Obveščamo vas o pozivu predsednice ZSSS Lidije Jerkič delodajalskim organizacijam, naj delodajalci zaposlenim omogočijo cepljenje na naročeni termin. Poziva tudi, naj se podjetja o terminih cepljenja za svoje zaposlene dogovorijo s posameznimi cepilnimi centri.
Poziv predsednice ZSSS na tej povezavi
Nacionalna strategija cepljenja proti COVID-19 na tej povezavi
Obveščamo vas o novih predpisih na področju varnosti in zdravja pri delu – sprejetih ali v pripravi
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (sprejet in objavljen v Uradnem listu RS št. 72/2021)
Predlogi so objavljeni na portalu e-Demokracija:
Zakon o varstvu okolja (predlog)
Pravilnik o zahtevah za novogradnje in posege v obstoječe objekte zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona (komentiranje je omogočeno)
Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2021 (predlog – Cepljenje proti COVID-19 je priporočljivo za vse prebivalce, za katere je cepivo registrirano. Cepljenje se opravi v skladu s prioritetami, ki so opredeljene v nacionalni strategiji cepljenja proti COVID-19. Cepivo in cepljenje proti covid-19 se financira iz državnega proračuna.)
Obveščamo vas, da je skupina 43 opozicijskih poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev 21. 5. 2021 vložila v zakonodajni postopek predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z novelo želijo končno zagotoviti zadostno pravno podlago za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni obravnavi sicer že leta 2018. Prvopodpisani poslanec SD Dejan Židan je pojasnil, da v Sloveniji sistem priznavanja poklicnih bolezni ne deluje kljub temu, da nas k temu zavezujejo ratificirane konvencije ILO. Prepričan je, da bo vložena novela prinesla višjo raven pravic letno vsaj 600 invalidsko upokojenim delavcem, katerih invalidnost je poklicna.
ZSSS in KS Pergam sta 21. 5. 2021 v skupni izjavi že izrazila podporo noveli zakona, saj je njen namen vzpostavitev pogojev za ugotavljanje in potrjevanje obstoja poklicnih bolezni pri delavkah in delavcih.
V e-novicah ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu smo o kršenju pravic poklicno obolelih delavcev zaradi neobstoječega pravilnika poročali vsako leto. Zaman smo leto za letom pozivali pristojni ministrstvi za delo in zdravje, naj ukrepata. Zato pobudnik novele Dejan Židan zasluži, da tokratno e-novico opremimo z njegovo sliko. Hvala! Noveli pa voščimo, da bi bila v dobro poklicno obolelih delavcev sprejeta čim prej!
Več o poslanskem predlogu novele ZPIZ-2 na naslednjih povezavah:
V naši e-novici 13/2021 smo vam letos prvič predstavili projekt PKMO za promocijo aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu. Projekt nastaja pod okriljem NIJZ. Njegov cilj je z e-učbenikom in e-priročnikom delavcem in delodajalcem pomagati zmanjšati pojav novih ter obvladati obstoječa z delom povezana kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja z naslednjimi vsebinami:
Tokrat vas vabimo, da si ogledate e-priročnik in e-učbenik PKMO na tej povezavi. Našli boste ne le pisne nasvete strokovnjakov, kako odpraviti bolečine ampak tudi žive posnetke vaj za odpravo bolečin na različnih delih telesa in za sproščanje stresa.
Oglejte si na primer odlični posnetek (s klikom na ikone) posnetkov::
– vaj aktivnega odmora med delom za hrbtenico, ramo, komolec in zapestje na tej povezavi
– ergonomske izboljšave delovnih mest v proizvodnji in v pisarni na tej povezavi
Dovolimo pa si pomislek v zvezi z nasveti delavcem in delodajalcem na spletni strani PKMO za zmanjšanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Zdi se, da je več nasvetov za obvladovanje zgolj simptomov stresa in premalo nasvetov za obvladovanje pravih vzrokov z delom povezanega stresa. Slednje pa lahko dobite na drugi spletni strani na tej povezavi (troje orodij OPSA za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma).
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je skupaj z Mednarodno organizacijo dela (ILO) 17. maja 2021 objavila rezultate globalne metaraziskave. Analiza podatkov je pokazala, da je leta 2016 zaradi dela več kot 55 ur tedensko zlasti v zahodnem Pacifiku in JV Aziji zaradi možganske kapi umrlo 398.000 ljudi in zaradi ishemične bolezni srca dodatnih 347.000 ljudi v starosti od 45 let do 74 let. Med njimi je bilo kar 72 % moških. V primerjavi z delom do 40 ur tedensko je pri delu več kot 55 ur tedensko tveganje, da človek umre zaradi možganske kapi, večje za 35 % in za 17 % večje zaradi bolezni srca .
ILO in WHO ugotavljata, da več kot 55 ur tedensko dela že eden od deset ljudi po svetu in da njihovo število raste. Zaradi pandemije COVID-19 se je njihov delež le še povečal. ILO in WHO zato pozivata vlade po vsem svetu, da po posvetu s socialnimi partnerji omejijo dovoljeno število nadur in uveljavijo spoštovanje največjega dovoljenega števila delovnih ur.
Vir prispevka v angleščini na tej povezavi
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozorja, da od marca do julija 2021 tudi v Sloveniji poteka telefonsko anketiranje prebivalcev Slovenije za sedmo evropsko raziskavo EWCS o delovnih razmerah. Gre za raziskavo, ki jo od leta 1990 vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer EUROFOUND. Zaradi epidemije COVID-19 je bila tokratna zamaknjena v 2021. V 36 evropskih državah bo anketirano 70.000 delavcev. Anketarji bodo v kratkem po telefonu poklicali tudi številne naključno izbrane Slovence. Izkušnje kažejo, da žal nekateri pomišljajo sodelovati v takih anketah. Ministrstvo nas je zaprosilo, da zato posredujemo njegov poziv, naj sodelujete v anketi, saj je ta raziskava zelo pomembna za Slovenijo. Pozivu se pridružujemo. Anketa je anonimna. Je ena redkih raziskav, kjer raziskovalci po mnenju o delovnih razmerah vprašajo delavce same in ne menedžerjev ali strokovnih delavcev delodajalca. Ponavljanje enake raziskave vsakih pet let kaže na trende izboljševanja ali slabšanja delovnih razmer po posameznih državah. Omogoča pa seveda tudi primerjave med posameznimi državami in evropskim povprečjem.
Raziskava obravnava zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacija dela, izobraževanje in usposabljanje, varnost in zdravje pri delu, fizikalne in psihosocialne dejavnike tveganja na delovnem mestu, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, sodelovanje delavcev pri upravljanju, dohodke in finančno varnost ter druge informacije, pomembne za analizo delovnih razmer v Evropi.
Več v slovenščini o:
Ob 15. maju 2021, svetovnem dnevu podnebnih sprememb ozaveščamo, da se podnebne spremembe v Sloveniji že občutijo (temperatura zraka, vode, upadanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje snežne odeje, padavine). Vsakdo mora za ohranitev podnebja storiti, kar more. Bodimo podnebno odgovorni zase in za zanamce!
Od aprila 2021 je v Državnem zboru RS vladni predlog Podnebne strategije RS do leta 2050. Pojasnjuje, kako naj Slovenija do leta 2050 postane podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Stremi k učinkovitosti ravnanja z energijo in naravnimi viri, hkrati pa k ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva.
Predlog resolucije na tej povezavi
Nacionalni energetski in podnebni načrt NEPN, ki je akcijski načrt do leta 2030 za izvajanje podnebne strategije na tej povezavi
Stališča predsedstva ZSSS “Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest“, 2019, na tej povezavi
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je pravkar v angleščini objavila poročilo z naslovom Premisleki o uporabi hitrega antigenskega (samo-)testiranja za zaznavanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 v poklicnem okolju. Testi so namreč delodajalcem na voljo v 19 evropskih državah – med njimi je tudi Slovenija. Praviloma je njihova uporaba za delavce prostovoljna v vseh teh državah – izjemoma npr. v zdravstvu brez negativnega testa zaposleni ne smejo imeti stikov s pacienti.
Poročilo obravnava dejavnike, povezane z uvajanjem hitrih antigenskih testov na delovnih mestih, in ugotavlja, da lahko testiranje pripomore k zmanjšanju širjenja virusa v zaprtih delovnih prostorih z visokim tveganjem. Vendar je v njem tudi poudarjeno, da bi se moralo testiranje uporabljati kot dopolnitev, in ne kot nadomestitev, drugih ukrepov na področju varnosti in zdravja za preprečevanje širjenja virusa. Pri oblikovanju strategije testiranja na delovnih mestih je bil izpostavljen tudi pomen vključevanja različnih organov, delavcev, zaposlenih in služb medicine dela. Ključno za zagotavljanje zaščite za vse je dobro sodelovanje med različnimi akterji na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravstva.
EU OSHA je pripravila tudi infografiko v angleščini s temi nasveti o primerni uporabi testov v delovnem okolju:
Več nasvetov EU OSHA za zaustavitev pandemije v slovenščini na tej povezavi
Letak v angleščini o antigenskih testih na delovnih mestih na tej povezavi
Poročilo v angleščini na tej povezavi
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je začela kampanjo, da se okužba s COVID-19 na delovnem mestu v vseh državah EU razglasi za poklicno bolezen.
Ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem/sindikalnem dnevu spomina in žalovanja za umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni, je ETUC ocenila, da je bilo v EU toliko žrtev epidemije COVID-19 tudi zaradi šibkega nadzora inšpekcije dela. Pri tem se je oprla na statistiko Mednarodne organizacije dela (ILO), ki kaže, da se je v zadnjem desetletju zaradi zmotnega varčevanja na napačnem mestu v večini držav EU znižalo ne le število inšpektorjev za delo ampak tudi število inšpekcijskih nadzorov. Število inšpekcijskih nadzorov se je po letu 2010 v vsej EU znižalo za povprečno 18 %, največ pa v Portugalski (-55 %), Malti (-55 %), Cipru (-38 %), Romuniji (-37 %) in Hrvaški (-35 %). V Sloveniji pa se je znižalo kar za 27 %!
Komentar namestnika generalnega sekretarja ETUC Per Hilmerssona: »Škandalozno je, da je bilo tik pred izbruhom epidemije COVID-19 najnižje letno število nadzorov inšpekcije dela v desetletju. Inšpekcije dela po vsej EU so bile zaradi varčevalnih ukrepov okrnjene, kar je brez dvoma pripomoglo k temu, da je epidemija terjala toliko življenj. Čas je, da Evropa višje ceni življenje in postavi varnost za svojo prioriteto. Za varnejši povratek na delo po epidemiji in za znižanje rastočega števila smrtnih nezgod pri delu bi vse države EU morale občutno povečati število svojih inšpektorjev za delo.«
Več v angleščini:
ILO statistika o številu nadzorov inšpekcije dela po državah na tej povezavi
ILO statistika o številu inšpektorjev za delo po državah na tej povezavi
Statistika EUROSTAT o porastu števila smrtnih nezgod pri delu v državah EU na tej povezavi
Pred nami je prvi maj, praznik dela. Praznik delavk in delavcev. Žal marsikdo nima veliko razlogov za slavje. Cele panoge so zaprte, zapirajo se tovarne, ljudje izgubljajo delovna mesta. Tudi tam, kjer delo poteka, pogosto ni dovolj dobro poskrbljeno za varnost in zdravje. In potem je tu še politika. Ki nas dnevno bombardira z odločitvami, ki krnijo našo varnost, ogrožajo prihodnost in jemljejo pravice.
Letošnji prvi maj pričakujemo z zahtevami za boljšo varnost vseh nas. Zahtevamo varne zaposlitve, socialno varnost, varnost na delovnem mestu in varno starost.
Za letošnji prvi maj čestitamo vsem delavkam in delavcem za njihov praznik in jih hkrati vabimo, da sporočijo svoje zahteve. Čas je namreč za okrevanje! Čas je za delavke in delavce. Čas za boljšo delavsko prihodnost.
Živela prvi in drugi maj!
Prvomajska čestitka predsednice ZSSS Lidije Jerkič na tej povezavi
Več na prvomajskem kotičku ZSSS na tej povezavi!
