DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Veste kaj je sindrom računalniškega vida?

Veste kaj je sindrom računalniškega vida?

Eno od vprašanj, ki so jih 6. 11. 2018 v Ljubljani specialistki medicine dela postavili udeleženci posveta ZSSS z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, je bilo, ali delo pred računalnikom škoduje vidu. Vedno več njihovih sodelavcev namreč opozarja, da se jim slabša vid zaradi dela pred računalniškim zaslonom. Odgovor strokovnjakinje je bil, da raziskave niso potrdile, da delo pred računalniškim zaslonom škoduje vidu.

Da delo z računalniki sicer povzroča vrsto težav, a ne povzroča tudi trajnih okvar vida, pa je potrdila tudi diplomska naloga Maše Logan, ki je leta 2017 zanjo prejela nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomsko nalogo diplomiranega inženirja tehniške varnosti (UN). Naslov njene diplome je »Vpliv razvoja računalniških zaslonov na pojav sindroma računalniškega vida«. Maša Legan je ugotovila, da vsakodnevna dolgotrajna uporaba zaslonov zelo pogosto privede do številnih težav z očmi. Z razvojem zaslonov se je njihova kvaliteta izboljšala, s tem pa se je podaljšal čas, ki ga ljudje preživijo pred zaslonom. Ameriško optometrično združenje je opisalo sindrom računalniškega vida. Njegovi najznačilnejši simptomi so suhe oči, zamegljen vid, glavoboli, utrujene in razdražene oči ter bolečine v ramenih in vratu. So največkrat posledica slabe osvetlitve, nepravilne razdalje med očmi in zaslonom, bleščanja ali pa so posledica kombinacije vseh naštetih in drugih vzrokov. Zaradi tega sindroma naj bi trpelo od 50 odstotkov do 90 odstotkov računalniških uporabnikov. Kljub težavam pa sindrom ne vodi v trajne okvare vida. Počitek je najboljši način, da si utrujene oči odpočijejo od stalnega naprezanja.

Kratkovidnost postaja med mlajšimi generacijami res prava epidemija. Mnogi verjamejo, da jo povzroča prav računalniški ekran. Britanska raziskava, objavljena leta 2017, pa kaže na vzrok kratkovidnosti, na katerega pred tem nihče ni pomislil. Zaradi dolgih ur pred računalniškim zaslonom so namreč mladi vedno krajši čas na prostem na sončni svetlobi. Raziskovalci so odkrili močno korelacijo med ostrino vida odraslega posameznika in številom ur, v katerih je bil do svojega 30. leta izpostavljen UVB sončnemu sevanju. Verjetnost, da bodo v srednjih letih kratkovidni, je baje za 25 % nižja pri tistih, ki so bili veliko na prostem in na soncu, predvsem v starosti med 14. in 19. letom. Premajhna izpostavljenost sončni svetlobi naj bi povzročala podaljšano zrklo in s tem kratkovidnost.

Za boljši vid bodimo torej več ur na prostem in manj ur pred računalniškim zaslonom!

Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

Sporočilo posveta ZSSS 6.11.2018: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

 

Na posvetu ZSSS z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani, smo opozorili tudi, da v številnih slovenskih podjetjih mladi delavci v rodni dobi niso ustrezno zaščiteni pred reprotoksini, nevarnimi kemikalijami na njihovem delovnem mestu, ki škodujejo rodnosti. Zato je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu na svojem novemberskem posvetu sklenila usmeriti pozornost delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu tudi nanje.

Reprotoksini so snovi, strupene za razmnoževanje (rojevanje otrok). Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na nosečo žensko oziroma na mater in njene potomce. V resnici pa učinkujejo tudi na spolno funkcijo in plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se res najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, toda posledice na plodu se lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Pri ženskah v rodni dobi lahko povzročijo neplodnost in spontane splave ter menstrualne motnje. Pri moških v rodni dobi pa lahko povzročajo padec števila semenčic in prizadetost testisov. Pri njunih potomcih pa lahko povzročajo smrt ali zmanjšano telesno težo zarodka, predčasne porode ter nevrološke in vedenjske motnje potomcev. Jasno je, da je torej pred reprotoksini potrebno zaščititi predvsem mlade ženske in moške, ki so v rodni dobi in šele načrtujejo družino.

Kako prepoznamo reprotoksine na svojem delovnem mestu?
To nam omogoča evropska Uredba št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, ki določa, katere informacije mora proizvajalec kemikalije posredovati uporabniku in mu tako omogočiti njeno zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba določa, da mora etiketa na embalaži kemikalije opozoriti na njene nevarne lastnosti s pomočjo piktogramov za nevarnost, stavki o nevarnosti, previdnostnimi stavki in opozorilnimi besedami. Na reprotoksine opozarja predvsem stavek s šifro H360. Zapomnimo pa si stavke, ki opozarjajo na reprotoksine:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.
P263: Preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in ZSSS zahtevata, da naj se evropska in slovenska zakonodaja dopolnita tako, da bo delavcem na delovnih mestih pred reprotoksini zagotovljena enaka zaščita kot v primeru karcinogenov. To pomeni med drugim, da je treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vse reprotoksine, ki so v uredbi 1272/2008 označeni s kategorijo 1A in 1B. Zakonodaja naj poskrbi, da delavci, ki delajo z reprotoksini, imajo informacijo o tveganju, kateremu so izpostavljeni ter o preventivnih ukrepih.

Kaj svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?
Od delodajalca naj zahtevajo poročilo, ali se pri njem na kateremkoli delovnem mestu uporabljajo reprotoksini, označeni s stavkom H360 in ali je za ta delovna mesta v oceni tveganja določeno, da tam ne smejo delati mladi delavci obeh spolov v rodni dobi. Delodajalca naj opozorijo, da ne zadošča umakniti nosečo delavko, saj ta navadno šele v 10. tednu nosečnosti opozori na svojo nosečnost. Takrat je namreč lahko že prepozno, saj so reprotoksini za razvoj ploda najbolj nevarni od 3. do 8. tedna nosečnosti. Delodajalec naj delo z reprotoksini uredi v zaprtem sistemu, da vsi delavci ne glede na svojo starost z njimi sploh ne prihajajo v stik. Nosečnost namreč marsikoga preseneti tudi v srednjih letih.

Več o reprotoksinih  si preberite tukaj.

Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

6. novembra 2018 je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pripravila posvet z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«. Namenjen je bil delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, svetom delavcev in sindikalnim zaupnikom. Vsebinsko se je navezoval na evropsko kampanjo »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA 2018-2019«. Na posvetu smo se udeleženci seznanili s kemično varnostjo z zornega kota vloge izvoljenih delavskih predstavnikov, ki zastopajo interese zaposlenih do zdravega in varnega dela.

Posvet je potekal v prelepi secesijski Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Posvet je potekal v prelepi secesijski Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Sistem kemične varnosti na delovnem mestu so nam predstavile tri vrhunske strokovnjakinje. Dr. Sandra Senčič je opisala, kako je treba strokovno korektno in v skladu s predpisi na ravni delodajalca zagotoviti kemično varnost. Novosti v zadnjih dveh letih so prinesle kakovostni skok na bolje pri izvajanju strokovnih nalog zaradi akreditiranih metod. Zvedeli smo, kako je treba pripraviti dokumentirano oceno tveganja o nevarnih kemičnih snoveh. Upoštevati mora seznam nevarnih snovi pri delodajalcu in njihove nevarne lastnosti, raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti delavcev tem snovem, količino teh snovi, mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, biološke mejne vrednosti, preventivne ukrepe in njihovo učinkovitost, rezultate zdravstvenega nadzora, sinergični učinek vseh kemičnih snovi itd.
Mag. Lidija Korat iz Inšpektorata RS za delo je predstavila najpogostejše ugotovitve iz inšpekcijskih nadzorov delovnih okolij, kjer so prisotne nevarne kemične snovi. Opozorila je, da je inšpekcija v nekaterih usmerjenih akcijah nadzora ugotovila, da je le 40 % delodajalcev svoje delavce dejansko seznanilo z nevarnimi lastnostmi karcinogenov, s katerimi so delali. V praksi torej kemična varnost marsikje ni dobra in razlogov za aktivacijo delavskih zaupnikov je še preveč!  Odgovarjala je na vprašanja udeležencev posveta glede sodelovanja delavskih zaupnikov na inšpekcijskih nadzorih in jih povabila, naj na inšpekciji iščejo nasvete za svoje ravnanje glede kemične varnosti. Pooblastila delavskih predstavnikov marsikje ostajajo neizkoriščena. Opozorila je na možnost njihovega sodelovanja pri meritvah delovnega okolja in pri inšpekcijskih nadzorih.
Dr. Alenka Franko, specialistka za zastrupitve z nevarnimi snovmi, pa je opisala poglavitne značilnosti poklicnih bolezni in njihovih vzrokov. Udeleženci posveta so dobili odgovore na svoja vprašanja iz lastne prakse in nasvete, kako koristno izrabiti pooblastila delavskih zaupnikov v predpisih.
Na posvetu sva predstavnici strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm in Katja Gorišek predstavili še aktivnosti ZSSS za dopolnitev evropskih in slovenskih predpisov, da bi tako na sistemski način obvladovali kemično varnost na delovnih mestih. Predstavili sva sindikalne javne kampanje in socialni dialog, s katerimi nam je v zadnjem obdobju uspelo v predpise vnesti vrsto novih rešitev, katerih prava vrednost se  bo pokazala z njihovim delovanjem v praksi v prihajajočih letih.

Sporočilo posveta je, da ni vzroka za panično izogibanje kemikalijam, saj nam razumevanje njihovih nevarnih lastnosti omogoča varno ravnanje z njimi. Delavci imajo zato pravico biti informirani o nevarnih lastnostih kemikalij, s katerimi se srečujejo na svojem delu, saj jim le to omogoča varno delo.

Nočno delo zvišuje tveganje za raka na dojkah

Nočno delo zvišuje tveganje za raka na dojkah

Obveščamo vas o novi raziskavi, ki je potrdila sume, da nočno delo pri ženskah zvišuje tveganje za nastanek nekaterih vrst rakov na dojkah. Tveganje za nastanek raka na dojkah je večje pri ženskah, ki delajo ponoči – zlasti pri mlajših ženskah, ki še niso v menopavzi. Analiza je zajela ženske iz Avstralije, Kanade, Francije, Nemčije in Španije. Šest tisoč med njimi jih je imelo raka na dojkah in 7.000 ga ni imelo. Vse so odgovarjale na vprašanja o svojem poklicu in dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah. Rezultati raziskave so pokazali, da tveganje za nastanek raka na dojkah narašča glede na število ur nočnega dela in glede na število let, v katerih so delale ponoči. Toda tveganje za nastanek raka se je znižalo dve leti potem, ko se prenehale delati ponoči.

So-avtorica raziskave Anne Grundy, raziskovalka Oddelka za družbeno in preventivno medicino na Univerzi v Montrealu poudarja: »Ženske, ki delajo vsaj tri ure med polnočjo in 5. uro zjutraj imajo za 12 % večje tveganje za nastanek raka na dojkah kot ženske, ki nikoli ne delajo ponoči. Pri mlajših ženskah, pri katerih menopavza še ni nastopila, pa je tveganje višje kar za 26 %. Če nočna izmena traja dlje kot 10 ur je tveganje višje za 36 %. Če pa ženska dela več kot 10 ur vsaj tri noči na teden, pa je tveganje višje za 80 %. Tveganje za nastanek raka na dojkah se dve leti po prenehanju nočnega dela v primerjavi s tistimi, ki še vedno delajo ponoči, zniža za 26 %.«

Raziskava je v angleščini objavljena na:  Emilie Cordina-Duverger and others. Night shift work and breast cancer: a pooled analysis of population-based case–control studies with complete work history, European Journal of Epidemiology, volume 33, issue 4, pages 369–379, 2018. doi: 10.1007/s10654-018-0368-x

Vir: New post on Work cancer hazards

Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

Vabilo na posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi!

 

Vljudno vabljeni na naš tradicionalni jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, ki bo v torek, 6. novembra 2018, od 9.00 do 14.00 ure. Posvet bo letos potekal na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana, v Jakopičevi dvorani.

Za vas smo pripravili izredno zanimiv program. Izvedeli boste, kako morajo delodajalci, ki upravljajo z nevarnimi kemičnimi snovmi, zagotoviti varnost in zdravje za svoje zaposlene. Predstavljene bodo najpogostejše ugotovitve inšpekcijskih nadzorov v delovnih okoljih, kjer so prisotne nevarne kemične snovi.  Izvedeli boste kako izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem na delovnem mestu vpliva na zdravje in do katerih bolezni lahko privede, če niso zagotovljeni pravi preventivni ukrepi. Mnogi delavci in delavke na primer ne vedo, da so pri svojem delu izpostavljeni snovem, nevarnim za rodnost oziroma t. i. reprotoksinom, zaradi česar nekateri ne morejo zanositi, imajo spontane splave, postanejo impotentni ali pa se jim rodi otrok s prirojenimi napakami.  Zato bomo o tem spregovorili tudi na našem posvetu. Program posveta je dostopen tukaj.

V Sloveniji na leto zaradi poklicnega raka umre 440 ljudi, na tisoče pa jih trpi zaradi poklicnih bolezni. Zato si ne zatiskajmo oči, da izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem ne škoduje zdravju delavk in delavcev! Vse te poklicne bolezni je možno preprečiti, če vemo, kako varno delati z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Na posvet vabljeni iz vseh podjetij in zavodov, kjer na kateremkoli delovnem mestu rokujete s kemikalijami! Vabilo lahko posredujete tudi drugim zainteresiranim sodelavcem.

Na posvet se prijavite preko naslednje povezave: https://goo.gl/forms/BCulFTvYQLof36GE2 ali na elektronski naslov: Vesna.Djokic@sindikat-zsss.si, do petka, 2. 11. 2018.


Nasvet izvoljenim delavskim zaupnikom oziroma članom sveta delavcev: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo.
Že danes se s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu!


Veselimo se srečanja z vami!

Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

Najraje vam sporočamo dobre novice!

V naši 48/2018 e-novici smo vas obvestili, da smo Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji v imenu slovenskih delavcev pozvali, naj 5. 10. 2018 na sestanku COREPER v imenu Slovenije glasuje za vključitev mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za hlape dizelskih motorjev v Direktivo 2004/37/ES. Sporočili so nam, da so tako tudi res storili.

 

Iz sporočila, ki smo ga prejeli od slovenskega stalnega predstavništva v EU:

»Zahvaljujemo se vam za vaše sporočilo in relevantne argumente, ki jih v celoti delimo z vami. Obveščamo vas, da je Coreper danes opravil razpravo in potrdil nov mandat Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom o spremembi  Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Naslednji trialog z Evropskim parlamentom bo potekal 11. oktobra 2018. Coreper se je strinjal, da se mandat spremeni na način, da se v direktivo vključi predlagana mejna vrednost emisij izpustov dizelskih motorjev. Slovenija je v razpravi v celoti podprla mandat, kot ga je predlagalo avstrijsko predsedstvo, tako kot je tudi pred tem ves čas pogajanj zagovarjala pomembnost zaščite delavcev pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi. Predlog avstrijskega predsedstva je bil sicer v razpravi delno spremenjen.«

Hvala našemu Stalnemu predstavništvu pri EU! Odločitev na Coreper je zgolj prvi korak od mnogih, ki so še potrebni, da bo nova mejna vrednost zapisana v uradna lista EU in Republike Slovenije. Izkušnje kažejo, da je za vse korake potrebno 18 mesecev. Toda ta prvi korak je pomemben in res dobra novica za preprečevanje poklicnega raka!

 

Več o tveganjih zaradi hlapov dizelskih motorjev na delovnih mestih na sledečih povezavah:

  1. KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH
  2. MOTORJEV  Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev (Roadmap on carcinogens, 2018)

10. Posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje

10. Posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje

Obveščamo vas o 10. posvetu Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018), ki ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira skupaj z Inšpektoratom RS za delo, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Uradom RS za kemikalije ter Zavodom RS za šolstvo, sofinancira pa ga Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Podrobnosti so razvidne iz  vabila in programa.

Vabljeni k udeležbi!

ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

Eden izmed karcinogenov, ki jim je v EU in pri nas  na svojem delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev, so tudi hlapi dizelskih motorjev

 

V naši 43/2018 e-novici smo vam omenili, kako pomembno je, da imamo v Bruslju »našega človeka« oziroma nekoga, ki kot lastno dlan pozna vse mehanizme sprejemanja odločitev na ravni Evropske unije. Brez njega nam npr. tokrat prav gotovo ne bi uspelo pravočasno in pravemu človeku poslati našega poziva, ki lahko pomaga do večje kemijske varnosti na slovenskih delovnih mestih, kjer so delavci izpostavljeni hlapom dizelskih motorjev. Ne bi namreč vedeli, da je poziv treba poslati prav stalnemu predstavniku Republike Slovenije v Stalnem predstavništvu RS pri EU, ki bo 5. 10. 2018 glasoval o avstrijskem kompromisnem predlogu  na sestanku COREPER, kjer se pripravlja dnevni red trilogue sestanka na najvišji ravni 11. 10. 2018 med Avstrijo kot predsedujočo državo v EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo.

V naših e-novicah vas namreč redno obveščamo o naših aktivnostih, da bi prepričali evropske državnike, da do leta 2020 določijo obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov, s katerimi delavci rokujejo tudi na slovenskih delovnih mestih. Če bodo te mejne vrednosti določene v prilogah evropske Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, bodo namreč posledično takoj vnesene tudi v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovemPoklicnega raka je namreč mogoče najučinkoviteje preprečiti s pomočjo takih mejnih vrednosti, ki jih morajo nato delodajalci upoštevati pri organiziranju proizvodnje.

Eden izmed karcinogenov, ki jim je v EU in pri nas  na svojem delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev, so tudi hlapi dizelskih motorjev. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je zato v preteklih letih vodila javno kampanjo ozaveščanja o nevarnostih, povezanih z izpostavljenostjo hlapom dizel motorjev na delovnem mestu:

  1. KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH MOTORJEV
  2. Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev (Roadmap on carcinogens, 2018)

Obveščamo vas, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozvala veleposlanika Janeza Lenarčiča, ki je stalni predstavnik naše države v okviru Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU v Bruslju (SPBR), naj 5. 10. 2018 na sestanku COREPER in kasneje 11. 10. 2018 na trilogue sestanku podpre kompromisni predlog Avstrije za vključitev v prilogi I in III Direktive 2004/37/ES tudi predlog mejne vrednosti za hlape dizel motorjev, ki ga je pripravila Avstrija:

  1. Hlapi dizel motorjev se naj vključijo v Prilogo I
  2. Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti naj bo 0,05 mg/m3, merjena glede na elementarni ogljik v prilogi III
  3. Prehodna obdobja za rudarjenje pod zemljo in za gradnjo tunelov

Štel bo glas vsake države, zato smo našega veleposlanika pozvali, naj nas obvesti o rezultatu glasovanja, o katerem bomo zagotovo poročali.

Prva napoved posveta ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Prva napoved posveta ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu

Rezervirajte si čas za tradicionalni jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu – 6. 11.2018

 

Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu vas vabi, da si že danes v svojem koledarju rezervirate 6. november 2018 za naš tradicionalni jesenski posvet za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Tokratna tema posveta bo VARNO RAVNANJE Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI.

Kako zagotoviti varno in zdravo delo z nevarnimi kemičnimi snovmi nam bodo razložili ugledni slovenski strokovnjaki, med njimi tudi republiška inšpektorica za kemično varnost. Na posvet ste vabljeni iz vseh podjetij in zavodov, kjer na kateremkoli delovnem mestu rokujete s kemikalijami. Zvedeli boste, kako je treba zaščititi poklicno zdravje sodelavcev.

Uradno vabilo, program in prijavnico bomo v prihodnjem tednu objavili na tej spletni strani .

NASVET: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo. Pravočasno se torej s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu.

Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

Dogovor za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018 ostaja živ!

 

Danes vam sporočamo dobro novico, da je bila 24. septembra 2018 na Dunaju podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018! Kot smo vas obvestili že davnega 26. maja 2016 v naši e-novici št. 37/2016, je bil namreč 25. maja 2016 v Amsterdamu na konferenci o preprečevanju poklicnega raka, organizirani v okviru nizozemskega predsedovanja EU, podpisan dogovor (convenant) kot načrt prostovoljnih dejavnosti za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks za soočanje s tveganji zaradi poklicne izpostavljenosti karcinogenom. Dogovor je imel šest podpisnikov: ministrstvi za delo Nizozemske in Avstrije, Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu in dva evropska socialna partnerja – Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC) in BUSINESSEUROPE za delodajalce. Ambicija podpisnikov je bila, da naj bi do konca 2018 že veljale obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 najpomembnejših karcinogenov na delovnem mestu. Z njimi bi lahko v prihodnosti letno preprečili vsaj 100.000 smrti zaradi poklicnega raka. Dogovor je bil rezultat tudi kampanje, ki smo ga za ta cilj izvajali že od leta 2015 tako v ETUC in pri nas v ZSSS. Cilj je bil le delno dosežen, saj je Evropski komisiji do konca 2018 uspelo pripraviti predloge evropskih mejnih vrednosti zgolj za 25 karcinogenov. Vendar evropska komisarka Marianne Thyssen pripravlja že nove sezname in sčasoma bo EU prispela na zadani cilj.

Ta dogovor oziroma convenant je pokazal, da dejansko lahko država, ki predseduje Evropskemu svetu oziroma EU, preprosto uvrsti na dnevni red EU kot svojo prioriteto tudi poklicno zdravje delavcev in tako premaga še tako huda nasprotovanja vsemogočnega kapitala, da bi EU dobila kakršnokoli dodatno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu. S koncem 2018 naj bi convenant prenehal veljati. Postavilo se je vprašanje, ali bo po Avstrijskem predsedovanju zamrl projekt širjenja evropske zakonodaje za preprečevanja poklicnega raka. A na konferenci, ki je bila 24. in 25. septembra 2018 na Dunaju, je Finska, ki bo Evropskemu svetu predsedovala v drugi polovici leta 2019, prevzela nalogo, da na dnevnem redu Evropske unije ohranja prizadevanja za preprečevanje poklicnega raka. Dogovor/ convenant ostaja torej živ!

Finska 24. septembra 2018 na Dunaju prevzema od Avstrije zavezo, da na dnevnem redu EU ohranja preprečevanje poklicnega raka z novimi mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti karcinogenom

Podpisniki dogovora oziroma covenanta pa opozarjajo, da mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu ne morejo same po sebi preprečiti poklicnega raka. Ko so namreč enkrat razglašene, jih je treba dejansko izvajati tudi v praksi. To pa zahteva angažma stroke na ravni vsakega posameznega delodajalca in odločno in ciljano ukrepanje inšpekcije dela. Veliko pa lahko storijo tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, ki naj svojega delodajalca pozovejo, naj karcinogene, s katerimi se pri njem srečujejo zaposleni, nadomesti z manj nevarnimi kemikalijami. Zahteva naj torej ukrepanje po načelu STOP, ki smo vam ga predstavili v naši e-novici št. 44/2018.

Karcinogenov na delovnem mestu je doslej ugotovljenih preko 200. Številni se ne zavedajo, da so kemikalije, s katerimi delajo, rakotvorne. Zato se vse začne z ozaveščanjem. V ta namen so podpisniki convenanta tudi v slovenščini pripravili tudi za vas kratke informacije o prvem naboru karcinogenov. Preberite si jih v slovenščini s klikom na naslednje povezave: Azbest, Benzen, Formaldehid, Hlapi, ki nastajajo pri varjenju, Izpuhi dizel motorjev, Kremenov prah, Krom VI, Policiklični aromatski ogljikovodiki, Prah lesa, Vinilklorid.

Prijatelj dogovora lahko postanete tudi vi osebno oziroma vaša organizacija z registracijo na naslednjem naslovu: https://roadmaponcarcinogens.eu/join-in/. Pošljete lahko svoje misli in nasvete, kako ravnati s karcinogeni. E-naslov za kontaktiranje: info@roadmaponcarcinogens.eu

Plakat, ki pojasnjuje namen covenanta (v angleščini)
Animirana predstavitev namena dogovora (v angleščini)

Loading...