E-novica ZSSS št. 14/2026 (30. 3. 2026): Odgovorite na vprašalnik o standardu ISO 45001



Obveščamo vas, da bo v Sloveniji do 30. septembra 2029 potekal projekt Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu – CP VZD“. Projekt CP VZD je umeščen v cilje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu ter naj bi s svojimi rezultati pomembno prispeval k njihovemu uresničevanju. Na uvodnem dogodku projekta 31. 3. 2026 v Ljubljani bo beseda tekla izzivih in priložnostih v našem sistemu varnosti in zdravja pri delu.
Za projekt je zagotovljeno kar 7.000.000 evrov! Sofinancirata ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (15 %) ter Evropski socialni sklad (85 %) v okviru specifičnega cilja programa evropske kohezijske politike “Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+)“. Projekt izvaja NIJZ v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Socialni partnerji so se s projektom prvič seznanili 16. 1. 2026 na 369. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter ga ocenili kot pomemben korak k bolj sistemskemu in usklajenemu pristopu k varnosti in zdravju pri delu. Izrazili so interes za sodelovanje pri njegovem izvajanju.
Vodja tega pomembnega projekta je nekdanja ministrica za delo doc. dr. Anja Kopač. Poudarja, da je glavni cilj projekta vzpostavitev celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu ter dvig ravni varnostne kulture v delovnem okolju in tudi širše. Trajnih izboljšav da ni mogoče doseči zgolj s predpisi ali posameznimi ukrepi, temveč tudi s sodelovanjem stroke, delodajalcev, delavcev in socialnih partnerjev. Eden ključnih ciljev projekta bo vključitev 300 organizacij, v katerih se bodo izvajale projektne aktivnosti, z namenom oblikovanja uporabnih, izvedljivih in trajnostnih rešitev. Specifični cilji projekta so:
O posameznih fazah tega, verjamemo, prelomnega štiriletnega projekta bomo v naših e-novicah pogosto poročali, zato smo mu namenili prostor tudi na naši spletni strani. Prvič smo o njem poročali v e-novici št. 2/2026 o razpisu za 300 delodajalcev, ki bi želeli sodelovati v pilotnem delu projekta. Razpis bo ponovljen.

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD v rubriki “Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu” najdete opozorilo, da do nezdrave delovne obremenitve pride, kadar delovne zahteve (količina dela, stopnja težavnosti, časovni roki…) presegajo razpoložljiva sredstva za delo (delovne metode in oprema, veščine in kadri, razumni in jasni cilji, socialna podpora…). To neravnovesje postane nezdravo, če je dolgotrajno in če so možnosti za okrevanje nezadostne.
Več o tem najdete v novi tematski številki glasila Delavska enotnost z naslovom “Intenzivnost dela”. V elektronski obliki jo je mogoče kupiti v spletni trgovini ZSSS. Stane 10 € oziroma 2,30 € za člane sindikatov, povezanih v ZSSS.
Redakcija Delavske enotnosti jo predstavlja s temi besedami: “V novi tematski številki Delavske enotnosti razmišljamo, pišemo, raziskujemo oziroma se vprašujemo, kako intenzivno v teh časih delamo v različnih dejavnostih, različnih okoliščinah, pod vplivom različnih dejavnikov, in zakaj je tako.
Intenzivnost dela nam ne pove le, na kakšen način in v kakšnih specifičnih okoliščinah opravljamo določeno delo, temveč tudi širše kaže, v kakšni družbi v resnici živimo. Tako v tej tematski številki razgrinjamo, kdo ali kaj določa, kako intenzivno delamo, kakšna sta naša varnost in zdravje pri tem, kakšen je vpliv digitalne tehnologije in algoritemskega upravljanja na vse skupaj, kako sta povezana intenzivnost dela in aktualno pomanjkanje kadra, delavk in delavcev različnih profilov, kako se na vse skupaj odzivamo sindikati, in še marsikaj.
Vprašanje intenzivnosti dela je med drugim tesno povezano z različnimi časovnimi pritiski, s hitrostjo dela, z večopravilnostjo, z dejavniki, ki določajo ritem dela, to so lahko nadrejeni, stranke, stroji, različni digitalni sistemi … Izkušnje s terena kažejo tudi, da danes veliko delavk in delavcev dela z zelo visokim tempom ali pod stalnim pritiskom rokov. To pomeni, da je intenzivnost dela pomembna dimenzija kakovosti dela in pomemben dejavnik zdravja in zadovoljstva zaposlenih.
Zato lahko rečemo naslednje: če želimo, da bi delo ostalo dostojno in nas ne bi čez mero izčrpavalo, moramo torej narediti tisto, kar delavke in delavci, sindikati počnemo že dolgo – moramo se organizirati, povezovati in se skupaj boriti za ustrezne pogoje in razmere, v katerih bomo opravljali svoje delo.
S tem v mislih smo se tudi lotili tokratne tematske številke. Vabljeni k branju!”

Eden od virov stresa na delovnem mestu je pomanjkljiva kompetenca za opravljanje dela. Umetna inteligenca (UI) na delovnem mestu vse hitreje postaja enako samoumevno orodje, kot sta telefon ali računalnik. Poznavalci nas opozarjajo, da nam naše delovno mesto ne bo ukradla UI ampak nekdo, ki jo zna uporabljati. Kako torej postati vešči UI?
Vlada RS je 5. 3. 2026 sprejela Nacionalno strategijo umetne inteligence do 2030 (NsUI 2030), ki prinaša nekaj odgovorov na to vprašanje. NsUI 2030 pojasnjuje, da hitri tehnološki napredek temeljito preoblikuje pričakovanja družbe, pogosto pa presega njeno zmožnost prilagajanja. Četrta industrijska revolucija, katere ključni del je tudi UI, zato zahteva nove kompetence in prilagoditve na številnih področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja.
Visokošolski študijski programi se bodo prilagodili potrebam trga dela in družbe, vključno z uporabo mikrodokazil in drugih prožnih oblik pridobivanja znanj. Eden od ciljev strategije je prav delujoč sistem mikrodokazil v visokem šolstvu v podporo vseživljenjskemu učenju posameznikov na trgu dela za hitro pridobivanje znanj na področjih UI, podatkovne znanosti in avtomatizacije.
Mikrodokazila bodo sistem za hitro pridobivanje in priznavanje znanj. Bodo torej nekajdnevna ali nekajmesečna visokošolska izobraževanja in usposabljanja, s katerimi bomo dokazovali usposobljenost za uporabo UI. V nasprotju z makrodokazili, kot so na primer diplome ali licence, ki zahtevajo dolgo in poglobljeno dobo celovitega študija na akreditiranih institucijah in programih, se mikrodokazila osredotočajo na specifične nize znanj in omejenih učnih izidov, do katerih je mogoče priti v krajšem časovnem obdobju. Do vzpostavitve mikrodokazil kot javno veljavne listine se udeležencem, ki uspešno opravijo krajše izobraževanje in usposabljanje za mikrodokazilo, izda v elektronski obliki potrdilo o pridobljenih kompetencah, spretnostih ali znanjih z vsemi obveznimi elementi mikrodokazila, kot jih določa Evropska komisija. Ovrednoteno bo z ECTS (kreditnimi točkami) in zapisom doseženih kompetenc. Mikrodokazila bodo mednarodno prenosljiva, saj bo v prihodnosti oblikovan enoten okvir zagotavljanja kakovosti znotraj pravno reguliranega izobraževanja tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni.
Več na:
Univerza v Ljubljani o mikrodokazilih
Univerza v Mariboru o mikrodokazilih
Nacionalna strategija umetne inteligence do 2030 (NsUI 2030), 2026
Akt o umetni inteligenci, 2024

Slika: Roža mogota akademskega kiparja Dušana Tršarja
Dan žensk je mednarodni praznik žensk, ki ga na osmi marec tudi v Sloveniji praznujemo že kar od leta 1913 dalje. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. ZSSS od leta 2007 ta praznik obeležuje s podelitvijo svojega priznanja “Roža mogota“. V letu 2026 ga je prejela sindikalna zaupnica Mira Kuk, ki je s svojim zgledom, odločnostjo in pripravljenostjo pomembno prispevala k enakim možnostim zaposlenih v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Utemeljitev priznanja na tej povezavi. Čestitamo!
Vsem ženskam voščimo prijetno praznovanje!
Dan žensk je seveda prava priložnost za pregled trenutnega položaja žensk. Dovolite, da letos namenimo več pozornosti nasilju nad ženskami tako doma kot na delovnem mestu. Agencija EU za temeljne pravice je namreč prav v zadnjem tednu objavila odgovore 114.023 žensk iz 27 držav EU na vprašanja, postavljena v “Raziskavi o nasilju na podlagi spola – Podatki za politiko in prakso“. Na vprašanja je odgovorilo tudi 1.282 Slovenk!
Kaj kažejo odgovori Slovenk:
13,4 % Slovenk je s strani svojega partnerja kadarkoli v življenju doživelo telesno nasilje ali grožnje in 27,9 % psihološko nasilje (4,9 % v zadnjem letu)
16 % Slovenk je kadarkoli po svojem 15. letu doživelo nasilje ali grožnje od oseb, ki niso bile njen partner – od tega:
31,7 % Slovenk je kadarkoli v življenju doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu (6,8 % pa v zadnjem letu)
Priporočamo v branje:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nas je 18. 2. 2026 obvestilo, da se Slovenija pridružuje evropski kampanji “Prijavljeno delo koristi vsem“. Gre torej za kampanjo proti delu na črno. Ker v letaku kampanje razberemo med drugim, da “prijavljeno delo pomeni zaščito v primeru nezgod pri delu in poklicnih bolezni” (delo na črno pa seveda ne), bomo kampanjo spremljali tudi v naših e-novicah.Namen kampanje je povečati ozaveščenost o tveganjih in negativnih posledicah neprijavljenega dela, spodbujati prostovoljno spoštovanje delovne in socialne zakonodaje ter podpreti nacionalne organe pri preprečevanju kršitev in učinkovitem nadzoru. Obenem kampanja prispeva k enotnim in doslednim sporočilom o pomenu prijavljenega plačanega dela v vseh državah članicah. Učinkovito zmanjševanje neprijavljenega dela zahteva večjo ozaveščenost, preventivne ukrepe in odgovorno ravnanje vseh udeležencev na trgu dela.
Kampanja vključuje digitalno komuniciranje, večjezične informativne materiale ter video vsebine za širšo javnost. Osrednja videa, objavljena na spletni strani kampanje, sta posebej namenjena delavcem in delodajalcem, v prihodnjih tednih pa bodo postopno objavljena tudi dodatna pričevanja in kratki videoposnetki. Gradiva so na voljo tudi v slovenščini. Na primer v videih je na voljo možnost izbire podnaslov v slovenščini ter na spletni strani kampanje strojno prevajanje. Z ozaveščanjem in usklajenim komuniciranjem kampanja dopolnjuje operativne aktivnosti ter prispeva k širšemu cilju – pravični mobilnosti delovne sile in enakim pogojem dela v Evropski uniji.
Več na:
Tokrat vam posredujemo najnovejše prevode strokovnih smernic MOD in EU OSHA v slovenščino za biomonitoring, dolgotrajni covid in obvladovanje nasilja. Več na naši spletni strani zssszaupnikvzd.si Vabljeni k ogledu!

Foto: smernice Evropske komisije za varno delo z azbestom
Obveščamo vas, da je bil 16. 1. 2026 v Uradnem listu RS št. 4/2026 objavljen novi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ki določa nove mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestnim vlaknom na delovnem mestu. Nova mejna vrednost (0,01 azbestnega vlakna na cm3) je 10-krat ostrejša od dosedanje (0,1 vlakna na cm3)!
Dokazi o tem, da je azbest je še vedno daleč najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, so predstavljeni na naši spletni strani zssszaupnikvzd. Vabimo k ogledu! Čeprav je azbestna proizvodnja prepovedana v Sloveniji od 20. 12. 1996 in v EU od 1. 1. 2005 dalje, pa je bil še pred prepovedjo azbest vgrajen v milijone stavb. Pri njihovi prenovi se azbestna vlakna sproščajo v delovno okolje, zato v EU še vedno narašča število azbestnih bolnikov. Prejšnja mejna vrednost za poklicno izpostavljenost 0,1 azbestnega vlakna na cm3 ni več temeljila na novejših znanstvenih odkritjih. ZSSS je zato skupaj z Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC) tako na nacionalni kot na ravni EU vodila aktivnosti za določitev ustreznejše mejne vrednosti. Novembra 2023 je EU z direktivo predpisala novi dvojni model mejnih vrednosti za azbest. Slovenija ga je z novim pravilnikom uzakonila znotraj dvoletnega roka za prenos v nacionalno zakonodajo.
Novi slovenski pravilnik določa prehodno obdobje do 20. 12. 2029, v katerem velja mejna vrednost v osemurnem časovno tehtanem povprečju 0,01 vlakna/cm3, pri čemer se upoštevajo samo vlakna z dolžino, večjo od 5 mikrometrov (µm), premerom, manjšim, od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.
Po zaključku prehodnega obdobja pa bo veljal tako imenovani dvojni model mejnih vrednosti glede na velikost merjenih azbestnih vlaken:
− ali 0,01 vlakna/cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju, pri čemer se upoštevajo tako vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1., kakor tudi vlakna s premerom, manjšim od 0,2 µm,
− ali 0,002 vlakna/cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju (brez vključitve tanjših azbestnih vlaken).
Evropska komisija je pripravila tudi dopolnjen priporočeni seznam azbestnih poklicnih bolezni, zato je ZSSS januarja 2026 pozvala ministrico za zdravje, naj z manjkajočimi dopolni slovenski seznam. Decembra 2025 pa je Evropska komisija pripravila tudi smernice, kako je treba delavce zaščititi pred azbestnimi vlakni. Pripravlja še njihov prevod v slovenščino.
Več na:

Obveščamo vas, da je Državni zbor Republike Slovenije 28. 1. 2026 sprejel zakon o ratifikaciji Konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zakon z vsebino konvencije je bil objavljen v Uradnem listu – Mednarodne pogodbe št. 1/2026 z dne 10. 2. 2026
O pozivih ZSSS k ratifikaciji te konvencije smo potem, ko je bila izglasovana na 108. konferenci MOD 21. 6. 2019, pisali v naših e-novicah št. 35/2019, 72/2020, 66/2021 ter 16/2024 . V lanski e-novici št. 54/2025 smo poročali o pozivu ZSSS vladi ob 25. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami. Predsednik ZSSS Andrej Zorko pa je v nadaljevanju 10. 12. 2025, ob dnevu človekovih pravic, skupaj z drugimi predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) obiskal predsednico Državnega zbora Republike Slovenije, da bi pozval še Državni zbor RS k njeni ratifikaciji.
Ratifikacija je torej brez dvoma tudi rezultat dolgoletnih prizadevanj ZSSS ter je izraz mednarodne delavske solidarnosti, saj po vsem svetu jača njeno sporočilo in pomen. Ne pozabimo, da mednarodno sindikalno gibanje od leta 2019 dalje poziva k ratifikaciji te konvencije, češ da lahko spremeni življenja na bolje.
Besedilo konvencije št. 190 v slovenščini in angleščini na tej povezavi
8/2026 e-novica ZSSS (17. 2. 2026): Prevodi strokovnih smernic v slovenščino za biomonitoring, dolgotrajni covid in obvladovanje nasilja
Nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, praktični priročnik za delodajalce, publikacija MDDSZ o izvajanju konvencije MOD 190 na delovnem mestu, 2025
Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na brezplačni dogodek z naslovom “Varno delo = zdravju neškodljivo delo”, ki bo 17. 3. 2026 na Brdu pri Kranju. Program konference je na tej povezavi.
Na konferenci bo govora o aktualnih, a pogosto ne zelo vidnih, vidikih varnosti in zdravja pri delu: raku kože in preventivnih dejavnostih, o nekaterih nevidnih bolezenskih stanjih (kronična bolečina in tinitus) in stigmah, ki jih obkrožajo. Dotaknili pa se bodo tudi vprašanja žalovanja na delovnem mestu – kako se soočiti z izgubo, ko se svet vrti dalje, naš notranji svet pa je porušen, in kaj pomeni biti sočutna organizacija. Z nami bodo: kirurginja onkologinja, specialistka dermatovenerologije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, psihologinji in strokovnjaka iz nevladnih organizacij.
Kotizacije ni, udeležba na dogodku je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bodo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemajo najkasneje do 10. marca oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko tukaj.
Vabljeni!