E-novica ZSSS 51/2021 (20. 9. 2021): Evropski teden mobilnosti

Od 16. do 22. septembra 2021 že dvajsetič poteka Evropski teden mobilnosti. Tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu ga želi obeležiti, saj je promet  eden glavnih virov onesnaževanja zraka in s tem vzrok podnebnih sprememb. Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti bomo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti.

V preteklih letih sta se v Sloveniji opazno povečala število registriranih motornih vozil in obseg motoriziranega prometa. Najhitreje narašča osebni motorni promet, predvsem zaradi zmanjšanega zanimanja ljudi za javni potniški in železniški promet.

Statistični urad RS o načinih mobilnosti Slovencev na tej povezavi

Evropski teden mobilnosti nas spodbuja k trajnostni mobilnosti in k omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije. Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. Z ukrepi prometne politike je treba seveda zagotoviti, da bo potreba vsakogar po premikanju zadovoljena ob nižjih stroških in manjši porabi naravnih virov.

V številnih slovenskih občinah bo 22. septembra 2021 tradicionalni dan brez avtomobila, ko bosta brezplačna javni prevoz in parkiranje P+R. Sodelujmo!

Več o tem, katere slovenske občine in kako sodelujejo v Evropskem tednu mobilnosti na tej povezavi

Novica ZSSS 49/2021 (1. 9. 2021): COVID-19 in dolgotrajni COVID-19: vrnitev na delo

Tokrat vam predstavljamo dva nova vodnika agencije EU-OSHA o izzivih, ki jih morajo premagati delavci, ki se vrnejo na delo po preboleli bolezni COVID-19, ne glede na to, ali jih je prizadela akutna oblika bolezni ali pa imajo dolgotrajnejše simptome, znane tudi kot dolgotrajni COVID. Vsebujeta preproste rešitve, kako kar najbolj uspešno omogočiti varno vrnitev na delo.

Prvi vodnik je za delavce in drugi za menedžerje. Vsebujeta preproste nasvete o ohranjanju stikov med bolniško odsotnostjo, o razgovoru glede možne vrnitve na delo, o ukrepih, kot so začasne prilagoditve delovnega časa ali nalog, in o tem, kje je mogoče dobiti pomoč. Z vzajemnim sodelovanjem imajo lahko oboji koristi: delavci se znova vrnejo na delo, vodstveni delavci pa imajo cenjene sodelavce znova na voljo na delovnem mestu.

Vodnik za delavce (v slovenščini) na tej povezavi
Vodnik za menedžerje (v slovenščini) na tej povezavi

Kaj je dolgotrajni COVID?
Vsaka peta oseba ima simptome še po štirih tednih po preboleli bolezni COVID-19, pri vsaki deseti osebi pa simptomi trajajo 12 tednov ali dlje. Pri nekaterih simptomi lahko vztrajajo celo več mesecev. Simptomi so lahko nepredvidljivi in se sčasoma spreminjajo, pri nekaterih so prisotni dlje časa, pri drugih pa se pojavijo in hitro izzvenijo. Med pogostimi simptomi so:

• utrujenost, ki se kljub počitku ne zmanjša, zasoplost, bolečine v mišicah in sklepih, bolečine v prsih, kašelj, težave z duševnim zdravjem, vključno z anksioznostjo in depresijo;
• glavobol, težave z razmišljanjem in iskanjem pravih besed, težave s srcem in krvnim tlakom, izguba zaznavanja vonja, kožni izpuščaji, prebavne težave, neješčnost in vneto grlo;
• pri dolgotrajnih težavah zaradi bolezni COVID-19 so lahko prisotni neobičajni vzorci: prenehanje simptomov in faze z novimi simptomi, ki so včasih neobičajni. Sprva blagim ali celo asimptomatskim simptomom lahko sledijo hudi bolezenski znaki, ki močno okrnijo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.

E-novica ZSSS 46/2021 (24. 8. 2021): Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

Od 2020 do 2022 poteka evropska kampanja “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” za preprečevanje mišično-kostnih obolenj, povezanih z delovnim mestom. Tokrat vam želimo predstaviti sporočila te kampanje v zvezi z dvema vzrokoma mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu:

Dolgotrajno sedeče delo:
Vse več delovnih mest v sodobnem svetu vključuje dolgotrajno sedenje – na primer pred računalnikom. Povzroča številne zdravstvene težave zaradi premalo gibanja – celo sladkorno bolezen in bolezni srca. Ta tveganja je na delovnem mestu mogoče zmanjšati z dobro zasnovo ter s spodbujanjem telesne dejavnosti in pogostih sprememb drže pri delu. Predstavljamo vam povzetek publikacije kampanje za ozaveščanje delavcev o dobrih držah in praksah pri delu za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj zaradi dolgotrajnega sedenja.

Povzetek poročila v slovenščini o sedečem delu na tej povezavi

Dolgotrajno stanje na delovnih mestih:
Dolgotrajno stanje v istem položaju pomeni tveganje za zdravje, vključno s kostno-mišičnimi obolenji in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami. V  poročilu kampanje o dolgotrajnem stanju zvemo, kako pogosta je tovrstna prisilna drža na evropskih delovnih mestih in v katerih panogah ter katere skupine delavcev so najbolj prizadete in kakšne so varne meje dolgotrajnega stanja. Za aktivno in vzdržno delo so predstavljeni učinkoviti ukrepi za zmanjševanje dolgotrajnega stanja ter o prilagoditvah ocene tveganja in preventivnih ukrepov potrebam posameznikov. Povzema priporočila in napotke za strategije preprečevanja tveganj in obolenj.

Ker povzetka poročila v slovenščini še ni, vas vabimo, da si preberete povzetek v hrvaščini na tej povezavi!

E-novica ZSSS 45/2021 (19. 8. 2021): UMAR: Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je 18. 8. 2021 izdal novo publikacijo Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020. Da bi lažje predvideli, kaj bo za dosego teh pravic in načel treba storiti v Sloveniji, je UMAR v njej pregledal razvoj socialnih politik, politik trga dela in enakih možnosti za zadnjih dvajset let. Publikacija je sestavljena iz dvajsetih poglavij za vsako od dvajset načel in pravic stebra.

V publikaciji torej najdemo tudi poglavje Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov. V njem preberemo med drugim:

• Delež organizacij, leta 2019 izpostavljanih različnim dejavnikom tveganja za varnost in zdravje pri delu, je bil v Sloveniji veliko večji kot v povprečju EU, delež organizacij, ki so se na tveganja odzvale s preventivnimi ukrepi, pa veliko manjši kot v povprečju EU.
• V obdobju 2014–2019 so se v slovenskih delovnih organizacijah načrti in ukrepi za preprečevanje stresa in drugih psihosocialnih tveganj na delovnem mestu povečali, a so bili tudi leta 2019 manj pogosti kot v povprečju EU.
• Leta 2019 je bila uporaba digitalnih tehnologij v slovenskih delovnih organizacijah pogostejša kot v povprečju EU, prav tako razprave o tveganjih zaradi digitalizacije, ki pa so bile manj pogosto kot v povprečju EU osredotočene na pričakovanja zaposlenih.
• V Sloveniji so se delovne organizacije redkeje srečevale z »glavnimi težavami« pri obravnavi vprašanj varnosti in zdravja pri delu kot v povprečju EU, pogosteje pa z ovirami pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj.
• Kljub ustrezno vzpostavljenim postopkom v Sloveniji se je o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu leta 2019 manj pogosto razpravljalo prek delavskega zastopništva kot v povprečju EU !!!

Vabljeni k ogledu te brezplačne publikacije UMAR! Najdete jo na tej povezavi.

OPOMBA: Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic, opredeljen na dvajsetih načelih in pravicah, ki se nanašajo na tri področja družbene blaginje: (i) enake možnosti in dostop do trga dela, (ii) pošteni delovni pogoji ter (iii) socialna zaščita in vključenost. Evropski parlament, Svet in Komisija so 7. maja 2021 na socialnem vrhu v Portu podpisali akcijski načrt za njegovo uresničevanje ter določili glavne cilje, ki morajo biti doseženi na ravni EU do leta 2030.

Shema 20 načel in pravic Evropskega stebra pravic (UMAR) na tej povezavi

E-novica ZSSS 44/2021 (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi  izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nas je zaprosilo, da vam posredujemo vabilo na spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi  izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu, ki bo potekal 3. septembra 2021, med 9.00 in 13.45.

Dogodek bo organiziran v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU in Časovnega načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnem mestu (Roadmap on Carcinogens).

Na seminarju, ki je brezplačen, bo predavala vrsta uglednih domačih in tujih strokovnjakov. Program seminarja najdete na tej povezavi.

Seminar bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje.

Vljudno vabljeni.

Prijave zbirajo do 27. avgusta 2021 na naslednji povezavi:
https://dogodki.vlada.si/ministrstvo-za-delo-prijava

E-novica ZSSS 43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Zagotavlja kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in njihovih političnih in ekonomskih učinkov.

9. avgusta 2021 je objavil svoje 6. poročilo, v katerem je objavil, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej, oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let.

Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Povzetek 6. poročila IPCC (v angleščini) na tej povezavi

Stališča predssedtva ZSSS, 2019 “Sindikati in podnebne spremembe” na tej povezavi