DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

 

V naši e-novici št. 45/2019 z dne 16. 9. 2019 smo vas obvestili, da sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) podpiramo shod »Podnebni štrajk 27. 9. 2019« ter prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Njihove zahteve najdete na tej povezavi. Svobodni sindikati pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo. Na delovnih mestih naj tudi 27. 9. 2019 organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki.

Osrednji shod »Podnebni štrajk« bo v Ljubljani na Trgu republike 27. 9. 2019 ob 11.55.

Ne bo pa to edini shod Podnebnega štrajka. Na isti dan in ob isti uri bodo še najmanj v Brežicah, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Litiji in Ormožu. Kje točno v teh mestih bodo 27. 9. 2019 ti shodi, lahko povprašate njihove organizatorje, ki jih najdete na tej povezavi.

Slovenski Podnebni štrajk se vključuje v Globalni podnebni štrajk, ki bo po vsem svetu potekal od 20. do 27. 9. 2019. Glej v angleščini informacijo o globalnem Podnebnem štrajku (Global Climate Strike 20-27 september 2019) na tej povezavi.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres bo 23. 9. 2019 v New Yorku gostitelj svetovnega Akcijskega podnebnega vrha (Climate Action Summit, 23 September 2019), na katerem se naj bi svetovni voditelji dogovorili, kako uresničiti Pariški podnebni sporazum (v slovenščini ga lahko preberete na tej povezavi). Takole so Združeni narodi utemeljili potrebo po takojšnji podnebni akciji: »Globalne emisije toplogrednih plinov dosegajo rekordne vrednosti in videti ni nobene izboljšave. Zadnja štiri leta so bila rekordno vroča. Zimske temperature na Arktiki so se od leta 1990 dvignile za 3˚C. Gladina morij se dviga, koralni grebeni izumirajo, postajamo priča spremembam podnebja, ki ogrožajo zdravje zaradi onesnaženosti zraka, vročinskih valov in povečanega tveganja za pomanjkanje hrane. Učinki podnebnih sprememb se občutijo povsod in z zelo stvarnimi posledicami na življenje ljudi. Podnebne spremembe slabšajo rezultate nacionalnih gospodarstev in njihova cena bo v prihodnosti še višja kot danes. Toda širi se zavest o obstoječih in dosegljivih prilagoditvah za preskok v čistejša in bolj odporna gospodarstva.  Zadnja analiza kaže, da če ukrepamo takoj, lahko v 12 letih zmanjšamo emisije ogljika ter znižamo rast povprečne globalne temperature glede na tisto v predindustrijski dobi za manj kot 2˚C oziroma po zadnjih znanstvenih ugotovitvah celo za manj kot 1,5˚C. Na srečo imamo Pariški sporazum – to je vizionarski uresničljiv napreden okvir za delovanje, ki natančno določa, kaj je treba storiti, da se ne le prekine kvarjenje podnebja ampak celo povrne prejšnje stanje.  Toda sporazum sam po sebi ni dovolj, če mu ne sledi akcija. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je 23. 9. 2019 v New York povabil vse svetovne voditelje, da jim predlaga trdne in stvarne načrte za izboljšanje tistega, kar so sami na nacionalni ravni sklenili storiti do leta 2020, da bi v naslednjem desetletju za 45 % zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter da bi dosegli do leta 2050 neto ničelne emisije.«

Vabljeni na dogodke Podnebnega štrajka po vsej Sloveniji v petek, 27. septembra 2019 ob 11.55!

Pokažimo, da nam ni vseeno!

Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

 

Tokrat vas obveščamo o sklepih za varovanje podnebja, ki jih je sprejelo predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na pobudo Sindikata Mladi Plus na svoji 17. seji 10. 9. 2019.
Sklepi temeljijo med drugim na Akcijskem programu 2019-2023, ki ga je maja 2019 na Dunaju sprejel 14. kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Na podnebne spremembe se nanaša točka 331: Usposobili bomo delavce in sindikate za boljše vključevanje v klimatske dejavnosti:
a) ETUC bo gradila na svojem vodniku »Vključitev sindikatov v klimatske aktivnosti, da bi zagotovili pravičen prehod« z namenom, da spodbudi akcijo na nacionalni ravni in da pripravi svoje članice, da prevzamejo svojo vlogo pri podnebnem upravljanju.
b) ETUC v sodelovanju z ITUC bo spodbujala mobilizacijo za pravični prehod in podnebno akcijo ter bo sodelovala v akcijskem podnebnem dnevu Združenih narodov.
c) Da bi spodbudila dejavnost na ravni delovnih mest in podjetij, bo ETUC prenovila svoj projekt »Za zelena delovna mesta« na podlagi najnovejših podatkov ter študij konkretnih primerov.
d) ETUC bo preučila že vidne posledice klimatskih sprememb na delovne razmere ter kako jih obravnavati v kolektivnih pogajanjih ter v socialnem dialogu z delodajalskimi organizacijami. Cilj je pripraviti konkretna orodja za podporo sindikatom v Evropi, ki hočejo upoštevati učinek klimatskih sprememb na delavce.
e) Vožnja na delo in z dela, ki podpira odgovoren odnos do podnebja, je še eno področje, kjer delavci lahko prispevajo k podnebni akciji. Upoštevajoč dosedanje pobude bo ETUC obnovila svojo akcijo na tem področju.

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na svoji 17. seji sprejelo dokument z naslovom »Sindikati in podnebne spremembe«, ki ga najdete na tej povezavi. Z njim je podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Zaključek in zaveze iz dokumenta »Sindikati in podnebne zahteve« so:

  1. Podnebna spremembe in okoljska kriza nasploh predstavljata resno grožnjo delavcem in delavkam ter sindikatom. Na mrtvem planetu delovnih mest ni.
  2. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo socialno smiselne, premišljene in na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Reševanje okolja nikakor ne sme iti na račun delavcev in delavk ter njihovih pravic.
  3. V skladu s sprejetimi zavezami Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) podpiramo Pariški podnebni sporazum. Ta postavlja jasne cilje za mednarodno podnebno ukrepanje, njegova implementacija pa pomeni preprečitev najbolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb za vse delovne ljudi po svetu.
  4. Podpiramo socialno-okoljske zaveze naše krovne organizacije Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), sprejete na zadnjem kongresu na Dunaju.  Te se zavzemajo za pravičen prehod in socialno smiselne ukrepe za prehod v trajnostnejšo družbo ter pozivajo tako slovenske kot evropske odločevalce k odločnem ukrepanju.
  5. Zavzemamo se za povečanje zelenih, dostojnih in sindikaliziranih delovnih mest ter v tem vidimo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.
  6. Podpiramo krožno gospodarstvo ter uvajanje naprednih, okolju in delavcem prijaznih ukrepov v industriji. Pri pripravi in sprejemanju le-teh moramo od samega začetka sodelovati sindikati. Takšni ukrepi zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje, povečajo konkurenčnost podjetja in izboljšajo delovne pogoje v podjetju.
  7. Zahtevamo pravičen prehod za vse delavke in delavce, ki bi kakorkoli občutili spremembe prehoda. Prav nihče – niti delavec, niti njegova družina, niti skupnost – ne sme biti prepuščena samemu sebi. Država mora v dialogu s sindikati in delodajalci poskrbeti za vseobsegajoč socialni, ekonomski, okoljski in investicijski plan, ki bo med drugim nudil zadostne finančne kompenzacije (v višini pretekle plače) za delavce, brezplačna izobraževanja, prekvalifikacije, preferenčne obravnave pri zaposlovanju, neposredno in posredno investiranje, spodbujanje in vzpostavljanje novih delovnih mest, zadostna sredstva za celovit razvoj obravnavanih skupnosti in druge ukrepe, ki bodo delavkam in delavcem omogočali pravičen in dostojen prehod.
  8. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
  9. Podpiramo »Podnebni štrajk«, ki bo potekal 27. septembra 2019 po celi Sloveniji, ter pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo.
    • V kolikor jim delodajalec ne dovoli udeležbe na shodu, pozivamo delavke in delavce, da si na ta dan vzamejo dopust in s tem pokažejo, da podneben spremembe predstavljajo grožnjo delovnim ljudem.
    • Če tudi to ni mogoče, pozivamo sindikate, da na delovnih mestih na ta isti dan organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki. Ob tej priložnosti lahko organizirajo razprave/skupščine o ukrepih, ki bi še spodbudili socialno in okoljsko usmerjenost podjetij, povabijo člane/ice gibanja Mladi za podnebno pravičnost na srečanje/pogovor ali prek fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih s ključnikom #pravicnatranzicija, izrazijo solidarnost in podporo protestu.

 

Vir foto: https://www.facebook.com/mladizapodnebnopravicnost/

Celotno besedilo dokumenta »Sindikati in podnebne spremembe«

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

 

Tokrat vas želimo informirati, da je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 2019 razglasila za mednarodno leto periodnega sistema elementov. Letos namreč mineva 150 let, odkar je ruski  znanstvenik Dimitrij Ivanovič Mendelejev leta 1869 objavil periodni sistem kemijskih elementov. Njegovo odkritje predstavlja enega od ključnih dosežkov v znanosti v vsej dosedanji zgodovini. Omogoča namreč razumevanje narave in delovanja snovi, ki nas obdajajo, in odkrivanje novih spojin in materialov, ki posredno ali neposredno vplivajo na kvaliteto našega življenja. Mendelejev je razvrstil 63 takrat znanih elementov po njihovi naraščajoči atomski masi v skupine, glede na njihove podobne, periodično ponavljajoče lastnosti, hkrati pa je pustil prazne prostore, kjer je pričakoval nov element, pa takrat še ni bil poznan. A presenetljivo pravilno je že takrat še neodkritim elementom natančno napovedal lastnosti. Periodni sistem je vzpostavil okvir za odkrivanje novih elementov in spodbudil razmišljanja in raziskave o zgradbi in lastnostih atomov. Z leti se je periodni sistem posodabljal, glede na odkritja novih elementov in boljše razumevanje zgradbe atoma. Periodni sistem trenutno združuje 118 elementov, zadnji štirje elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118 so bili dodani konec novembra 2016. Novejši elementi, ki so bili umeščeni v periodni sistem v zadnjih letih, so sintetičnega izvora in jih lahko za izjemno kratek čas proizvedejo s fuzijo drugih elementov. Zadnji odkrit in zelo nestabilen element je oganeson, z razpolovno dobo razpada manj kot 1 milisekunde. Novi elementi morajo zadostiti kriterijem, ki jih določa Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), ki potrjuje predlagana imena in simbole. Večinoma so elementi poimenovani po odkriteljih, državah, lastnostih ter izvornih mineralih.
Po vsem svetu se bodo v letošnjem letu odvijali številni dogodki, ki bodo obeležili periodni sistem. Slovenski Kemijski inštitut je v čast obletnice izdal svoj periodni sistem. Izdali so ga, ker na trgu ni tako podrobnih periodnih sistemov elementov oziroma periodnih sistemov z vsemi najrazličnejšimi podatki in enačbami. Je izjemno dober pripomoček za dijake in študente. V kolikor ga kdo potrebuje za študij ali raziskovalno delo, ga lahko dobi na inštitutu.

Foto: L. Böhm, ulična razstava o periodnem sistemu elementov na Krakovskem nasipu v Ljubljani, avgust 2019

Evropska agencija za kemikalije ECHA pa opozarja, da je v njeni bazi podatkov o kemikalijah kar 93 od teh elementov. Ob jubilejnem letu je v angleščini pripravila interaktivni periodni sistem, ki ga najdete na tej povezavi. S klikom na posamezni element na njem, se v hipu preselite v bazo podatkov o lastnostih elementa, kako se uporablja in svarila o njegovi varni uporabi.

Viri:
STA o mednarodnem letu periodnega sistema elementov
Interaktivni periodni sistem elementov ECHA
 

Osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo« v javni obravnavi do konca oktobra 2019

Osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo« v javni obravnavi do konca oktobra 2019

Osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo« v javni obravnavi do konca oktobra 2019

 

Tokrat vas obveščamo, da je na tej povezavi od 2. 9. do 31. 10. 2019 v angleščini v javni obravnavi osnutek »Evropskega okvira za kakovostno pripravništvo«. Kakovostno pripravništvo je namreč ključno za vključevanje mladih na trg dela. Žal pa so raziskovalci in sindikalisti po vsej EU ugotavljali, da pripravništvo pogosto ni zastavljeno na kakovosten način in zato ne omogoča poklicni razvoj pripravnikov.

Zadnjih 10 mesecev je sindikat Mladi Plus iz ZSSS v sodelovanju s sindikati iz Malte, Belgije, Italije in Evropsko konfederacijo sindikatov ETUC prispeval k nastanku vsebine pred-standarda. Ta bo imel uradno status CEN delavničnega sporazuma. Eden od ciljev tega projekta je zbrati dobre prakse na evropski ravni in zagotoviti spodobne  delovne razmere mladim pripravnikom. Vsebino so navdihnile sindikalne akcije, kakršna je bila v Sloveniji prepoved neplačanega pripravništva in v Belgiji, kjer je pripravnikom zagotovljeno delovno razmerje za čas pripravništva. Ta pred-standard je sofinancirala Evropska komisija v okviru SPRINT projekta.

SPRINT projektni tim (vir slike: https://www.sprint-erasmusplus.fr/node/4)

Predsednica sindikata Mladi Plus Tea Jarc je bila po oceni ETUC gonilna sila za nastanek osnutka tega bodočega evropskega standarda. Izjavila je: »Mladi ljudje zaslužijo kakovostno pripravništvo in dostojno zaposlitev. Pripravništvo je pomemben korak prehajanja iz šolanja v zaposlitev, zato mora mladim zagotoviti dobro in pomenljivo izkušnjo pri pridobivanju delovnih izkušenj. V projektu smo raziskali obstoječe nacionalne zakonodaje in pri tem ugotovili, da je na tem področju pomanjkljiva tako zakonodaja, kolektivne pogodbe kakor tudi drugi okviri. Skupaj s številnimi pobudami na evropski ravni bo ta pred-standard pomenil okvir za delodajalce, kako zagotoviti kakovostno pripravništvo za mlade in bo, upajmo, izboljšal njihovo motivacijo, da izboljšajo svojo prakso. Ta pred-standard se bo lahko uporabljalo kot smernico za izboljšavo pripravništva, ozaveščanje delodajalcev o njegovem pomenu in bo, upajmo, pomembne korak v smeri bodoče zakonodaje.«

Čestitamo sindikatu Mladi Plus in njegovi predsednici in vas vabimo, da sodelujete pri javni obravnavi!

Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

Najnovejše ovrednotenje rakotvornosti dela v nočni izmeni

 

Tokrat vas obveščamo, da je 27 znanstvenikov iz 16 držav od 4. do 11. junija 2019 na Mednarodni agenciji za raziskave raka (IARC) v francoskem Lyonu zaključilo najnovejše ovrednotenje rakotvornosti dela v nočni izmeni. IARC je sicer rakotvornost nočnega izmenskega dela predhodno že obravnavala v okviru raziskav celotnega izmenskega dela. Tokrat je bilo opozorjeno na povišano tveganje za nastanek ne le raka na dojkah kot doslej ampak tudi na prostati. Zaradi nočne izmene sta torej višjemu tveganju za raka izpostavljena oba spola! Glavni razlog naj bi bil porušenje cirkadijskega ritma oziroma naravnega, notranjega procesa v telesu, ki uravnava cikel spanja-budnosti in se ponavlja približno vsakih 24 ur. V večini živih bitij namreč notranje sinhronizirane cirkadijske ure omogočajo organizmu, da predvidi vsakodnevne spremembe v okolju, ki ustrezajo ciklu dan in noč, in temu ustrezno prilagodi svojo biologijo in vedenje. Gre za telesne procese, kot so budnost/spanje, krvni obtok, proizvodnja urina, prebava, proizvodnja hormonov. Prav rak dojk in prostate pa sta povezana s proizvodnjo hormonov zaradi porušenja njihovega proizvajanja.

Poudarjamo, da seveda raka na dojkah ali prostati ne dobi vsakdo, ki dela v nočni izmeni. Toda tveganje za nastanek je le povečano. Za več o tem glej našo e-novico št. 52/2018 na tej povezavi. Ocenjuje se, da po vsem svetu 20 % delavcev dela tudi v nočni izmeni. Nočne izmene so zlasti pogoste v zdravstvu, gasilstvu, transportu, predelovalni industriji in trgovinski logistiki.

Foto: Mojca Matoz, DE

Raziskave rakotvornosti nočne izmene potekajo že od leta 2007 in njihovo tokratno ovrednotenje v letu 2019 je rezultat rastočega znanja. Znanstveniki na IARC so zaključili, da na nočna izmena »najbrž« povzroča pri ljudeh raka na dojkah in na prostati. Uvrstitev »nočne izmene« v to IARC skupino 2A potencialnih rakotvornih dejavnikov je za ves svet jasna oznaka, da je treba sume o njeni rakotvornosti jemati resno. IARC je namreč v svojih dosedanjih 124 monografijah dejavnike razvrstila v naslednje razrede glede na dokončnost dokazov o njihovi rakotvornosti:

Skupina 1: rakotvorni za človeka – 120 dejavnikov

Skupina 2A: verjetno rakotvorni za ljudi – 82 dejavnikov

Skupina 2B: morda rakotvorni za ljudi – 311 dejavnikov

Skupina 3: ni mogoče razvrstiti med rakotvorne za ljudi – 500 dejavnikov

Viri (vsi v angleščini):

Vabilo na posvet: Skrbna podjetja

Vabilo na posvet: Skrbna podjetja

V marcu 2019 je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije skupaj z drugimi partnerji začela izvajati projekt: »Skrbstvene odgovornosti moških. Podporno delovno okolje za moške pri usklajevanju dela in skrbstvenih odgovornosti (Men in Care – MiC.  MiC je evropski triletni projekt (2019 – 2022), ki združuje 12  organizacij – univerz, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij iz 7 evropskih držav, sofinanciran s strani Evropske komisije.

V sklopu projekta vas vljudno vabimo na posvet: »SKRBNA PODJETJA – IZZIVI V DELOVNEM OKOLJU«, ki bo potekal 11. septembra 2019 (10:00 – 12:00) v Hiši Evropske Unije v Ljubljani (Dunajska cesta 20).

Namen posveta je javna razprava o pomenu podpornega delovnega okolja pri usklajevanju dela in skrbstvenih obveznosti za zaposlene ženske in moške, podjetja ter celotno družbo. Na posvetu bodo posamezniki/ce, predstavniki/ce podjetij, sindikalnih in delodajalskih združenj predstavili svoja stališča o vlogi delodajalcev, sindikatov, vodstev podjetij pri uvajanju ukrepov usklajevanja.

Več informacij o projektu in dogodku v prilogi spodaj ter na spletni strani ZSSS: https://www.zsss.si/projekti/men-in-care-mic/ .

Zaradi lažje organizacije svojo udeležbo sporočite na: mojca.frelih@mirovni-institut.si, najkasneje do ponedeljka, 09. septembra 2019.

Priloge:

 Vabilo

Letak Men in Care – MiC

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

Ocena stroškov zaradi poklicnih nezgod in bolezni v EU

 

Vir slike: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

 

Obveščamo vas, da je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) v angleščini objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi, izračunane v njenem projektu iz obdobja 2015-2019. Za kaj pri tem gre, si lahko v slovenščini preberemo v poročilu iz leta 2017 o rezultatih prve faze tega projekta. Cilj projekta je bil v dveh fazah pripraviti oceno stroškov poklicnih nezgod in bolezni v Evropi. Prva faza, ki se je končala leta 2017, je bila pregled razpoložljivosti in kakovosti nacionalnih in mednarodnih virov podatkov, ki bi lahko bili potrebni za pripravo izračuna stroškov na evropski ravni. Oceniti je bilo treba število primerov poklicnih nezgod in bolezni ter njihove denarne vrednosti. Razpoložljivost ustreznih virov podatkov o stroških in primerih je bila raziskana na mednarodni ravni in na nacionalni ravni v EU-28, na Islandiji in na Norveškem. V drugi fazi študije pa so analizirali podatke o teh stroških v naslednjih izbranih državah: Finska, Nemčija, Nizozemska, Italija in Poljska. Izbrane države naj bi predstavljale sever, jug, vzhod, zahod in sredino EU. Izbrane so bile zato, ker imajo najbolj celovite podatke o poklicnih nezgodah in boleznih. Nismo presenečeni, da v ta izbor ni bila vključena Slovenija, saj pri nas ne beležimo poklicnih bolezni. Ocene stroškov iz teh petih držav pa naj bi bili sedaj reprezentativne tudi za preostalih 23 držav EU. Torej tudi za Slovenijo. Zato velja te ocene podrobneje predstaviti.

Upoštevalo se je stroške, ki jih povzročajo vse poklicne zdravstvene težave, ne glede na to, če se oziroma se ne končajo s smrtjo in ki se nanašajo na nezgode pri delu in zdravstvene težave, ki jih (delno) povzroča delo ali se poslabšajo zaradi dela. Zdravstvene težave, pri katerih je poklicni dejavnik edini ali najpomembnejši vzrok, so opredeljene tudi kot „poklicne bolezni“. Upoštevali so torej nezgode pri delu, poklicne bolezni, druge z delom povezane bolezni in prezentizem (pri slednjem gre za prisotnost na delovnem mestu, kljub slabemu počutju ali bolezni). Skušali so oceniti tudi stroške poslabšanja kakovosti življenja delavca zaradi poklicne nezgode ali bolezni. Upoštevali so naslednje kategorije stroškov: stroški produktivnosti, stroški zdravstvenega varstva, poslabšanje kakovosti življenja, upravni stroški in stroški zavarovanja. Neposredni in posredni stroški so:
• stroški zdravstvenega varstva v sistemu zdravstvenega varstva: skupna zdravstvena poraba in skupni zdravstveni stroški za delavce v okviru invalidskih programov;
• stroški produktivnosti: bruto plača, število izgubljenih delovnih dni, prehodno obdobje, skupni stroški nadomestil za odsotnost zaradi bolezni/dajatev za bolezen, skupni stroški dajatev za nezmožnost za delo/invalidnin;
• dodatni stroški, ki jih predhodni kategoriji ne zajemata: stroški začasne zamenjave delavcev, stroški zaposlovanja in stroški rehabilitacije.

Stroške slabega poklicnega zdravja so nato ocenili na dva načina. Rezultati prvega načina so predstavljeni v spodnji tabeli, ki kaže kolikšni odstotek vseh stroškov nosi kateri deležnik. Upoštevali so, da so namreč nosilci teh stroškov lahko delavci in družina, delodajalci, vlada in družba.

DRŽAVADELODAJALECDELAVECSISTEM / DRUŽBA
Finska22 %63 %15 %
Nemčija20 %61 %19 %
Nizozemska15 %73 %13 %
Italija20 %67 %13 %
Poljska11 %79 %10 %

 

Čeprav se rezultati razlikujejo med državami, pa je povsem jasno, da je zaradi poslabšanja kakovosti življenja povsod ravno delavec tisti, ki nosi največ stroškov. Stroški skupaj pa znašajo med 2,9 % bruto domačega proizvoda (BDP) v Finski in 10,2 % BDP na Poljskem. V pomoč pri računanju, koliko torej ti stroški znašajo pri nas, naj vam bo podatek, da je znašal v letu 2018  en odstotek BDP v Sloveniji 459 milijonov evrov.
Slabost tega prvega načina ocenjevanja je, da upošteva zgolj stroške do upokojitve oziroma do umika s trga dela.

Vseživljenjske stroške pa so skušali oceniti še z drugim načinom.  Ta je skušal izmeriti celotne stroške pred in po upokojitvi s pomočjo ovrednotenja števila zdravih let, izgubljenih zaradi zgodnje smrti ali življenja s poklicno zdravstveno okvaro oziroma invalidnostjo. Več o teh dodatnih ocenah lahko preberete v poročilu EU OSHA. Rezultati obeh načinov ocenjevanja stroškov poklicnih nezgod in bolezni niso primerljivi, saj merita različne zadeve. Paziti je treba, da te ocene torej pravilno uporabimo in navajamo. Če jih, pa izkušnje kažejo, da so takšne ocene navadno kar zanesljive. Kljub razlikam med ocenami v izbranih petih državah EU, se namreč pri vseh kažejo podobni trendi.

EU OSHA se je potrudila izračunati stroške slabega poklicnega zdravja in dokazati, da se splača vlagati v prevencijo. Najcenejše je namreč preprečiti izgubo zdravja in kakovosti življenja. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj te argumente zato uporabijo, ko se s svojim delodajalcem posvetujejo o investicijah v zdravje in varnost pri delu! Ocene namreč navsezadnje kažejo, da so visoki tudi stroški delodajalca zaradi posledic poklicnih nezgod in bolezni. A najtežje je delavcu in njegovi družini. Najceneje za vse je preprečevati.

  • v slovenščini poročilo o rezultatih prve faze raziskave iz leta 2017 na tej povezavi
  • v angleščini poročilo o rezultatih druge faze raziskave iz leta 2019 na tej povezavi

 

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

Mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«

 

Obveščamo vas, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 14. oktobra 2019 na Brdu pri Kranju organizira mednarodno konferenco »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti«, na kateri bo sodelovala vrsta uglednih domačih in tujih strokovnjakov. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. Podrobnosti so razvidne tukaj.
Prijave zbirajo do ponedeljka, 7. oktobra 2019. Naslov za spletno prijavo je: http://bit.ly/mednarodna-konferenca-prijava 

Vljudno vabljeni!

 

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

Seminar MDDSZEM: Možnosti rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja

 

Obveščamo vas, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira seminar o novih in nastajajočih tveganjih na področju varnosti in zdravja pri delu, na katerem se bo govorilo o možnostih rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja« (Cankarjev dom, 19. september 2019). Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. Podrobnosti so razvidne iz programa, ki je pripet tukaj.

Prijave zbirajo do četrtka, 12. septembra 2019, na sledeči povezavi: http://bit.ly/seminar-prijava

O seminarju

Na seminarju bo predavala gospa dr. Christa Sedlatschek, direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki bo  podrobneje predstavila projekt predvidevanja novih in nastajajočih tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu (https://osha.europa.eu/sl/developments-ict-and-digitalisation-work).

V prej omenjenem projektu sodeluje tudi gospa izr. prof. dr. Phoebe V. Moore iz Univerze v Leicestru, strokovnjakinja za politično ekonomijo. Tukaj je njen zadnji članek »OSH and the future of work: Benefits and risks of artificial intelligence tools in workplaces«, ki ga je agencija objavila v začetku meseca julija 2019. Prilagamo tudi predstavitev »The Threat of Physical & Psychosocial Violence and Harassment in Digitalized Work«, ki temelji na ugotovitvah raziskave, ki jo je dr. Moore izvedla v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (ILO). Na seminarju bo, med drugim, predstavila prve ugotovitve poročila o (zlo)rabah modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev ter delovnega okolja, ki ga pripravlja za Evropski parlament.

Gospa Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka pa bo s pomočjo primerov iz slovenske prakse predstavila varstvo zasebnosti v delovnem okolju v povezavi z rabo sodobnih tehnologij. Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2018 je objavljeno na tem naslovu: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/porocila/Letno_porocilo_2018_FINAL.pdf

Kot je razvidno iz programa, je po predavanjih predvidena nekoliko daljša razprava o tej aktualni problematiki.

Vljudno vabljeni!

Seminar financira:

 

 

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

V Franciji sodijo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu

 

Obveščamo vas, da se je 11. 7. 2019 na pariškem kazenskem sodišču zaključil deset tedenski dokazni postopek na sojenju sedmim obtoženim menedžerjem francoskega podjetja France Télécom v obdobju 2006-2010. Sojenje je sprožila ovadba, ki jo je javnemu tožilcu decembra 2009 posredoval sindikat SUD PTT, da France Télécom in njegova uprava izvajata psihično nasilje in ogrožata ljudi. Obtoženi so nekdanji predsednik uprave Didier Lombard, njegov namestnik Louis Pierre Wenes, direktor službe za človeške vire Olivier Barberot in štirje drugi soobtoženci. Sodilo se je tudi podjetju Orange, kot se danes naziva podjetje France Télécom, ki zaposluje 100.000 delavcev. Na sojenju so se obtoženi soočili z 39 preživelimi žrtvami in 120 drugimi, ki iščejo pravico. Na sodišču se je pričalo o človeški drami, ki jo je povzročilo brutalno prestrukturiranje podjetja med letoma 2006 in 2010.

Didier Lombard, nekdanji predsednik uprave France Télécom

Didier Lombard, nekdanji predsednik uprave France Télécom

Sredi prejšnjega desetletja je nekdaj javno podjetje France Télécom zašlo v težave. Da bi povečal dobičkonosnost privatiziranega podjetja, je novi predsednik uprave Didier Lombard enostransko in brez dogovora s sindikati začel izvajati programa prestrukturiranja Next in Act, katerih cilj je bilo zmanjšanje števila zaposlenih za 22.000 in prerazporeditev 10.000 delavcev. Vodstvene delavce se je usposabljalo o »umetnosti vojevanja«. Najbolj zagnani so bili nagrajevani. Baje se je izvajalo cinične prakse in okrutne metode, ki destabilizirajo ljudi. Odvečnega osebja so se hoteli znebiti s poniževanjem zaposlenih in njihovim prestavljanjem iz kraja v kraj ali z enega delovnega mesta na drugega. Prezrlo se je številna opozorila obratnih zdravnikov in podjetniškega odbora za varnost in zdravje pri delu. Posledica je bila serija samomorov zaposlenih. Javno tožilstvo je naštelo 18 samomorov in 13 poizkusov samomorov med aprilom 2008 in junijem 2010. Pričanje 46 preživelih in sorodnikov umrlih je prikazalo razsežnost psihičnega nasilja in povzročenega obupa. Didier Lombard je na sojenju zavrnil odgovornost za samomore in obtožil medije, da so jim na pamet pripisali napačne vzroke.

Javno tožilstvo je za tri glavne obtožence zahtevalo najvišjo zagroženo kazen. Zahtevalo je najvišjo, ker je bila pred desetletjem v Franciji za to kaznivo dejanje zagrožena za današnje pojmovanje mila kazen največ eno leto zapora in denarna kazen. Soobtožencem grozi osemmesečna zaporna kazen in denarna kazen. Pričakuje se, da bo sodba razglašena 20. 12. 2019. Sodba bo precedenčna za francosko sodno prakso.

Samomori v France Télécom so vzbudili izjemno pozornost francoskih medijev in mednarodne sindikalne skupnosti. France Télécom je postal simbol načrtnega institucionaliziranega psihološkega trpinčenja na delovnem mestu.

Viri: ETUI članek (angleščina)
V francoščini:

Loading...