E-novica ZSSS št. 19/2026 (23. 4. 2026): Znanje je prvi korak k zaščiti – 40 informativnih listov o rakotvornih snoveh

Akcijski načrt EU “Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi” (Roadmap on carcinogens) želi ob 28. aprilu 2026, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu našo pozornost usmeriti v kemično industrijo. Potrudili so se, da so svoje informacije prevedli v slovenščino.  Zaprosili so nas, da vam posredujemo njihovo naslednje sporočilo:

E-novica ZSSS št. 18/2026 (22. 4. 2026): Globalno poročilo MOD o psihosocialnem delovnem okolju ob 28. aprilu 2026

Plakat MOD ob 28. aprilu 2026, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Mednarodna organizacija dela (MOD/ILO) nas ob 28. aprilu 2026, svetovnemu dnevu varnosti in zdravja pri delu sprašuje “Kako gre v službi? in priporoča: “Poskrbimo za zdravo psihosocialno delovno okolje!”

MOD je v pripravah na svetovni dan objavila globalno poročilo z naslovom “Psihosocialno delovno okolje: svetovni razvoj in možnosti za ukrepanje” (dostopno v angleščini, arabščini, španščini, francoščini in makedonščini). V njem preučuje, kako na psihosocialno delovno okolje vplivajo elementi dela in medosebnih odnosov na delovnem mestu, povezani z načrtovanjem delovnih mest, organizacijo in vodenjem dela ter širšimi politikami, praksami in postopki, ki urejajo delo.

Poročilo predstavlja inovativen pristop, zasnovan na treh medsebojno povezanih ravneh, ki omogoča boljše razumevanje dejavnikov, ki oblikujejo psihosocialno delovno okolje, vključno z zahtevami dela, jasnostjo vlog, delovno obremenitvijo, avtonomijo, ureditvijo delovnega časa ter poštenimi in preglednimi postopki, s ciljem podpreti ciljno usmerjeno in proaktivno preprečevanje ter upravljanje za izboljšanje varnosti, zdravja in uspešnosti delavcev.

Da bi poudarilo zdravstvene in gospodarske posledice neprimernega psihosocialnega delovnega okolja, poročilo ne zajema le pregleda dokumentiranih dokazov, temveč vključuje tudi nove globalne ocene MOD, ki kažejo, da so psihosocialni dejavniki tveganja odgovorni za več kot 840.000 smrtnih primerov letno, skoraj 45 milijonov slabših let življenja zaradi invalidnosti (DALY), ter za ocenjeno letno izgubo, ki ustreza 1,37 odstotka svetovnega BDP. Poročilo pregleduje tudi mednarodne, regionalne in nacionalne politične razvoje ter opisuje praktične pristope k preprečevanju in obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.

MOD bo 27. aprila 2026 od 13:00 do 15:30 organizirala okroglo mizo z naslovom “Zagotavljanje zdravega psihosocialnega delovnega okolja” o spoznanjih iz globalnega poročila in o svetovnih trendih ter praktičnih pristopih za zagotavljanje zdravega psihosocialnega delovnega okolja. Dogodek na svetovnem spletu si bo mogoče v angleščini ogledati v živo s prijavo na tej povezavi.

Vabljeni!

Glej tudi sporočilo MDDSZ ob 28. aprilu svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Dodatno:

Povzetek globalnega poročila MOD/ILO v slovenščini “Psihosocialno delovno okolje”, 22. 4. 2026

Sporočilo MDDSZ na gov.si, 28. april 2026:

Iz sporočila MDDSZ – Stanje v Sloveniji:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu – EU-OSHA v Flash Eurobarometru OSH Pulse 2022 na področju psihosocialnih tveganj za varnost in zdravje pri delu za Slovenijo navaja naslednje rezultate:

• • • 51 odstotkov anketiranih (EU: 46 odstotkov) je izpostavljenih močnim časovnim pritiskom in preobilici dela,
    • 22 odstotkov anketiranih (EU: 26 odstotkov) poroča o slabi komunikaciji ali sodelovanju v organizaciji,
    • 18 odstotkov anketiranih (EU: 18 odstotkov) poroča o pomanjkanju avtonomije ali vpliva na tempo dela ali delovne procese,
    • 14 odstotkov anketiranih (EU: 16 odstotkov) je izpostavljenih nasilju ali verbalni zlorabi strank, pacientk/pacientov, učenk/učencev ipd.
    • 9 odstotkov anketiranih (EU: 7 odstotkov) poroča o izpostavljenosti nadlegovanju ali trpinčenju,
    • 30 odstotkov anketiranih (EU: 29 odstotkov) poroča o izpostavljenosti nečemu drugemu, kar jim povzroča stres,
    • 49 odstotkov anketiranih (EU: 43 odstotkov) poroča o tem, da na njihovem delovnem mestu obstajajo posvetovanja z delavkami in delavci glede stresnih vidikov njihovega dela,
    • 46 odstotkov anketiranih (EU: 42 odstotkov) navaja, da so na delovnem mestu dostopne informacije in usposabljanje o dobrem počutju in obvladovanju stresa,
    • 36 odstotkov anketiranih (EU: 38 odstotkov) navaja, da ima na delovnem mestu dostop do svetovanja ali psihološke podpore,
    • 30 odstotkov anketiranih (EU: 26 odstotkov) poroča, da so na njihovem delovnem mestu prisotni tudi drugi ukrepi, ki obravnavajo z delom povezan stres.

Isti Eurobarometer ugotavlja tudi, da se v Sloveniji 83 odstotkov anketiranih (močno) strinja in 15 odstotkov (močno) ne strinja, da so na njihovem delovnem mestu sprejeti dobri ukrepi za zaščito njihovega zdravja. 64 odstotkov pa jih pravi, da so na njihovem delovnem mestu organizirane ozaveščevalne ali druge dejavnosti.

E-novica ZSSS št. 17/2026 (13. 4. 2026): V letu 2026 že enajst smrtnih nezgod pri delu

     Poziv iz zgodovine: “Delaj varno! Vrni se zdrav domov!”, Železarna Ravne

Po podatkih Inšpektorata RS za delo je bilo od 1. 1. 2026 do 10. 4. 2026 zabeleženih kar enajst smrtnih poškodb pri delu (devet v Sloveniji in dve v Nemčiji). Njihovo število je zaskrbljujoče visoko, saj jih je bilo v istem obdobju v preteklih dveh letih zgolj po štiri. Letos smo torej zabeležili kar trikrat več smrtnih nezgod pri delu kot v preteklih letih! Čas je za streznitev in več varnostne kulture na delovnem mestu!

Prav gotovo je lahko pomemben vzrok nezgod neupoštevanje pravil varnega dela, podcenjevanje nevarnosti in miselnost: “Saj se doslej še ni nič zgodilo.” Toda v letu najhujše kolektivne nezgode pri delu v slovenski zgodovini, v kateri je življenje izgubilo sedem ljudi, je nekdanja predsednica ZSSS Lidija Jerkič 7. 10. 2022 inšpekcijske službe  pozvala, da ni prav zvračati odgovornosti izključno na delavce, ki naj bi zagrešili človeško napako, temveč naj se razišče tudi organizacijske vzroke in odredi dopolnitev varnostnih protokolov pri delodajalcu ter poda predloge za dopolnitev predpisov, da se podobna tragična nezgoda nikoli več ne ponovi.

Vzroki smrtnih nezgod pri delu v prvih mesecih leta 2026 so bili:

1. pri posipanju ceste je s traktorjem zdrsnil po brežini,
2. povozitev z delovnim strojem MANITOU,
3. med montažo jeklenega nosilca je ta zdrsnil z višine in padel na delavca (Nemčija),
4. med žaganjem hloda se je ta skotalil nanj in ga tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode umrl,
5. padec iz odra višine 15 m,
6. povozil ga je bager,
7. z rušilnim kladivom je rušil steno, katera se je podrla nanj,
8. delavec je iz neznanega razloga omahnil s stopnice na zadnjem delu nadgradnje smetarskega vozila,
9. med opravljanjem dela je delavka odprla okno, ki je padlo na njo in jo poškodovalo,
10. ko je usmerjal voznika, ga je ta s tovornim vozilom stisnil ob nakladalno rampo (Nemčija),
11. povezovalni element za spajanje je padel s kovinske konstrukcije in ga zadel v hrbet.

Družinam in sodelavcem smrtno poškodovanih izrekamo sožalje!

E-novica ZSSS št. 16/2026 (2. 4. 2026): Inšpektorat za delo opozarja

Foto: opozorilo IRSD

Obveščamo vas, da je Inšpektorat RS za delo (IRSD) 2. 4. 2026 objavil opozorilo o zagotavljanju varnosti pri sanaciji streh, poškodovanih zaradi vetra v preteklem tednu:

“Močan veter je v preteklem tednu povzročil precejšnjo škodo na različnih objektih, pri čemer so bile najbolj prizadete strehe in strešne konstrukcije. Izvajalce, ki izvajajo sanacijo streh, opozarjamo, naj pri svojem delu dosledno upoštevajo vse predpisane ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

E-novica ZSSS št. 15/2026 (1. 4. 2026): Nove smernice za promocijo zdravja

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za zdravje marca 2026 na svoji spletni strani objavilo nove posodobljene Smernice za promocijo zdravja pri delu na delovnem mestu (različica 2.0). Nadomestile so dosedanje iz leta 2015 (različica 1.0). Ekonomsko-socialni svet (ESS) se je 13. 2. 2026 na svoji 370. seji z njimi seznanil in jih podprl.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da so promocija zdravja na delovnem mestu sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Če ne, mu je zagrožena visoka globa. Smernice izda minister, pristojen za zdravje. Po obravnavi na ESS  se smernice objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

Po desetletju izvajanja in bogatih izkušnjah iz prakse – tako s strani uporabnikov kot strokovnjakov –  nova različica smernic predstavlja nadgradnjo, ki poleg posodobitve informacij iz prve različice vključuje tudi dodatne vsebine s področja duševnega zdravja (doživljanje stresa na delovnem mestu, psihosocialna tveganja, problematična raba digitalnih tehnologij, itd.) in s področja zdravstvene pismenosti. 

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je cilj smernic vzpostaviti sistematičen in na dokazih temelječ okvir za spodbujanje ukrepov in podporo izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, ki bo delovnim organizacijam omogočal učinkovito načrtovanje, izvajanje in vrednotenje ukrepov ter prispeval k izboljšanju zdravja, delovne sposobnosti in kakovosti življenja delovno aktivnega prebivalstva. So orodje oziroma pripomoček delodajalcem pri načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu. Pripravljene so na način, da delodajalca po posameznih korakih vodijo k pripravi načrta oziroma programa promocije zdravja za svojo organizacijo. Ministrstvo za zdravje z njimi želi tudi na delovnih mestih spodbujati prizadevanja, ki cenijo, podpirajo in omogočajo dobro zdravje in počutje, vključno z obvladovanjem psihosocialnih tveganj pri vseh zaposlenih. Ob tem je potrebna dejavna zavezanost delodajalcev, ki morajo zagotavljati zdrave organizacijske in okoljske razmere in zavezanost zaposlenih, ki naj dejavno sodelujejo v programu promocije zdravja na delovnem mestu.

Več na spletni strani MZ: Smernice promocije zdravja na delovnem mestu 2026

Promocija zdravja na spletni strani ZSSSzaupnikVZD in smernice 2026

E-novica ZSSS št. 14/2026 (30. 3. 2026): Odgovorite na vprašalnik o standardu ISO 45001

E-novica ZSSS št. 13/2026: Projekt NIJZ “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

Obveščamo vas, da bo v Sloveniji do 30. septembra 2029 potekal projekt Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu – CP VZD“. Projekt CP VZD je umeščen v cilje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu ter naj bi s svojimi rezultati pomembno prispeval k njihovemu uresničevanju. Na uvodnem dogodku projekta 31. 3. 2026 v Ljubljani bo beseda tekla izzivih in priložnostih v našem sistemu varnosti in zdravja pri delu.

Za projekt je zagotovljeno kar 7.000.000 evrov! Sofinancirata ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (15 %) ter Evropski socialni sklad (85 %) v okviru specifičnega cilja programa evropske kohezijske politike “Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+)“.  Projekt izvaja NIJZ v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Socialni partnerji so se s projektom prvič seznanili 16. 1. 2026 na 369. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter ga ocenili kot pomemben korak k bolj sistemskemu in usklajenemu pristopu k varnosti in zdravju pri delu. Izrazili so interes za sodelovanje pri njegovem izvajanju.

Vodja tega pomembnega projekta je nekdanja ministrica za delo doc. dr. Anja Kopač. Poudarja, da je glavni cilj projekta vzpostavitev celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu ter dvig ravni varnostne kulture v delovnem okolju in tudi širše. Trajnih izboljšav da ni mogoče doseči zgolj s predpisi ali posameznimi ukrepi, temveč tudi s sodelovanjem stroke, delodajalcev, delavcev in socialnih partnerjev. Eden ključnih ciljev projekta bo vključitev 300 organizacij, v katerih se bodo izvajale projektne aktivnosti, z namenom oblikovanja uporabnih, izvedljivih in trajnostnih rešitev. Specifični cilji projekta so:

• anketa o stanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji 2026/2027;
• analiza stanja in izzivov ter pogojev za razvoj kulture varnosti in zdravja pri delu ;
• ozaveščenost delavcev o pomenu varnega in zdravega delovnega okolja;
• usposobljenost strokovnjakov za ocenjevanje tveganj;
• ozaveščenost socialnih partnerjev o varnosti in zdravju pri delu ;
• analiza obstoječih zbirk podatkov in oblikovanje predloga nove zbirke podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganj na delu in delazmožnosti.

O posameznih fazah tega, verjamemo, prelomnega štiriletnega projekta bomo v naših e-novicah pogosto poročali, zato smo mu  namenili prostor tudi na naši spletni strani. Prvič smo o njem poročali v e-novici št. 2/2026 o razpisu za 300 delodajalcev, ki bi želeli sodelovati v pilotnem delu projekta. Razpis bo ponovljen.

E-novica ZSSS št. 12/2026 (20. 3. 2026): Tematska številka DE “Intenzivnost dela”

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD v rubriki “Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu” najdete opozorilo, da do nezdrave delovne obremenitve pride, kadar delovne zahteve (količina dela, stopnja težavnosti, časovni roki…) presegajo razpoložljiva sredstva za delo (delovne metode in oprema, veščine in kadri, razumni in jasni cilji, socialna podpora…). To neravnovesje postane nezdravo, če je dolgotrajno in če so možnosti za okrevanje nezadostne.

Več o tem najdete v novi tematski številki glasila Delavska enotnost z naslovom “Intenzivnost dela”. V elektronski obliki jo je mogoče kupiti v spletni trgovini ZSSS. Stane 10 € oziroma 2,30 € za člane sindikatov, povezanih v ZSSS.

Redakcija Delavske enotnosti jo predstavlja s temi besedami: “V novi tematski številki Delavske enotnosti razmišljamo, pišemo, raziskujemo oziroma se vprašujemo, kako intenzivno v teh časih delamo v različnih dejavnostih, različnih okoliščinah, pod vplivom različnih dejavnikov, in zakaj je tako.

Intenzivnost dela nam ne pove le, na kakšen način in v kakšnih specifičnih okoliščinah opravljamo določeno delo, temveč tudi širše kaže, v kakšni družbi v resnici živimo. Tako v tej tematski številki razgrinjamo, kdo ali kaj določa, kako intenzivno delamo, kakšna sta naša varnost in zdravje pri tem, kakšen je vpliv digitalne tehnologije in algoritemskega upravljanja na vse skupaj, kako sta povezana intenzivnost dela in aktualno pomanjkanje kadra, delavk in delavcev različnih profilov, kako se na vse skupaj odzivamo sindikati, in še marsikaj.

Vprašanje intenzivnosti dela je med drugim tesno povezano z različnimi časovnimi pritiski, s hitrostjo dela, z večopravilnostjo, z dejavniki, ki določajo ritem dela, to so lahko nadrejeni, stranke, stroji, različni digitalni sistemi … Izkušnje s terena kažejo tudi, da danes veliko delavk in delavcev dela z zelo visokim tempom ali pod stalnim pritiskom rokov. To pomeni, da je intenzivnost dela pomembna dimenzija kakovosti dela in pomemben dejavnik zdravja in zadovoljstva zaposlenih.

Zato lahko rečemo naslednje: če želimo, da bi delo ostalo dostojno in nas ne bi čez mero izčrpavalo, moramo torej narediti tisto, kar delavke in delavci, sindikati počnemo že dolgo – moramo se organizirati, povezovati in se skupaj boriti za ustrezne pogoje in razmere, v katerih bomo opravljali svoje delo.

S tem v mislih smo se tudi lotili tokratne tematske številke. Vabljeni k branju!”

E-novica ZSSS št. 11/2026 (12. 3. 2026): Mikrodokazila o kompetenci za UI

Eden od virov stresa na delovnem mestu je pomanjkljiva kompetenca za opravljanje dela. Umetna inteligenca (UI) na delovnem mestu vse hitreje postaja enako samoumevno orodje, kot sta telefon ali računalnik. Poznavalci nas opozarjajo, da nam naše delovno mesto ne bo ukradla UI ampak nekdo, ki jo zna uporabljati. Kako torej postati vešči UI?

Vlada RS je 5. 3. 2026 sprejela Nacionalno strategijo umetne inteligence do 2030 (NsUI 2030), ki prinaša nekaj odgovorov na to vprašanje. NsUI 2030 pojasnjuje, da hitri tehnološki napredek temeljito preoblikuje pričakovanja družbe, pogosto pa presega njeno zmožnost prilagajanja. Četrta industrijska revolucija, katere ključni del je tudi UI, zato zahteva nove kompetence in prilagoditve na številnih področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja.

Visokošolski študijski programi se bodo prilagodili potrebam trga dela in družbe, vključno z uporabo mikrodokazil in drugih prožnih oblik pridobivanja znanj. Eden od ciljev strategije je prav delujoč sistem mikrodokazil v visokem šolstvu v podporo vseživljenjskemu učenju posameznikov na trgu dela za hitro pridobivanje znanj na področjih UI, podatkovne znanosti in avtomatizacije.

Mikrodokazila bodo sistem za hitro pridobivanje in priznavanje znanj.  Bodo torej nekajdnevna ali nekajmesečna visokošolska izobraževanja in usposabljanja, s katerimi bomo dokazovali usposobljenost za uporabo UI. V nasprotju z makrodokazili, kot so na primer diplome ali licence, ki zahtevajo dolgo in poglobljeno dobo celovitega študija na akreditiranih institucijah in programih, se mikrodokazila osredotočajo na specifične nize znanj in omejenih učnih izidov, do katerih je mogoče priti v krajšem časovnem obdobju. Do vzpostavitve mikrodokazil kot javno veljavne listine se udeležencem, ki uspešno opravijo krajše izobraževanje in usposabljanje za mikrodokazilo, izda v elektronski obliki potrdilo o pridobljenih kompetencah, spretnostih ali znanjih z vsemi obveznimi elementi mikrodokazila, kot jih določa Evropska komisija. Ovrednoteno bo z ECTS (kreditnimi točkami) in zapisom doseženih kompetenc. Mikrodokazila bodo mednarodno prenosljiva, saj bo v prihodnosti oblikovan enoten okvir zagotavljanja kakovosti znotraj pravno reguliranega izobraževanja tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni.

Več na:

Univerza v Ljubljani o mikrodokazilih

Univerza v Mariboru o mikrodokazilih

Nacionalna strategija umetne inteligence do 2030 (NsUI 2030), 2026

Akt o umetni inteligenci, 2024

E-novica ZSSS št. 10/2026 (6. 3. 2026): O ženskah na mednarodni dan žensk

Slika: Roža mogota akademskega kiparja Dušana Tršarja

Dan žensk je mednarodni praznik žensk, ki ga na osmi marec tudi v Sloveniji praznujemo že kar od leta 1913 dalje. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. ZSSS od leta 2007 ta praznik obeležuje s podelitvijo svojega priznanja “Roža mogota“. V letu 2026 ga je prejela sindikalna zaupnica Mira Kuk, ki je s svojim zgledom, odločnostjo in pripravljenostjo pomembno prispevala k enakim možnostim zaposlenih v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Utemeljitev priznanja na tej povezavi. Čestitamo!

Vsem ženskam voščimo prijetno praznovanje!

Dan žensk je seveda prava priložnost za pregled trenutnega položaja žensk. Dovolite, da letos namenimo več pozornosti nasilju nad ženskami tako doma kot na delovnem mestu. Agencija EU za temeljne pravice je namreč prav v zadnjem tednu objavila odgovore 114.023 žensk iz 27 držav EU na vprašanja, postavljena v “Raziskavi o nasilju na podlagi spola – Podatki za politiko in prakso“. Na vprašanja je odgovorilo  tudi 1.282 Slovenk!

Kaj kažejo odgovori Slovenk:

13,4 % Slovenk je s strani svojega partnerja kadarkoli v življenju doživelo telesno nasilje ali grožnje  in 27,9 % psihološko nasilje (4,9 % v zadnjem letu)

16 % Slovenk je kadarkoli po svojem 15. letu doživelo nasilje ali grožnje od oseb, ki niso bile njen partner – od tega:

• • 9,3 % telesno nasilje ali grožnje nespolne narave
  • 5,2 % spolno nasilje, ki ni bilo posilstvo
  • 1,5 % posilstvo

31,7 % Slovenk je kadarkoli v življenju doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu (6,8 % pa v zadnjem letu)

Priporočamo v branje:

• Nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, praktični priročnik za delodajalce, publikacija MDDSZ o izvajanju konvencije MOD 190, 2025, v slovenščini
• Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, E-priročnik, ZSSS, 2022