Evropska raziskava 2021 o delovnih razmerah (EWCS)

Evropska raziskava 2021 o delovnih razmerah (EWCS)

E-novica ZSSS 25/2021 (19. 5. 2021): Evropska raziskava 2021 o delovnih razmerah (EWCS)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozorja, da od marca do julija 2021 tudi v Sloveniji poteka telefonsko anketiranje prebivalcev Slovenije za sedmo evropsko raziskavo EWCS o delovnih razmerah. Gre za raziskavo, ki jo od leta 1990 vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer EUROFOUND. Zaradi epidemije COVID-19 je bila tokratna zamaknjena v 2021. V 36 evropskih državah bo anketirano 70.000 delavcev. Anketarji bodo v kratkem po telefonu poklicali tudi  številne naključno izbrane Slovence. Izkušnje kažejo, da žal nekateri pomišljajo sodelovati v takih anketah. Ministrstvo nas je zaprosilo, da zato posredujemo njegov poziv, naj sodelujete v anketi, saj je ta raziskava zelo pomembna za Slovenijo. Pozivu se pridružujemo. Anketa je anonimna. Je ena redkih raziskav, kjer raziskovalci po mnenju o delovnih razmerah vprašajo delavce same in ne menedžerjev ali strokovnih delavcev delodajalca. Ponavljanje enake raziskave vsakih pet let kaže na trende izboljševanja ali slabšanja delovnih razmer po posameznih državah. Omogoča pa seveda tudi primerjave med posameznimi državami in evropskim povprečjem.

Raziskava obravnava zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacija dela, izobraževanje in usposabljanje, varnost in zdravje pri delu, fizikalne in psihosocialne dejavnike tveganja na delovnem mestu, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, sodelovanje delavcev pri upravljanju, dohodke in finančno varnost ter druge informacije, pomembne za analizo delovnih razmer v Evropi.

Več v slovenščini o:

 

15. maj 2021 – svetovni dan podnebnih sprememb

15. maj 2021 – svetovni dan podnebnih sprememb

E-novica ZSSS 24/2021 (18. 5. 2021): 15. maj 2021 – svetovni dan podnebnih sprememb

Ob 15. maju 2021, svetovnem dnevu podnebnih sprememb ozaveščamo, da se podnebne spremembe v Sloveniji že občutijo (temperatura zraka, vode, upadanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje snežne odeje, padavine). Vsakdo mora za ohranitev podnebja storiti, kar more. Bodimo podnebno odgovorni zase in za zanamce!

Od aprila 2021 je v Državnem zboru RS vladni predlog Podnebne strategije RS do leta 2050. Pojasnjuje, kako naj Slovenija do leta 2050 postane podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Stremi k učinkovitosti ravnanja z energijo in naravnimi viri, hkrati pa k ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva.

Predlog resolucije na tej povezavi
Nacionalni energetski in podnebni načrt NEPN, ki je akcijski načrt do leta 2030 za izvajanje podnebne strategije na tej povezavi
Stališča predsedstva ZSSS “Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest“, 2019, na tej povezavi

EU OSHA o antigenskih testih COVID-19 na delovnih mestih

EU OSHA o antigenskih testih COVID-19 na delovnih mestih

E-novica ZSSS 23/2021 (12. 5. 2021): EU OSHA o antigenskih testih COVID-19 na delovnih mestih

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je pravkar v angleščini objavila poročilo z naslovom Premisleki o uporabi hitrega antigenskega (samo-)testiranja za zaznavanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 v poklicnem okolju. Testi so namreč delodajalcem na voljo v 19 evropskih državah – med njimi je tudi Slovenija. Praviloma je njihova uporaba za delavce prostovoljna v vseh teh državah – izjemoma npr. v zdravstvu brez negativnega testa zaposleni ne smejo imeti stikov s pacienti.

Poročilo obravnava dejavnike, povezane z uvajanjem hitrih antigenskih testov na delovnih mestih, in ugotavlja, da lahko testiranje pripomore k zmanjšanju širjenja virusa v zaprtih delovnih prostorih z visokim tveganjem. Vendar je v njem tudi poudarjeno, da bi se moralo testiranje uporabljati kot dopolnitev, in ne kot nadomestitev, drugih ukrepov na področju varnosti in zdravja za preprečevanje širjenja virusa. Pri oblikovanju strategije testiranja na delovnih mestih je bil izpostavljen tudi pomen vključevanja različnih organov, delavcev, zaposlenih in služb medicine dela. Ključno za zagotavljanje zaščite za vse je dobro sodelovanje med različnimi akterji na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravstva.

EU OSHA je pripravila tudi infografiko v angleščini s temi nasveti o primerni uporabi testov v delovnem okolju:

  • Uporabljaj antigenske teste za hitro ugotovitev visoko kužnih posameznikov!
  • Razvij jasno strategijo in načrt testiranja, prilagojen delovnim mestom!
  • Antigenske teste uporabljaj zgolj kot dopolnilo drugim preventivnim ukrepom na delovnem mestu!
  • Upoštevaj pravila javnega zdravja in predpise za varnost in zdravje pri delu!
  • Posvetuj se z delavci, izvajalcem medicine dela in socialnimi partnerji!

Več nasvetov EU OSHA za zaustavitev pandemije v slovenščini na tej povezavi
Letak v angleščini o antigenskih testih na delovnih mestih na tej povezavi
Poročilo v angleščini na tej povezavi

ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

E-novica ZSSS 22/2021 (4. 5. 2021): ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je začela kampanjo, da se okužba s COVID-19 na delovnem mestu v vseh državah EU razglasi za poklicno bolezen.

Ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem/sindikalnem dnevu spomina in žalovanja za umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni, je ETUC ocenila, da je bilo v EU toliko žrtev epidemije COVID-19 tudi zaradi šibkega nadzora inšpekcije dela. Pri tem se je oprla na statistiko Mednarodne organizacije dela (ILO), ki kaže, da se je v zadnjem desetletju zaradi zmotnega varčevanja na napačnem mestu v večini držav EU znižalo ne le število inšpektorjev za delo ampak tudi število inšpekcijskih nadzorov. Število inšpekcijskih nadzorov se je po letu 2010 v vsej EU znižalo za povprečno 18 %, največ pa v Portugalski (-55 %), Malti (-55 %), Cipru (-38 %), Romuniji (-37 %) in Hrvaški (-35 %). V Sloveniji pa se je znižalo kar za 27 %!

Komentar namestnika generalnega sekretarja ETUC Per Hilmerssona: »Škandalozno je, da je bilo tik pred izbruhom epidemije COVID-19 najnižje letno število nadzorov inšpekcije dela v desetletju. Inšpekcije dela po vsej EU so bile zaradi varčevalnih ukrepov okrnjene, kar je brez dvoma pripomoglo k temu, da je epidemija terjala toliko življenj. Čas je, da Evropa višje ceni življenje in postavi varnost za svojo prioriteto. Za varnejši povratek na delo po epidemiji in za znižanje rastočega števila smrtnih nezgod pri delu bi vse države EU morale občutno povečati število svojih inšpektorjev za delo.«

Več v angleščini:
ILO statistika o številu nadzorov inšpekcije dela po državah na tej povezavi
ILO statistika o številu inšpektorjev za delo po državah na tej povezavi
Statistika EUROSTAT o porastu števila smrtnih nezgod pri delu v državah EU na tej povezavi

Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2021!

Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2021!

E-novica ZSSS 21/2021 (30. 4. 2021): Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2021

Pred nami je prvi maj, praznik dela. Praznik delavk in delavcev. Žal marsikdo nima veliko razlogov za slavje. Cele panoge so zaprte, zapirajo se tovarne, ljudje izgubljajo delovna mesta. Tudi tam, kjer delo poteka, pogosto ni dovolj dobro poskrbljeno za varnost in zdravje. In potem je tu še politika. Ki nas dnevno bombardira z odločitvami, ki krnijo našo varnost, ogrožajo prihodnost in jemljejo pravice.

Letošnji prvi maj pričakujemo z zahtevami za boljšo varnost vseh nas. Zahtevamo varne zaposlitve, socialno varnost, varnost na delovnem mestu in varno starost.

Za letošnji prvi maj čestitamo vsem delavkam in delavcem za njihov praznik in jih hkrati vabimo, da sporočijo svoje zahteve. Čas je namreč za okrevanje! Čas je za delavke in delavce. Čas za boljšo delavsko prihodnost.

Živela prvi in drugi maj!
Prvomajska čestitka predsednice ZSSS Lidije Jerkič na tej povezavi

Več na prvomajskem kotičku ZSSS na tej povezavi!

 

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

E-novica ZSSS 20/2021 (28. 4. 2021): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu  in od tega 17 smrtnih nezgod. Število umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa  se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

____________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:

 

  1. Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev.  Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.

 

  1. Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.

 

  1. Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela.  Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.

 

  1. Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!

Več o statistiki in odgovorih pristojnih na tej povezavi

Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

E-novica ZSSS 19/2021 (26. 4. 2021): Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

Evropski sindikati ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu na delavce, ki so v preteklem letu umrli na svojem delovnem mestu, opozarjajo, da sta varnost in zdravje pri delu delavska pravica. Opozarjajo, da epidemija COVID-19 v razmerah, ko eden od treh dela od doma in ko je na ostalih delovnih mestih potrebna posebna previdnost, jasno razkriva pomen varnosti in zdravja pri delu za življenje in smrt. Zaradi COVID-19 je v Evropski uniji v letu 2020 namreč umrlo 530.000 ljudi in nešteto med njimi se jih je okužilo na delovnem mestu. Spominjajo pa se tudi v preteklem letu umrlih zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Samo v Evropi jih je bilo preko 100.000. Za vsemi žalujejo in njihovim najbližjim izražajo sožalje in solidarnost!

Opozarjajo, da imajo sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

Vabimo vas, da si na domači strani naše spletne strani ogledate štiri plakate evropskih sindikatov, ki v slovenščini sporočajo, da sta varnost in zdravje pri delu tvoja pravica na vekomaj!

Celotno sporočilo evropskih sindikatov najdete na tej povezavi.

Štiri plakate evrospkih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 si lahko natisnete na tej povezavi.

Pod to sporočilo so podpisani naslednji evropski sindikati: :

ETUC (Evropska konfederacija sindikatov), v katero je od leta 1999 včlanjena tudi ZSSS
ETF (Evropska federacija delavcev v prometu)
EFBWW (Evropska federacija delavcev v gradbeništvu in lesarstvu)
EFFAT (Evropska federacija delavcev v živilski industriji, kmetijstvu in turizmu)
EPSU (Evropski sindikat javnega sektorja)
EFJ (Evropska federacija novinarjev)
IndustriAll (Globalni sindikat)
ETUI (Evropski sindikalni inštitut)
UNI Europa (Evropski storitveni sindikat)

Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

E-novica ZSSS 18/2021 (12.4.2021): Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

Obveščamo vas, da bo 20. in 21. aprila 2021 zaključni simpozij projekta PREMIK – Poklicno zavarovanje: Razvoj enotnega modela zdravstvene analize glede na izpostavljenost in kategorijo delovnega mesta, Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Simpozij bo potekal prek spletne aplikacije zoom, sodelovanje bo mogoče s komentarji in vprašanji v klepetalnici.

Na simpoziju bo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa predstavil rezultate analize zdravstvenega stanja 12 skupin delavcev (vojaki, delavci v policiji, poklicni vozniki, delavci v kovinski industriji, delavci v rudarstvu, železniški delavci, delavci v železarstvu, tekstilni delavci, delavci v steklarstvu, delavci v carinski službi, komunalni delavci in poklicni gasilci ter delavci v jedrskih in sevalnih objektih) za katere velja zavarovalna doba s povečanjem. Gre za obširno analizo, ki je bila tako po velikosti zajete populacije kot tudi po vsebini in metodologiji v Sloveniji narejena prvič, saj je obravnavala celotne poklicne skupine skozi dvajsetletno obdobje in med seboj povezala podatke iz različnih baz, in sicer podatke o umrljivosti in obolevnosti zaradi različnih vzrokov in posebej rakavih bolezni, o bolnišničnih obravnavah, bolniškem staležu in invalidnosti.

Kotizacije ni.

Prijava na simpozij na tej povezavi

Več o simpoziju na tej povezavi

Natečaj za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

Natečaj za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

E-novica zSSS št. 17/2021 (7. 4. 2021): natečaj za tekmovanje “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vas obveščamo o natečaju za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«.

Priznanja »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022« bodo podeljena organizacijam za celovit pristop k upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter resnične izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, za kar obstajajo dokazi tudi v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Natečaj poteka v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, katere téma so kostno-mišična obolenja, povezana z delom.

Za dodatne informacije in pojasnila o tekmovanju lahko zaprosite Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (e-naslov: gp.mddsz@gov.si).

Delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu vabimo, da spodbudijo k prijavi na natečaj vse tista vaša podjetja in zavode, ki so uvedla izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, ki izpolnjujejo kriterije za priznanje.

Razpis, kriterije in prijavnico najdete na tej povezavi

 

Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave v letu 2020

Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave v letu 2020

E-novica ZSSS 16/2021 (31. 3. 2021): Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave v letu 2020

Statistični urad RS (SURS) sporoča , da je delež delovno aktivnih oseb, starih 15–64 let, ki so pri delu doživeli nezgodo, v 2020 znašal 1 %, delež takih, ki so imeli z delom povezane zdravstvene težave, pa 4,6 %.

 SURS je namreč za svoje redno raziskovanje “Aktivno in neaktivno prebivalstvo” v 3. četrtletju 2020 dodal priložnostni modul z naslovom “Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave”. Obsegal je tri vsebinske sklope: Nezgode pri delu, Z delom povezane zdravstvene težave in Dejavniki tveganja za nastanek negativnih fizičnih in/ali psihičnih vplivov na zdravje.
Pred tem so priložnostni modul z enako vsebino uporabili za zbiranje podatkov v letih 2007 in 2013. Zbiranje podatkov v različnih časovnih obdobjih omogoča primerjavo nekaterih podatkov skozi čas.

Nezgode pri delu
Delež ljudi, ki poročajo o nezgodi na delovnem mestu, se je glede na prej omenjena obdobja zbiranja podatkov manjšal. V 2007 je bilo med delovno aktivnimi, starimi 15–64 let, 3,8 % takih, ki so pri delu doživeli nezgodo, v 2013 jih je bilo 2,6 %, v 2020 pa 1 %.
Za nekaj več kot tretjino izmed tistih, ki so bili v 2020 udeleženi pri delovni nezgodi, je bila to manjša nezgoda, zaradi katere so bili z dela odsotni manj kot 1 dan, za 18 % izmed teh je odsotnost z dela zaradi nezgode pri delu trajala od 4 do 13 dni.

Z delom povezane zdravstvene težave
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, opravljenim v letu 2020, je imelo zdravstvene težave, povezane z delom, 4,6 % oseb, starih 15–64 let. Njihove zdravstvene težave pa so se začele ali poslabšale zaradi dela, ki so ga opravljale. V letu 2013 je delež takih znašal 5,4 %, kar je bilo za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2020. Najresnejša zdravstvena težava v letu 2020 so bile težave s kostmi, sklepi ali mišicami. Imelo jih je 61 % delovno aktivnih oseb (15–64 let), ki so se soočali z zdravstvenimi težavami. Pri nekaj več kot polovici teh oseb se je težava nanašala na predel hrbta. Druga najresnejša težava so bile težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe. Take težave je imelo malo manj kot petina oseb z zdravstvenimi težavami. Podobne deleže so zabeležili tudi v letu 2013: 57 % jih je imelo težave s kostmi, sklepi ali mišicami, 19 % pa težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe.

Dejavniki tveganja pri delu
Pri delu smo lahko izpostavljeni tako fizičnim kot psihičnim tveganjem, ki lahko pustijo posledice na našem zdravju. Tretjina delovno aktivnih v letu 2020 pri delu ni bila izpostavljena dejavnikom fizičnega tveganja. Za približno 23 % delovno aktivnih je bila dejavnik tveganja nerodna oz. prisilna drža, za 12 % premeščanje težkih bremen, za 8 % pa močna obremenitev vida.

Več na tej povezavi