DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

 

Tokrat vas želimo informirati, da je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 2019 razglasila za mednarodno leto periodnega sistema elementov. Letos namreč mineva 150 let, odkar je ruski  znanstvenik Dimitrij Ivanovič Mendelejev leta 1869 objavil periodni sistem kemijskih elementov. Njegovo odkritje predstavlja enega od ključnih dosežkov v znanosti v vsej dosedanji zgodovini. Omogoča namreč razumevanje narave in delovanja snovi, ki nas obdajajo, in odkrivanje novih spojin in materialov, ki posredno ali neposredno vplivajo na kvaliteto našega življenja. Mendelejev je razvrstil 63 takrat znanih elementov po njihovi naraščajoči atomski masi v skupine, glede na njihove podobne, periodično ponavljajoče lastnosti, hkrati pa je pustil prazne prostore, kjer je pričakoval nov element, pa takrat še ni bil poznan. A presenetljivo pravilno je že takrat še neodkritim elementom natančno napovedal lastnosti. Periodni sistem je vzpostavil okvir za odkrivanje novih elementov in spodbudil razmišljanja in raziskave o zgradbi in lastnostih atomov. Z leti se je periodni sistem posodabljal, glede na odkritja novih elementov in boljše razumevanje zgradbe atoma. Periodni sistem trenutno združuje 118 elementov, zadnji štirje elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118 so bili dodani konec novembra 2016. Novejši elementi, ki so bili umeščeni v periodni sistem v zadnjih letih, so sintetičnega izvora in jih lahko za izjemno kratek čas proizvedejo s fuzijo drugih elementov. Zadnji odkrit in zelo nestabilen element je oganeson, z razpolovno dobo razpada manj kot 1 milisekunde. Novi elementi morajo zadostiti kriterijem, ki jih določa Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), ki potrjuje predlagana imena in simbole. Večinoma so elementi poimenovani po odkriteljih, državah, lastnostih ter izvornih mineralih.
Po vsem svetu se bodo v letošnjem letu odvijali številni dogodki, ki bodo obeležili periodni sistem. Slovenski Kemijski inštitut je v čast obletnice izdal svoj periodni sistem. Izdali so ga, ker na trgu ni tako podrobnih periodnih sistemov elementov oziroma periodnih sistemov z vsemi najrazličnejšimi podatki in enačbami. Je izjemno dober pripomoček za dijake in študente. V kolikor ga kdo potrebuje za študij ali raziskovalno delo, ga lahko dobi na inštitutu.

Foto: L. Böhm, ulična razstava o periodnem sistemu elementov na Krakovskem nasipu v Ljubljani, avgust 2019

Evropska agencija za kemikalije ECHA pa opozarja, da je v njeni bazi podatkov o kemikalijah kar 93 od teh elementov. Ob jubilejnem letu je v angleščini pripravila interaktivni periodni sistem, ki ga najdete na tej povezavi. S klikom na posamezni element na njem, se v hipu preselite v bazo podatkov o lastnostih elementa, kako se uporablja in svarila o njegovi varni uporabi.

Viri:
STA o mednarodnem letu periodnega sistema elementov
Interaktivni periodni sistem elementov ECHA
 

Osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo« v javni obravnavi do konca oktobra 2019

Osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo« v javni obravnavi do konca oktobra 2019

Osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo« v javni obravnavi do konca oktobra 2019

 

Tokrat vas obveščamo, da je na tej povezavi od 2. 9. do 31. 10. 2019 v angleščini v javni obravnavi osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo«. Kakovostno pripravništvo je namreč ključno za vključevanje mladih na trg dela. Žal pa so raziskovalci in sindikalisti po vsej EU ugotavljali, da pripravništvo pogosto ni zastavljeno na kakovosten način in zato ne omogoča poklicni razvoj pripravnikov.

Zadnjih 10 mesecev je sindikat Mladi Plus iz ZSSS v sodelovanju s sindikati iz Malte, Belgije, Italije in Evropsko konfederacijo sindikatov ETUC prispeval k nastanku vsebine pred-standarda. Ta bo imel uradno status CEN delavničnega sporazuma. Eden od ciljev tega projekta je zbrati dobre prakse na evropski ravni in zagotoviti spodobne  delovne razmere mladim pripravnikom. Vsebino so navdihnile sindikalne akcije, kakršna je bila v Sloveniji prepoved neplačanega pripravništva in v Belgiji, kjer je pripravnikom zagotovljeno delovno razmerje za čas pripravništva. Ta pred-standard je sofinancirala Evropska komisija v okviru SPRINT projekta.

SPRINT projektni tim (vir slike: https://www.sprint-erasmusplus.fr/node/4)

Predsednica sindikata Mladi Plus Tea Jarc je bila po oceni ETUC gonilna sila za nastanek osnutka tega bodočega evropskega standarda. Izjavila je: »Mladi ljudje zaslužijo kakovostno pripravništvo in dostojno zaposlitev. Pripravništvo je pomemben korak prehajanja iz šolanja v zaposlitev, zato mora mladim zagotoviti dobro in pomenljivo izkušnjo pri pridobivanju delovnih izkušenj. V projektu smo raziskali obstoječe nacionalne zakonodaje in pri tem ugotovili, da je na tem področju pomanjkljiva tako zakonodaja, kolektivne pogodbe kakor tudi drugi okviri. Skupaj s številnimi pobudami na evropski ravni bo ta pred-standard pomenil okvir za delodajalce, kako zagotoviti kakovostno pripravništvo za mlade in bo, upajmo, izboljšal njihovo motivacijo, da izboljšajo svojo prakso. Ta pred-standard se bo lahko uporabljalo kot smernico za izboljšavo pripravništva, ozaveščanje delodajalcev o njegovem pomenu in bo, upajmo, pomembne korak v smeri bodoče zakonodaje.«

Čestitamo sindikatu Mladi Plus in njegovi predsednici in vas vabimo, da sodelujete pri javni obravnavi!

Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

Najnovejše ovrednotenje rakotvornosti dela v nočni izmeni

 

Tokrat vas obveščamo, da je 27 znanstvenikov iz 16 držav od 4. do 11. junija 2019 na Mednarodni agenciji za raziskave raka (IARC) v francoskem Lyonu zaključilo najnovejše ovrednotenje rakotvornosti dela v nočni izmeni. IARC je sicer rakotvornost nočnega izmenskega dela predhodno že obravnavala v okviru raziskav celotnega izmenskega dela. Tokrat je bilo opozorjeno na povišano tveganje za nastanek ne le raka na dojkah kot doslej ampak tudi na prostati. Zaradi nočne izmene sta torej višjemu tveganju za raka izpostavljena oba spola! Glavni razlog naj bi bil porušenje cirkadijskega ritma oziroma naravnega, notranjega procesa v telesu, ki uravnava cikel spanja-budnosti in se ponavlja približno vsakih 24 ur. V večini živih bitij namreč notranje sinhronizirane cirkadijske ure omogočajo organizmu, da predvidi vsakodnevne spremembe v okolju, ki ustrezajo ciklu dan in noč, in temu ustrezno prilagodi svojo biologijo in vedenje. Gre za telesne procese, kot so budnost/spanje, krvni obtok, proizvodnja urina, prebava, proizvodnja hormonov. Prav rak dojk in prostate pa sta povezana s proizvodnjo hormonov zaradi porušenja njihovega proizvajanja.

Poudarjamo, da seveda raka na dojkah ali prostati ne dobi vsakdo, ki dela v nočni izmeni. Toda tveganje za nastanek je le povečano. Za več o tem glej našo e-novico št. 52/2018 na tej povezavi. Ocenjuje se, da po vsem svetu 20 % delavcev dela tudi v nočni izmeni. Nočne izmene so zlasti pogoste v zdravstvu, gasilstvu, transportu, predelovalni industriji in trgovinski logistiki.

Foto: Mojca Matoz, DE

Raziskave rakotvornosti nočne izmene potekajo že od leta 2007 in njihovo tokratno ovrednotenje v letu 2019 je rezultat rastočega znanja. Znanstveniki na IARC so zaključili, da na nočna izmena »najbrž« povzroča pri ljudeh raka na dojkah in na prostati. Uvrstitev »nočne izmene« v to IARC skupino 2A potencialnih rakotvornih dejavnikov je za ves svet jasna oznaka, da je treba sume o njeni rakotvornosti jemati resno. IARC je namreč v svojih dosedanjih 124 monografijah dejavnike razvrstila v naslednje razrede glede na dokončnost dokazov o njihovi rakotvornosti:

Skupina 1: rakotvorni za človeka – 120 dejavnikov

Skupina 2A: verjetno rakotvorni za ljudi – 82 dejavnikov

Skupina 2B: morda rakotvorni za ljudi – 311 dejavnikov

Skupina 3: ni mogoče razvrstiti med rakotvorne za ljudi – 500 dejavnikov

Viri (vsi v angleščini):

Vabilo na posvet: Skrbna podjetja

Vabilo na posvet: Skrbna podjetja

V marcu 2019 je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije skupaj z drugimi partnerji začela izvajati projekt: »Skrbstvene odgovornosti moških. Podporno delovno okolje za moške pri usklajevanju dela in skrbstvenih odgovornosti (Men in Care – MiC.  MiC je evropski triletni projekt (2019 – 2022), ki združuje 12  organizacij – univerz, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij iz 7 evropskih držav, sofinanciran s strani Evropske komisije.

V sklopu projekta vas vljudno vabimo na posvet: »SKRBNA PODJETJA – IZZIVI V DELOVNEM OKOLJU«, ki bo potekal 11. septembra 2019 (10:00 – 12:00) v Hiši Evropske Unije v Ljubljani (Dunajska cesta 20).

Namen posveta je javna razprava o pomenu podpornega delovnega okolja pri usklajevanju dela in skrbstvenih obveznosti za zaposlene ženske in moške, podjetja ter celotno družbo. Na posvetu bodo posamezniki/ce, predstavniki/ce podjetij, sindikalnih in delodajalskih združenj predstavili svoja stališča o vlogi delodajalcev, sindikatov, vodstev podjetij pri uvajanju ukrepov usklajevanja.

Več informacij o projektu in dogodku v prilogi spodaj ter na spletni strani ZSSS: https://www.zsss.si/projekti/men-in-care-mic/ .

Zaradi lažje organizacije svojo udeležbo sporočite na: mojca.frelih@mirovni-institut.si, najkasneje do ponedeljka, 09. septembra 2019.

Priloge:

 Vabilo

Letak Men in Care – MiC

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

Ocena stroškov zaradi poklicnih nezgod in bolezni v EU

 

Vir slike: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

 

Obveščamo vas, da je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) v angleščini objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi, izračunane v njenem projektu iz obdobja 2015-2019. Za kaj pri tem gre, si lahko v slovenščini preberemo v poročilu iz leta 2017 o rezultatih prve faze tega projekta. Cilj projekta je bil v dveh fazah pripraviti oceno stroškov poklicnih nezgod in bolezni v Evropi. Prva faza, ki se je končala leta 2017, je bila pregled razpoložljivosti in kakovosti nacionalnih in mednarodnih virov podatkov, ki bi lahko bili potrebni za pripravo izračuna stroškov na evropski ravni. Oceniti je bilo treba število primerov poklicnih nezgod in bolezni ter njihove denarne vrednosti. Razpoložljivost ustreznih virov podatkov o stroških in primerih je bila raziskana na mednarodni ravni in na nacionalni ravni v EU-28, na Islandiji in na Norveškem. V drugi fazi študije pa so analizirali podatke o teh stroških v naslednjih izbranih državah: Finska, Nemčija, Nizozemska, Italija in Poljska. Izbrane države naj bi predstavljale sever, jug, vzhod, zahod in sredino EU. Izbrane so bile zato, ker imajo najbolj celovite podatke o poklicnih nezgodah in boleznih. Nismo presenečeni, da v ta izbor ni bila vključena Slovenija, saj pri nas ne beležimo poklicnih bolezni. Ocene stroškov iz teh petih držav pa naj bi bili sedaj reprezentativne tudi za preostalih 23 držav EU. Torej tudi za Slovenijo. Zato velja te ocene podrobneje predstaviti.

Upoštevalo se je stroške, ki jih povzročajo vse poklicne zdravstvene težave, ne glede na to, če se oziroma se ne končajo s smrtjo in ki se nanašajo na nezgode pri delu in zdravstvene težave, ki jih (delno) povzroča delo ali se poslabšajo zaradi dela. Zdravstvene težave, pri katerih je poklicni dejavnik edini ali najpomembnejši vzrok, so opredeljene tudi kot „poklicne bolezni“. Upoštevali so torej nezgode pri delu, poklicne bolezni, druge z delom povezane bolezni in prezentizem (pri slednjem gre za prisotnost na delovnem mestu, kljub slabemu počutju ali bolezni). Skušali so oceniti tudi stroške poslabšanja kakovosti življenja delavca zaradi poklicne nezgode ali bolezni. Upoštevali so naslednje kategorije stroškov: stroški produktivnosti, stroški zdravstvenega varstva, poslabšanje kakovosti življenja, upravni stroški in stroški zavarovanja. Neposredni in posredni stroški so:
• stroški zdravstvenega varstva v sistemu zdravstvenega varstva: skupna zdravstvena poraba in skupni zdravstveni stroški za delavce v okviru invalidskih programov;
• stroški produktivnosti: bruto plača, število izgubljenih delovnih dni, prehodno obdobje, skupni stroški nadomestil za odsotnost zaradi bolezni/dajatev za bolezen, skupni stroški dajatev za nezmožnost za delo/invalidnin;
• dodatni stroški, ki jih predhodni kategoriji ne zajemata: stroški začasne zamenjave delavcev, stroški zaposlovanja in stroški rehabilitacije.

Stroške slabega poklicnega zdravja so nato ocenili na dva načina. Rezultati prvega načina so predstavljeni v spodnji tabeli, ki kaže kolikšni odstotek vseh stroškov nosi kateri deležnik. Upoštevali so, da so namreč nosilci teh stroškov lahko delavci in družina, delodajalci, vlada in družba.

DRŽAVADELODAJALECDELAVECSISTEM / DRUŽBA
Finska22 %63 %15 %
Nemčija20 %61 %19 %
Nizozemska15 %73 %13 %
Italija20 %67 %13 %
Poljska11 %79 %10 %

 

Čeprav se rezultati razlikujejo med državami, pa je povsem jasno, da je zaradi poslabšanja kakovosti življenja povsod ravno delavec tisti, ki nosi največ stroškov. Stroški skupaj pa znašajo med 2,9 % bruto domačega proizvoda (BDP) v Finski in 10,2 % BDP na Poljskem. V pomoč pri računanju, koliko torej ti stroški znašajo pri nas, naj vam bo podatek, da je znašal v letu 2018  en odstotek BDP v Sloveniji 459 milijonov evrov.
Slabost tega prvega načina ocenjevanja je, da upošteva zgolj stroške do upokojitve oziroma do umika s trga dela.

Vseživljenjske stroške pa so skušali oceniti še z drugim načinom.  Ta je skušal izmeriti celotne stroške pred in po upokojitvi s pomočjo ovrednotenja števila zdravih let, izgubljenih zaradi zgodnje smrti ali življenja s poklicno zdravstveno okvaro oziroma invalidnostjo. Več o teh dodatnih ocenah lahko preberete v poročilu EU OSHA. Rezultati obeh načinov ocenjevanja stroškov poklicnih nezgod in bolezni niso primerljivi, saj merita različne zadeve. Paziti je treba, da te ocene torej pravilno uporabimo in navajamo. Če jih, pa izkušnje kažejo, da so takšne ocene navadno kar zanesljive. Kljub razlikam med ocenami v izbranih petih državah EU, se namreč pri vseh kažejo podobni trendi.

EU OSHA se je potrudila izračunati stroške slabega poklicnega zdravja in dokazati, da se splača vlagati v prevencijo. Najcenejše je namreč preprečiti izgubo zdravja in kakovosti življenja. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj te argumente zato uporabijo, ko se s svojim delodajalcem posvetujejo o investicijah v zdravje in varnost pri delu! Ocene namreč navsezadnje kažejo, da so visoki tudi stroški delodajalca zaradi posledic poklicnih nezgod in bolezni. A najtežje je delavcu in njegovi družini. Najceneje za vse je preprečevati.

  • v slovenščini poročilo o rezultatih prve faze raziskave iz leta 2017 na tej povezavi
  • v angleščini poročilo o rezultatih druge faze raziskave iz leta 2019 na tej povezavi

 

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

 

Obveščamo vas, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 14. oktobra 2019 na Brdu pri Kranju organizira mednarodno konferenco »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«, na kateri bo sodelovala vrsta uglednih domačih in tujih strokovnjakov. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. Podrobnosti so razvidne tukaj.
Prijave zbirajo do ponedeljka, 7. oktobra 2019. Naslov za spletno prijavo je: http://bit.ly/mednarodna-konferenca-prijava 

Vljudno vabljeni!

 

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

 

Obveščamo vas, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira seminar o novih in nastajajočih tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu, na katerem se bo govorilo o možnostih rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja« (Cankarjev dom, 19. september 2019). Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. Podrobnosti so razvidne iz programa, ki je pripet tukaj.

Prijave zbirajo do četrtka, 12. septembra 2019, na sledeči povezavi: http://bit.ly/seminar-prijava

O seminarju

Na seminarju bo predavala gospa dr. Christa Sedlatschek, direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki bo  podrobneje predstavila projekt predvidevanja novih in nastajajočih tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu (https://osha.europa.eu/sl/developments-ict-and-digitalisation-work).

V prej omenjenem projektu sodeluje tudi gospa izr. prof. dr. Phoebe V. Moore iz Univerze v Leicestru, strokovnjakinja za politično ekonomijo. Tukaj je njen zadnji članek »OSH and the future of work: Benefits and risks of artificial intelligence tools in workplaces«, ki ga je agencija objavila v začetku meseca julija 2019. Prilagamo tudi predstavitev »The Threat of Physical & Psychosocial Violence and Harassment in Digitalized Work«, ki temelji na ugotovitvah raziskave, ki jo je dr. Moore izvedla v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (ILO). Na seminarju bo, med drugim, predstavila prve ugotovitve poročila o (zlo)rabah modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja, ki ga pripravlja za Evropski parlament.

Gospa Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka pa bo s pomočjo primerov iz slovenske prakse predstavila varstvo zasebnosti v delovnem okolju v povezavi z rabo sodobnih tehnologij. Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2018 je objavljeno na tem naslovu: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/porocila/Letno_porocilo_2018_FINAL.pdf

Kot je razvidno iz programa, je po predavanjih predvidena nekoliko daljša razprava o tej aktualni problematiki.

Vljudno vabljeni!

Seminar financira:

 

 

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

 

Obveščamo vas, da se je 11. 7. 2019 na pariškem kazenskem sodišču zaključil deset tedenski dokazni postopek na sojenju sedmim obtoženim menedžerjem francoskega podjetja France Télécom v obdobju 2006-2010. Sojenje je sprožila ovadba, ki jo je javnemu tožilcu decembra 2009 posredoval sindikat SUD PTT, da France Télécom in njegova uprava izvajata psihično nasilje in ogrožata ljudi. Obtoženi so nekdanji predsednik uprave Didier Lombard, njegov namestnik Louis Pierre Wenes, direktor službe za človeške vire Olivier Barberot in štirje drugi soobtoženci. Sodilo se je tudi podjetju Orange, kot se danes naziva podjetje France Télécom, ki zaposluje 100.000 delavcev. Na sojenju so se obtoženi soočili z 39 preživelimi žrtvami in 120 drugimi, ki iščejo pravico. Na sodišču se je pričalo o človeški drami, ki jo je povzročilo brutalno prestrukturiranje podjetja med letoma 2006 in 2010.

Didier Lombard, nekdanji predsednik uprave France Télécom

Didier Lombard, nekdanji predsednik uprave France Télécom

Sredi prejšnjega desetletja je nekdaj javno podjetje France Télécom zašlo v težave. Da bi povečal dobičkonosnost privatiziranega podjetja, je novi predsednik uprave Didier Lombard enostransko in brez dogovora s sindikati začel izvajati programa prestrukturiranja Next in Act, katerih cilj je bilo zmanjšanje števila zaposlenih za 22.000 in prerazporeditev 10.000 delavcev. Vodstvene delavce se je usposabljalo o »umetnosti vojevanja«. Najbolj zagnani so bili nagrajevani. Baje se je izvajalo cinične prakse in okrutne metode, ki destabilizirajo ljudi. Odvečnega osebja so se hoteli znebiti s poniževanjem zaposlenih in njihovim prestavljanjem iz kraja v kraj ali z enega delovnega mesta na drugega. Prezrlo se je številna opozorila obratnih zdravnikov in podjetniškega odbora za varnost in zdravje pri delu. Posledica je bila serija samomorov zaposlenih. Javno tožilstvo je naštelo 18 samomorov in 13 poizkusov samomorov med aprilom 2008 in junijem 2010. Pričanje 46 preživelih in sorodnikov umrlih je prikazalo razsežnost psihičnega nasilja in povzročenega obupa. Didier Lombard je na sojenju zavrnil odgovornost za samomore in obtožil medije, da so jim na pamet pripisali napačne vzroke.

Javno tožilstvo je za tri glavne obtožence zahtevalo najvišjo zagroženo kazen. Zahtevalo je najvišjo, ker je bila pred desetletjem v Franciji za to kaznivo dejanje zagrožena za današnje pojmovanje mila kazen največ eno leto zapora in denarna kazen. Soobtožencem grozi osemmesečna zaporna kazen in denarna kazen. Pričakuje se, da bo sodba razglašena 20. 12. 2019. Sodba bo precedenčna za francosko sodno prakso.

Samomori v France Télécom so vzbudili izjemno pozornost francoskih medijev in mednarodne sindikalne skupnosti. France Télécom je postal simbol načrtnega institucionaliziranega psihološkega trpinčenja na delovnem mestu.

Viri: ETUI članek (angleščina)
V francoščini:

Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

 

V naših novicah vas pogosto opozarjamo na skrite nevarnosti pri delu. Tokrat vas seznanjamo z meta-analizo, s katero so švedski znanstveniki združili izsledke 66 predhodnih raziskav. Zanimala jih je povezava med strmim porastom pogostnosti treh nevro-degenerativnih bolezni (alzheimerjeva bolezen, parkinsonova bolezen, amiotrofična lateralna skleroza – ALS) in izpostavljenostjo nekaterim pogostim dejavnikom tveganja na delovnih mestih (elektromagnetna polja, kovine, pesticidi). Porast pogostnosti se je doslej pripisovalo predvsem staranju prebivalstva, omenjena meta-analiza pa opozarja, da se ne sme spregledati tudi vzročnih poklicnih tveganj. Predvsem seveda ne zaradi dolge latentne dobe od izpostavljenosti do izbruha teh bolezni. Bolnik naj zato svojega zdravnika opozori, da je bil na svojem delovnem mestu izpostavljen tem dejavnikom tveganja. Zdravnik pa naj o tem ne pozabi vprašati pri diagnosticiranju bolezni.

Meta-analiza je pokazala na 10 % porast zlasti alzheimerjeve bolezni in ALS v primeru nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj. V primeru poklicne izpostavljenosti pesticidom se poveča za 50 % zlasti tveganje za izbruh parkinsonove bolezni. Če pa so ljudje poklicno izpostavljeni svincu, epidemiološke študije kažejo tudi 50 % višje tveganje za parkinsonovo bolezen in ALS.

NASVET: Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj zato od delodajalca, pri katerem so delavci izpostavljeni nizkofrekvenčnim elektromagnetnim poljem, pesticidom in svincu, zahtevajo tudi oceno tveganja za nastanek nevrodegenerativnih bolezni z dolgo latentno dobo.

Viri:

Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

 

V e-novici št. 62/2018 z dne 11. 12. 2018 smo vas obvestili, da je bil v Uradnem listu RS št. 78 z dne 4. 12. 2018 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki določa, da od 1. 6. 2019 dalje velja nova slovenska mejna vrednost poklicne izpostavljenosti za vdihljiv kremenčev prah 0,1 mg/m3. Šele po 1. 6. 2022 pa bo veljala še strožja slovenska mejna vrednost 0,05 mg/m3. Za to strožjo mejno vrednost se je na pogajanjih na Ekonomsko socialnem svetu leta 2018 zavzemala Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. A kot smo vas takrat seznanili, so slovenske delodajalske organizacije terjale prehodno obdobje, češ da slovenska industrija potrebuje čas, da se prilagodi. Upajmo, da naša podjetja, kjer so delavci izpostavljeni kremenčevemu prahu, potrebnih tehničnih rešitev ne bodo odlagale na zadnji možni datum! Irena Manfredo v svojem prispevku »Ali je kremen novi azbest« v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije ISIS trdi, da v Sloveniji kremen povzroča 30 pljučnih rakov letno.

Ljudje so praviloma prepričani, da so izkoreninjene poklicne bolezni, kakršna je bila v preteklosti silikoza pri rudarjih po vsej Evropi. Dokazi, da je resnica precej drugačna, tokrat prihajajo iz Francije. V Franciji je mejna vrednost za kremenčev prah od leta 2017 prav tako kot pri nas 0,1 mg/m3. Konec maja 2019 je francoska Agencija za hrano, okolje in poklicno varnost in zdravje (ANSES) objavila svojo študijo o tveganjih za delavce, ki so pri delu izpostavljeni kremenčevemu prahu. Izkazalo se je, da je samo v tej državi danes rakotvornemu vdihljivemu kremenčevemu prahu na delovnemu mestu izpostavljeno približno 365.000 delavcev v gradbeništvu, nekovinski proizvodnji mineralnih izdelkov, kovinski industriji, v rudarstvu ter v kamnolomih. ANSES je izvedel študijo, ker so opazili, da danes za silikozo vse pogosteje obolevajo že mladi delavci, ki brusijo umetni kamen, izdelan iz kremena in smole. Uporablja se npr. za površine v kuhinjah in v kopalnicah. Delavci ga morajo rezati in brusiti tako pri tovarniški proizvodnji kakor pri vgraditvi v stanovanja in hiše. Nevarno je zlasti prašenje pri obdelavi na suho. Izkazalo se je, da zaradi silikoze zbolevajo že mladi delavci po veliko krajših latentnih dobah, kot so bile poznane v preteklosti. Študija je pokazala, da je pri delu kremenčevemu prahu nad mejno vrednostjo 0,1 mg/m3  v Franciji izpostavljenih do 30.000 delavcev in nad 0.025 mg/m3 pa kar 60.000 delavcev.

Zdravstvene posledice so hude: pljučni rak, nerakava obolenja, kakršna je silikoza, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), emfizem in tuberkuloza. ANSES opozarja še na povezavo med izpostavljenostjo in različnimi avtoimunskimi boleznimi ter patologijo ledvic.  Po mnenju ANSES mejna vrednost 0,1 mg/m3 ne zagotavlja zadostne varnosti zaradi prevelikega preostalega tveganja. Različne države določajo različne mejne vrednosti upoštevajoč znanstvena spoznanja o škodljivosti tega karcinogena in politično voljo, da se jih upošteva. Mejno vrednost 0,05 mg/m3 so npr. že uzakonili v Nemčiji in v ZDA. V ZDA pa stroka v ACGIH priporoča mejno vrednost 0.025 mg/m3.

Kot je poudaril Laurent Vogel, raziskovalec na Evropskem sindikalnem inštitutu ETUI: »Če res želimo zaščititi življenje delavcev, ki so izpostavljeni vdihljivemu kremenčevemu prahu, je treba določiti precej strožje mejne vrednosti od tistih v direktivi 2004/37/ES. Ne pozabimo, da evropske direktive za varnost in zdravje pri delu določajo zgolj minimalne mejne vrednosti. Katerakoli država v EU sme sprejeti zakonodajo, ki zagotavlja boljšo zaščito.«

Vir: ETUI
Vir v francoščini : Expertise ANSES
Več o boleznih KOBP in emfizmu Klinika Golnik na tej povezavi in pljučnem raku na tej povezavi
Več o silikozi dr. Marjan Bilban in Anja Plut na tej povezavi
O slikozi glej tudi v publikaciji ZSSS Pomembnejše/izbrane poklicne bolezni – stran 81.

Loading...