice

ETUC pa je 28. oktobra 2022 objavil analizo EUROSTAT statistike, ki upošteva tudi že EU statistiko iz leta 2020, da se je kar v 12 državah EU povišalo število smrtnih primerov. Največji skok števila umrlih je bil v Italiji (+285), Španiji (+45) in na Portugalskem (+27). V Sloveniji je bilo leta 2020 17 mrtvih v nezgodah pri delu ali 2 več kot v 2019. Napoved ETUC, kdaj se bo ob nespremenjenih trendih število umrlih znižalo na nič, se je zato zamaknilo za sedem let na leto 2062.

ETUC načrtuje, da bo institucijam EU končni manifest predala na mednarodni delavski dan spomina na delavce, umrle na delovnem mestu 28. aprila 2023. Dobra novica je, da se je že lepo povečalo število podpornikov manifesta med ministri in evropskimi poslanci. Z veseljem poročamo, da se je med podpornike manifesta podpisalo tudi že šest uglednih in vplivnih Slovencev:

  1. Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  2. Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu
  3. Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu
  4. Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
  5. Maja Metelko, odgovorna urednica slovenske strokovne revije Delo in varnost
  6. prof. dr. Simon Schnabl, predstojnik Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Podpisnikom čestitamo za družbeno angažiranost!

 

Izjava za javnost ETUC 28. 10. 2022 “V 12 državah EU povišano število nezgod pri delu s smrtnim izidom, na tej povezavi

Seznam podpisnikov manifesta 28. 10. 2022, na tej povezavi

Manifest v slovenščini (prevod ZSSS) na tej povezavi

ZSSS spletna stran kampanje Nič smrti pri delu na tej povezavi

 

 

Rdeči karton državam v EU, ki niso ratificirale konvencij ILO št. 155 in 187

E-novica ZSSS št. 54/2022 (24. 10. 2022): Rdeči karton državam v EU, ki niso ratificirale konvencij ILO št. 155 in 187

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 53/2022, od 24. do 28. oktobra 2022 po vsej EU poteka Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2022. Evropska konfederacija Sindikatov (ETUC) je ob tem tednu preverila, katere države v EU so ratificirale obe temeljni konvenciji ILO na področju varnosti in zdravja pri delu:  Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti.

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 27/2022, je namreč 10. 6. 2022 konferenca Mednarodne organizacije dela (ILO) odločila, da bosta zdravje in varnost pri delu odslej  priznana kot peto temeljno načelo in pravica pri delu ter hkrati uvrstila konvenciji št. 155 in 187 med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Analiza ETUC je pokazala, da je zgolj enajst od sedemindvajsetih držav v EU ratificiralo obe temeljni konvenciji ILO št. 155 in 187!

Obe temeljni konvenciji so ratificirale naslednje države: Španija, Belgija, Portugalska, Švedska, Češka, Slovaška, Danska, Finska, Slovenija, Luksemburg in Ciper. 

Konvencije št. 155 niso ratificirale naslednje države: Avstrija, Francija, Nemčija in Grčija. ETUC je zato tem štirim državam pokazala rumeni karton, ki se ga v športu podeli kot opozorilo igralcu ali kot začasno izključitev.

Konvencije št. 187 niso ratificirale naslednje države: Nizozemska, Madžarska, Hrvaška, Irska in Latvija. Tudi tem petim državam je ETUC pokazala rumeni karton.

Nobene od dveh temeljnih konvencij niso ratificirale naslednje države EU: Italija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Litva, Estonija in Malta. ETUC je sedmim državam EU, ki niso ratificirale niti ene od obeh temeljnih konvencij ILO, pokazala rdeči karton. V športu rdeči karton pomeni igralčevo izključitev in takojšnjo prepoved igre.

ETUC v Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu 2022 poziva države, ki so prejele rumeni in rdeči karton, k ratifikaciji konvencij ILO št. 155 in 187!

Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, od 24. do 28. oktobra 2022

E-novica ZSSS št. 53/2022 (21. 10. 2022): Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, od 24. do 28. oktobra 2022

Po vsej Evropi ves oktober poteka vrsta dogodkov, katere vrh bo med 24. in 28. oktobrom Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2022. V letih 2020-2022 je bil ta tradicionalni evropski teden v znamenju ozaveščanja o mišično-kostnih obolenj, ki so povezana z delom.

Kot smo vas obvestili v e-novicah št. 44/2022 in 50/2022 je tako ministrstvo za delo 13. 10. 2022 v okviru sejemskega dogodka Varnost & preventiva 2022 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organiziralo brezplačni seminar Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, na katerem sta bila javnosti podrobneje predstavljena programa za preprečevanje mišično-kostnih obolenj dveh dobitnikov nacionalnega priznanja Dobra praksa. O njiju smo vas obvestili že v naši e-novici št. 13/2022.

Prav gotovo pa bo najbolj daljnosežen prispevek Slovenije k evropskim prizadevanjem za preprečevanje mišično-kostnih obolenj prav novi in sodobnejši Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, katerega sprejem ministrstvo za delo napoveduje najkasneje decembra 2022! Pobudo zanj sta uspešno dala ZSSS in SDTS v svoji kampanji iz junija 2021 Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen. Pogajanja socialnih partnerjev in ministrstva o predlogu novega pravilnika se bodo predvidoma zaključila novembra 2022.

Na omenjenem seminarju 13. 10. 2022 je državni sekretar Dan Juvan v zvezi s predlogom pravilnika poudaril: »Čeprav imamo različne poglede na nekatera odprta vprašanja in se morda zdi, da stojimo na povsem različnih bregovih, se vsi zavedamo, da je potrebno zagotoviti višjo raven varnosti delavk in delavcev, ki ročno premeščajo bremena. Zato verjamem, da bomo preko strpnega socialnega dialoga in s pomočjo strokovnjakov našli rešitve tudi za tiste najtrše orehe in vam kmalu predstavili nov pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen.«

Vabimo vas, da v Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu obiščete spletno stran ZSSSzaupnikVZD, na kateri najdete tudi ključne informacije o mišično-kostnih obolenjih na povezavi Ročno premeščanje bremen in prisilne drže.

Vabimo vas tudi, da obiščete spletno stran kampanje Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen.

Podeljene nagrada in priznanja Avgusta Kuharja 2022

52/2022 e-novica ZSSS (14. 10. 2022): Podeljene nagrada in priznanja Avgusta Kuharja 2022

 

 

 

 

 

 

Skupinska slika dobitnikov in podeljevalcev nagrade in priznanj Avgusta Kuharja, 13. 10. 2022, Ljubljana

 

Podelitev nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za leto 2022 za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu je bila v četrtek, 13. 10. 2022 ob 18.30 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru kongresno-sejemskega dogodka Varnost & Preventiva 2022. Dogodek je organizirala Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) v sodelovanju s Slovenskim združenjem za požarno varstvo (SZPV). Podeljevalci so bili državni sekretar Dan Juvan kot uradni zastopnik ministra za delo Luke Mesca, Stanko Ožbot kot predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) in predsednik uprave Fundacije Avgusta Kuharja dr. Jožef Horvat.

Nagrado Avgusta Kuharja za najboljše magistrsko delo je prejel Matej Lipovšek za nalogo Elektrificirana (pametna) omarica za prvo pomoč in mobilna aplikacija TeHelp. Priznanja Avgusta Kuharja za strokovno delo v društvih varnostnih inženirjev pa so prejeli Bernarda Potočnik, Dejvi Ružič, Marko Božič, Miro Škufca, Milan Dobovišek  in Simon Vendramin.

Čestitamo!

Utemeljitve podeljenih nagrade in priznanj so na naslednjih povezavah:

Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji

51/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji

 

Slovenski anketiranci so aprila in maja 2022 poročali, da so v zadnjih 12 mesecih opazili pojav ali poslabšanje naslednjih zdravstvenih težav: splošna utrujenost (36 %), glavoboli in težave z očmi (30 %), kostno-mišične težave (28 %), stres, depresija in tesnoba (25 %), nalezljive bolezni (24 %), nezgode ali poškodbe pri delu ( 5 %), druge zdravstvene težave (34 %).

 

 

Obveščamo vas o vseevropski anketi »Flash Eurobarometer – OSH Pulse / Pulz varnosti in zdravja pri delu”, ki jo je naročila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), da bi dobila vpogled v varnost in zdravje pri delu v EU po pandemiji. Anketiranje je potekalo od 25. 4. do 23. 5. 2022 in je zajelo 25.683 zaposlenih iz EU, Islandije in Norveške. V Sloveniji je bilo anketiranih 1.007 zaposlenih.

Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.

Največji delež anketirancev iz EU – kar 46 % – poroča o izpostavljenosti hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom. Slovenija sodi v skupino sedmih držav, ki presegajo EU povprečje, saj je ta dejavnik tveganja navedlo 51 % slovenskih anketirancev.

Slabo komunikacijo in nizko raven sodelovanja v organizaciji je izpostavilo 26 % anketirancev iz EU in 22 % anketirancev iz Slovenije, medtem ko je 18 % anketirancev iz EU in Slovenije poročalo o pomanjkanju avtonomije ali pomanjkanju vpliva na tempo dela ali delovne procese.

V EU je 89 % vprašanih odgovorilo, da pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo; ta delež se giblje od 78 % na Portugalskem do 97 % na Švedskem, medtem ko v Sloveniji znaša 90 %.

O tem, da njihova organizacija uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen, poroča 30 % anketirancev iz EU in 18 % anketirancev iz Slovenije. Uporabo digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov) omenja 27 % anketirancev iz EU in 33 % slovenskih anketirancev, med tem ko  jih 25 % v EU in Sloveniji odgovarja, da se te naprave uporabljajo za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.

Delež anketirancev, ki pravi, da se digitalne naprave uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov je najvišji v Avstriji, Luksemburgu in na Nizozemskem (od 29 % do 31 %) ter najnižji na Češkem, v Franciji in na Švedskem (od 13 do 14 %); v Sloveniji ta delež znaša 19 %, kolikor znaša tudi povprečje EU.

Poleg tega je 7 % anketirancev iz EU odgovorilo, da digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka. O tem je poročalo kar 26 % anketiranih zaposlenih iz Luksemburga in Nizozemske, 9 % iz Slovenije ter le 3 % vprašanih iz Češke, Danske, Estonije, Francije in Švedske.

V EU 28 % anketirancev ocenjuje svoje zdravje v primerjavi z zdravjem kolegov in sodelavcev iste starosti kot »zelo dobro«, medtem ko jih 51 % meni, da je »dobro«. Ta delež je najnižji v Latviji in na Slovaškem (62 % odgovorov »dobro« in »zelo dobro«), najvišji pa na Poljskem in Malti (91 % oziroma 92 %), medtem ko v Sloveniji ta delež znaša 80 % (33 % jih opisuje svoje zdravje kot »zelo dobro« in 47 kot »dobro«).

Anketiranci iz EU so razdeljeni glede mnenja o tem, ali bi razkritje njihovega duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo poklicno pot; 50 % vprašanih se s to trditvijo strinja, za razliko od 45 % tistih, ki se s z njo ne strinja. Tudi slovenski anketiranci so razdeljeni, saj jih 45 % meni, da bi imelo takšno razkritje negativne posledice na njihovo poklicno pot, medtem ko jih 52 % meni nasprotno. V enajstih državah članicah EU se večina anketirancev strinja, da bi razkritje duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo kariero. Delež tistih, ki se s tem strinjajo, je še zlasti visok v Italiji (63 %), na Cipru (66 %), v Grčiji (66 %) in Franciji (68 %).

V EU se 81 % anketirancev strinja, da je izvajanje varnostnih pravil na delovnem mestu koristno, medtem ko jih 10 % odgovarja, da izvajanje varnostnih pravil otežuje delo; 4 % je takih, ki menijo, da sta oba odgovora pravilna, 4 % pa jih trdi, da na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil. Slovenski anketiranci so odgovarjali podobno: 82 % jih je menilo, da je izvajanje varnostnih pravil dobro; 7 % jih je menilo, da njihovo izvajanje otežuje delo; 4 % jih je trdilo, da sta oba odgovora pravilna in po mnenju 6 % na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil.

O ukrepih za ozaveščanje in informiranje o varnosti in zdravja pri delu je poročalo 59 % anketirancev iz EU in 64 % iz Slovenije. Najbolje so se na tem področju odrezale Finska (73 %), Malta (74 %) in Irska (77 %).

 

Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.

Zbirno poročilo o rezultatih ankete v angleščini na tej povezavi

Infografika v angleščini s pregledom glavnih ugotovitev na tej povezavi

Sejem Varnost & preventiva 2022, 13. in 14. oktober 2022

50/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Sejem Varnost & preventiva 2022, 13. in 14. oktober 2022

Kot smo vas obvestili v e-novici št. 44/2022, bo 13. in 14. 20222 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Dunajska 18) sejem Varnost & preventiva, največji  dogodek na področju varnosti pri delu in varstva pred požarom v zadnjih letih.

Vstop je brezplačen. Program najdete na tej povezavi.

Na sejmu bo več kot 30 razstavljavcev. V forumskem delu sejma bodo vsako polno uro različne predstavitve in sicer o:
– poklicu varnostnega inženirja,
– gasilski šoli,
– dobri praksi na področju prenašanja bremen in
– programih različnih razstavljavcev na sejmu.

Na zunanji ploščadi bo mogoče videti:

Prvi dan, 13. 10. 2022:
ob 11.00: prikaz reševanja iz višine.
ob 12.00: praktični prikaz gorenja in gašenja baterij, litij-ionskih baterij/akumulatorjev, ki sicer omogočajo električno mobilnost v vozilih na električni pogon
ob 13.00: Predstavitev primerov dobre prakse s področja preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (obvezna je prijava na tej povezavi)
16.30: praktični prikaz reševanja iz utesnjenih prostorov

Drugi dan, 14. 10. 2022:
ob 11.30: prikaz reševanja iz višine.
ob 12.00: praktični prikaz gorenja in gašenja baterij, litij-ionskih baterij/akumulatorjev, ki sicer omogočajo električno mobilnost v vozilih na električni pogon.
ob 13.30: praktični prikaz reševanja iz utesnjenih prostorov

Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela

49/2022 e- novica ZSSS (7. 10. 2022): Poziv inšpekcijskim službam ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela

Obveščamo vas o izjavi za javnost predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela:

IZJAVA ZSSS OB 7. OKTOBRU 2022, SVETOVNEM DNEVU DOSTOJNEGA DELA

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob 7. oktobru 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela opozarja, da se pri mnogih delodajalcih sindikalni zaupniki in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu srečujejo z nedostojno ignoranco vodilnih, ki ne želijo sprejeti pozivov delavskih predstavnikov k dodatnim ukrepom za varno in zdravo delo. Čeprav mednarodna stroka opozarja na pomen posvetovanj delodajalca z delavci, ki dejansko delajo na delovnih mestih z visokim tveganjem, pa marsikje z napuhom zavračajo opozorila zaposlenih, češ da primernost varnostnih protokolov presojajo zgolj strokovnjaki.

Podobno je bilo tudi v primerih nekaterih večjih industrijskih nezgod v preteklih letih, ko je umrlo večje število delavcev. Končalo se je z nedostojnim zvračanjem odgovornosti kar na umrle delavce same, ki naj bi zagrešili človeško napako.

In to kljub temu, da v Evropski uniji veljajo predpisi, ki temeljijo na načelu, da je vsako tveganje na delovnih mestih mogoče predvideti in zato tudi preprečiti. Tudi človeško napako je mogoče predvideti in s strokovno zasnovanimi protokoli varnega dela preprečiti.

V imenu dostojnosti od ustreznih inšpekcijskih služb pričakujemo, da tudi po pogovoru z zaposlenimi in ne le z od delodajalca pooblaščenimi službami raziščejo organizacijske vzroke za kolektivne nezgode pri delu s smrtnim izidom, odredijo dopolnitev varnostnih protokolov pri delodajalcu in podajo predloge za dopolnitev predpisov, da se podobna tragična nezgoda nikoli več ne ponovi.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

_____________________________________

Dodatno:

8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

 

Spletni seminar Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022

47/2022 e-novica ZSSS (5. 10. 2022): Spletni seminar Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022

Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti nas je zaprosilo, da vam posredujemo naslednje vabilo:

Obravnava tveganj zaradi izpostavljenosti azbestu je bistvenega pomena za varovanje zdravja ljudi in okolja ter zagotavljanje dostojnih življenjskih in delovnih razmer. Zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira spletni seminar Azbest v delovnem okolju, ki bo potekal v četrtek, 20. oktobra 2022, od 13.00 do 15.45.

Na seminarju bodo, med drugim, predstavljene tudi spremembe, ki jih je 28. septembra 2022 najavila Evropska komisija in vključujejo:
•             sporočilo o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta, ki celovito obravnava azbest, od izboljšanja diagnosticiranja in zdravljenja bolezni, ki jih povzroča azbest, do prepoznavanja in varnega odstranjevanja azbesta ter ravnanja z njegovimi odpadki;
•             predlog sprememb direktive o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, katerega cilj je izboljšanje zaščite delavcev z znatnim znižanjem mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestu.

Seminar je sestavni del aktivnosti Časovnega načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnem mestu.

Kotizacije ni. Spletni seminar je brezplačen.

Program seminarja je na tej povezavi

Skladno s Pravilnikom o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti strokovnim delavkam in delavcem za varnost pri delu priznalo 6 točk.

Število udeležencev je omejeno. Prijavite se na povezavi: https://form.jotform.com/222761996581368

Vljudno vabljeni!

9. kongres ZSSS, 4. oktober 2022

47/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): 9. kongres ZSSS, 4. oktober 2022

Obveščamo vas, da bo v torek, 4. oktobra 2022 v Ljubljani 9. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki bo izvolil vodstvo ZSSS za obdobje 2022-2027, posodobil statut ZSSS,  sprejel poročilo o delu ZSSS v obdobju med 8. in 9. kongresom (2017-2022) ter določil Programske usmeritve za delo ZSSS v obdobju 2022–2027.

Geslo 9. kongresa ZSSS je: Solidarno. Za socialno pravičnost!

V poročilu o opravljenem delu med obema kongresoma  je tudi poglavje, kaj je ZSSS naredila na področju varnosti in zdravja pri delu – med drugim tudi o podpori delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu v obliki e-novic in spletne strani ZSSSzaupnikVZD. Poročamo o kampanjah ozaveščanja in o kampanjah za boljše predpise ter o vlogi ZSSS pri prenovi predpisov. V programskih usmeritvah pa so med drugimi zapisane naloge, ki jih bo ZSSS za varnost in zdravje pri delu morala izpeljati do leta 2027.

Kongres je najvišji organ ZSSS in se sklicuje najmanj vsako peto leto. Delegati kongresa so:
• člani predsedstva Zveze,
• člani nadzornega odbora Zveze,
• delegati, ki jih izvolijo sindikati dejavnosti.

Delegatom na kongresu voščimo uspešno delo!

Podrobnosti o kongresu, vključno z vsemi dokumenti na spletni strani: https://www.zsss.si/9-kongres-zsss/

 

Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje

46/2022 e-novica ZSSS (30. 9. 2022): Rezultati nadzora IRSD v Melamin Kočevje

V e-novici ZSSS št. 21/2022 smo vas obvestili o hudi kolektivni nezgodi pri delu 12. 5. 2022 v kemični tovarni Melamin d. d. Kočevje, v kateri je umrlo sedem delavcev. Njihova smrt nas je pretresla, nezgoda pa je sprožila civilno iniciativo okoliškega prebivalstva za preselitev nevarne proizvodnje iz Kočevja, saj naj bi le posredovanje gasilcev preprečilo še večjo eksplozijo, ki bi lahko zravnala pol mesta. Nezgoda, ki se ne bi smela zgoditi… Nezgoda, ki je ne smemo pozabiti. Nezgoda, zaradi katere se naj predpisi popravijo tako, da se ne bi nikoli več ponovila. Odkriti je treba njene prave organizacijske vzroke in je ne pripisati zgolj “človeškemu dejavniku”.

Ker je podjetje Melamin obrat večjega tveganja za okolje (SEVESO), je v preteklih štirih mesecih v skladu s 5. odstavkom 246. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v Melaminu potekal inšpekcijski nadzor Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), Inšpektorata RS za delo, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorata za infrastrukturo ter Urada za kemikalije. Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru IRSOP bo pripravila njihovo skupno poročilo. Organ, priglašen pri Evropski komisiji, ki mora v skladu s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti ugotavljati skladnost s predpisanimi zahtevami v zakonodaji EU, pa je baje Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana. Skupnega inšpekcijskega poročila še ni.

A Inšpektorat RS za delo nas je že obvestil o rezultatih svojega nadzora. Opravil ga je ne le v Melaminu ampak tudi pri vseh drugih delodajalcih, katerih delavci so umrli v kolektivni nezgodi pri delu. Ukrepi IRSD so bili:

  1. upravna odločba, ki se je nanašala na prijavo eksplozije na IRSD ter na priglašeni organ, ki naj v nadaljevanju raziskave poda mnenje o vzroku za nastanek eksplozije,
  2. odločba o prekršku z izrekom opomina, ki se je nanašala na pisni sporazum po 39. členu ZVZD-1, saj Melamin tega dokumenta ni imel sklenjenega z zunanjimi delodajalci, ki so v času eksplozije opravljali delo na lokaciji družbe Melamin,
  3. naznanilo pristojnemu tožilstvu kaznivega dejanja zaradi neravnanja po predpisih in tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih, kar naj bi privedlo do eksplozije in smrti sedmih delavcev,
  4. uvedeni postopki o prekršku pri drugih delodajalcih, katerih delavci so umrli v tej eksploziji.

O nadaljnjih inšpekcijskih ugotovitvah vas bomo sproti obveščali.

Več na:

Dopis IRSD o rezultatih nadzora v Melamin Kočevje, 28. 9. 2022

Pravilnik o prozieksplozijski zaščiti

Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

21/2022 e-novica ZSSS (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

 

Dodatno:

  1. Spremni dopis IRSOP k skupnemu poročilu, 3. 10. 2022, na tej povezavi
  2. IRSOP 28. 9. 2022 – Poročilo o inšpekcijskem nadzoru obrata večjega tveganja za okolje Melamin d. d. Kočevje, zaradi večje nesreče dne 12. 5. 2022, na tej povezavi
  3. 8/2023 e-novica ZSSS (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022