E-novica ZSSS št. 20/2023 (19. 5. 2023): 15. kongres ETUC, 23.-26. maj 2023, Berlin

Od 23. do 26. maja 2023 bo v Berlinu v Nemčiji potekal 15. kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je njena polnopravna članica že od leta 1999.

Dogodka se bo udeležilo približno 600 nacionalnih sindikalnih delegatov, vključno z generalnimi sekretarji in/ali predsedniki 93 nacionalnih sindikalnih organizacij iz 41 evropskih držav, 10 evropskih sektorskih sindikalnih zvez ter posebni gostje iz Evrope in širše. Voditelji evropskih sindikatov bodo štiri dni razpravljali o sindikalnih zahtevah in prednostnih nalogah za zagotovitev pravičnega dogovora za delavce. Izmenjali bodo mnenja o prenovi sindikatov, prihodnosti dela, novem gospodarskem modelu za ljudi in planet, prihodnosti Evrope in močnejši ETUC.

Na kongresu bodo obeležili tudi 50 let Evropske konfederacije sindikatov: 50 let boja za delavce.

Kongres bo izvolil novo vodstveno ekipo ETUC, potrdil poročilo o delu za obdobje 2019-2023, spremenil ustavo ETUC ter sprejel ključne dokumente, vključno z berlinskim manifestom in akcijskim programom ETUC 2023-2027. Z veseljem sporočamo, da je med tremi kandidati za konfederalne sekretarje tudi Tea Jarc, trenutna predsednica Sindikata Mladi Plus, ki je v sestavi ZSSS.

Med drugim bo sprejet tudi akcijski program ETUC za obdobje 2023-2027 z naslovom Skupaj za pravičen dogovor za delavce. V njem bo v poglavju št. 2.3. ocena trenutnega stanja varnosti in zdravja pri delu v EU in napoved prioritet ETUC na tem področju v obdobju 2023-2027.

Prevod v slovenščino osnutka poglavja 2.3. Varovanje zdravja in varnosti pri delu najdete na tej povezavi.

Predloge dokumentov, ki jih bo sprejemal 15. kongres ETUC, v angleščini in francoščini najdete na tej povezavi. Od 23. 5. 2023 dalje bodo na tej povezavi tudi posnetki razprav z izbranih sej.

Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 19/2023 (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

Najhujša delovna nezgoda v zgodovini Slovenije se je zgodila 12. 5. 2022 v kemični tovarni Melamin Kočevje.  O tej nezgodi smo poročali v e-novicah ZSSS št. 21/2022 in 8/2023. Eksplozija se je zgodila, ker je Melaminov operater v pretakališču cisterno z dietilentriaminom napačno priklopil na rezervoar z epiklorohidrinom in začel prečrpavanje. Mešanje teh snovi namreč povzroči eksotermno reakcijo z visokimi temperaturami in posledično eksplozijo.  Po okoli dveh minutah je operater prečrpavanje ustavil, vzel vzorec za preverjanje kakovosti pripeljane surovine za laboratorij, nato pa prečrpavanje nadaljeval. Po približno 16 minutah prečrpavanja je rezervoar z epiklorohidrinom razneslo. V eksploziji, ki ji je sledil požar, je umrlo sedem delavcev, 32 ljudi pa je bilo lažje poškodovanih, materialna škoda je bila ocenjena na 37 milijonov eurov. Do večjega onesnaženja okolja ni prišlo. Vodstvo Melamina je kot vzrok eksplozije navedlo izključno človeško napako delavca v pretakališču Melamina in trdilo, da je bilo za varnost ljudi in okolja sicer ustrezno poskrbljeno.

Vir slike poročilo MOPE: Fotografija pretakalnega mesta za epiklorohidrin – iz Poročila Melamin/IJS/SIQ.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je v nadaljevanju ob svetovnem dnevu dostojnega dela 7. 10. 2022 izjavila, da je nedostojno zvračati odgovornost kar na umrle delavce same, ki naj bi zagrešili človeško napako ter pozvala ustrezne inšpekcijske službe, da tudi po pogovoru z zaposlenimi in ne le z od delodajalca pooblaščenimi službami raziščejo organizacijske vzroke za kolektivne nezgode pri delu s smrtnim izidom, odredijo dopolnitev varnostnih protokolov pri delodajalcu in podajo predloge za dopolnitev predpisov, da se podobna tragična nezgoda nikoli več ne ponovi. Glej e-novico ZSSS št. 49/2022. Da je bil poziv predsednice ZSSS utemeljen, kaže zaključno poročilo delovne skupine MOPE, da je bil pravi vzrok eksplozije pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti v Melaminu. Javnost je bila s poročilom seznanjena 4. 5. 2023.

Minister za okolje in prostor je namreč dne 26. 9. 2022 ustanovil delovno skupino za pripravo »Poročila o analizi izpusta nevarnih snovi 12. 5. 2022 v obratu večjega tveganja za okolje Melamin kemična tovarna d. d. Kočevje«. Poročilo je pripravilo pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), delovna skupina pa ga je sprejela na seji dne 29. 3. 2023.  Delovna skupina je ugotovila, da so bila delovna navodila pripravljena pomanjkljivo, saj Melamin d. d. ni predložil navodil za delo, ki bi vsebovala postopek prepoznavanja dobavljene kemikalije, s katerim bi se zagotavljala vhodna kontrola. Manjkala so torej delovna navodila, da istovetnost kemikalije pred začetkom pretakanja obvezno preveri laboratorij Melamina.

Zaključne ugotovitve delovne skupine MOPE (citat): Neposredni vzrok za nesrečo v skladišču nevarnih snovi Melamin d. d. Kočevje je bila eksotermna reakcija nekompatibilnih kemikalij. Ocenjevanje nevarnosti večjih nesreč, ki ga je izvedel Melamin d. d., je bilo pomanjkljivo, ker iz predložene dokumentacije nedvoumno sledi:

1. da v postopku ocenjevanja sprememb 2018, ki vključuje HAZOP analizo, ni bilo prepoznano možno odstopanje prečrpavanja napačne kemikalije;
2. da je dejansko stanje na dan nesreče v neskladju s postopkom ocenjevanja nevarnosti v obratu 2021 (Varnostno poročilo 2/3), ki vključuje HAZOP analizo; niti analiza kemikalije niti pregled prevoznih listin ali katerakoli druga vhodna kontrola z namenom prepoznavanja kemikalije se na dan nesreče pred prečrpavanjem ni izvajala. HAZOP skupina odstopanja – da se vhodna kontrola ni izvajala, oziroma, če se je kdaj izvajala, pa se je prenehala izvajati, ni prepoznala. Glede na to, da je Kamlock spojko z adapterjem, ki se je uporabljala na dan nesreče, možno priključiti na vsak ISO kontejner s katerikoli nevarno snovjo, lahko pretakanje napačne kemikalije v EPI rezervoar prepreči samo zanesljiva vhodna kontrola. Ukrep Kamlock spojke z adapterjem torej sam po sebi ne odpravlja nevarnosti zamenjave kemikalij ampak samo v povezavi z zanesljivo identifikacijo kemikalije;
3. da glede na zgoraj navedene ugotovitve ni razvidno, na podlagi katerih podatkov je HAZOP skupina zaključila, da vhodna kontrola in neprileganje specifičnega priključka zagotavljata inherentno varnost.

Delovna skupina je pripravila priporočila za preprečevanje podobnih nesreč v prihodnje. Melaminu med drugim priporočajo izdelavo natančnih protokolov predhodnega preverjanja pristnosti dobavljene snovi, redna izobraževanja zaposlenih na delovnih mestih, kjer obstaja tveganje za večjo nesrečo, in redno preverjanje njihove usposobljenosti.

Kot smo zapisali v e-novici ZSSS št. 8/2023, pa je Policijska uprava Ljubljana 22. 2. 2023 zoper štiri fizične in eno pravno osebo podala kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, zaradi storitve kaznivih dejanj Ogrožanje varnosti pri delu po  201. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z  zaporom od enega do osmih let) in Povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z zaporom do petih let).” Kazensko prijavo je naredila tudi inšpekcija dela.

Celotno Poročilo delovne skupine MOPE o analizi izpusta nevarnih snovi 12. 5. 2022 v obratu večjega tveganja za okolje Melamin kemična tovarna d. d. Kočevje, na tej povezavi

Glej tudi Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

E-novica ZSSS št. 18/2023 (21. 4. 2023): Živel praznik dela!

Varno in zdravo delovno okolje je temeljna delavska pravica!

Voščimo prijetno praznovanje praznika dela, 1. in 2. maja 2023! 

Vabljeni na prvomajske prireditve 2023!

Kdaj in kje bodo, najdete na spletni strani ZSSS: Od kresov in mlajev do budnic, nageljnov in sindikalnih nagovorov: Pred vrati so letošnje prvomajske proslave

E-novica ZSSS št. 17/2023 (28. 4. 2023): ETUC: Žrtve azbestnega poklicnega raka in njihove družine pozivajo voditelje EU

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) na 28. april 2023, mednarodni delavski spominski dan (IWMD) sporoča voditeljem EU:

“Žrtve poklicnega raka in njihove družine danes 28. aprila 2023, na mednarodni delavski spominski dan, pozivajo voditelje EU, naj delavcem zagotovijo najvišjo možno zaščito pred azbestom.”

Zaradi azbestnega raka v EU vsako leto umre približno 90.000 ljudi, kar pomeni, da je azbest najpogostejši vzrok smrti na delovnem mestu. V EU je azbestu izpostavljenih od 4 do 7 milijonov delavcev, njihovo število pa naj bi se v naslednjem desetletju povečalo za 4 % zaradi prenove stavb v okviru Evropskega zelenega dogovora.”

Slika: Potrebna zaščita delavca, ki odstranjuje azbest, vir – Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014

V Evropski uniji trenutno potekajo razprave o določitvi nove evropske mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost azbestu, a jo, da bi zmanjšala stroške za podjetja, želita Evropska komisija in Evropski svet ohraniti na še vedno visoki ravni.

Tako v EU kot v Sloveniji trenutno velja mejna vrednost za azbest 0,1 vlakna/ cm³.

Evropska komisija predlaga novo EU mejno vrednost za azbest 0,01 vlakna/cm³.

ETUC pa enako kot Evropski parlament predlaga strožjo mejno vrednost za azbest 0,001 vlakna/cm³. 

Da bi pokazali posledice takšne odločitve, sindikati objavljajo pričevanja tistih, ki jim je življenje zaznamoval rak zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Med njimi so:

Dve sestri, ki sta izgubili oba starša: “Bolezen, ki je brez možnosti zdravljenja, strašno mučna za vso družino… zaduši te.”

Upokojeni delavec v prometu: “To je kot Damoklejev meč. Vsak trenutek lahko umrem.”

Dva brata, ki sta izgubila oba starša: “Njuna smrt je bila na koncu odrešitev od muk, ki smo jih vsi pretrpeli.”

Predsednik združenja žrtev azbesta, ki je zaradi azbesta izgubil starša in brate: “Azbest je še vedno v stavbah iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki se starajo, razpadajo in jih vdihavamo. Ljudje se morajo tega zavedati.”

Več informacij na: Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 16/2023 (26. 4. 2023): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije od leta 2006 dalje na 28. april, mednarodni delavski spominski dan, objavi statistiko in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu v preteklem letu. Na ta dan tudi pozove za varnost in zdravje na delu pristojnega ministra, naj zaščiti poklicno zdravje slovenskih delavcev z dopolnitvijo predpisov.

Po ocenah Mednarodne organizacije dela – ILO in Svetovne zdravstvene organizacije – WHO zaradi poklicnih bolezni umre 20-krat več ljudi kot zaradi nezgod pri delu. Pri nas pa so bile poklicne bolezni 30 let skrite in pometene pod preprogo. Pričakujemo, da bodo zaradi novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki se bo simbolično začel uporabljati prav na praznik dela 1. maja 2023, končno opažene in preprečevane. Za to smo si prizadevali, ko smo ga terjali!

Po podatkih Inšpektorata RS za delo so delodajalci v skladu z zakonom ZVZD-1 v letu 2022 prijavili 11.224 nezgod pri delu in dodatno 3.211 nezgod pri delu zaradi COVID-19. Smrtnih nezgod pri delu je bilo 21. Prijavljena ni bila niti ena neazbestna ali azbestna poklicna bolezen.

A azbest po vsej EU ostaja najpogostejši ubijalec na delovnem mestu! Tudi pri nas. Po podatkih Komisije MDDSZ za odpravljanje posledic dela z azbestom so bile v letu 2022 ugotovljene naslednje azbestne poklicne bolezni: 8 plakov, 23 azbestoz in 26 smrtonosnih mezoteliomov. V primerjavi s preteklim letom se je njihovo število celo povečalo.

Kljub prepovedi azbestne proizvodnje pa tveganje za nastanek azbestne poklicne bolezni ostaja visoko. Pri prenovah stavb se namreč sproščajo azbestna vlakna iz gradbenega materiala, vgrajenega v preteklosti. ZSSS zato pristojnemu ministru za delo predlaga sprejem nove mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za azbest 0,001 vlakna/m³. To je tudi mejna vrednost, ki jo zagovarjata Evropska konfederacija sindikatov – ETUC in Evropski parlament.

Celotna sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023 glej na tej povezavi!

Na mednarodni delavski dan spomina žalujemo za vsemi v letu 2022 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

Statistika IRSD

Statistika MDDSZ

Statistika ZPIZ

E-novica ZSSS št. 15/2023 (19. 4. 2023): ILO ob 28. aprilu 2023 sporoča: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”

Bliža se 28. april 2023, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga bomo v naših e-novicah tradicionalno obeležili s sporočili ILO, ETUC in ZSSS. Najprej s sporočili ILO!

Mednarodna organizacija dela (ILO), v katero je vključno s Slovenijo prostovoljno včlanjenih 187 držav,  ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, sporoča: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”

Letak ILO ob 28. aprilu 2023: Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!

Kot smo vam poročali v naši e-novici št. 27/2022, je 10. 6. 2022 konferenca Mednarodne organizacije dela (ILO) dopolnila svojo leta 1998 sprejeto Deklaracijo o temeljnih načelih in pravicah iz dela s peto temeljno pravico do varnega in zdravega okolja. Deklaracija vse države članice ILO namreč zavezuje k uresničevanju teh petih temeljnih načel in pravic pri delu:

1- svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj,
2- odprava vseh oblik prisilnega ali obveznega dela,
3- učinkovita odprava dela otrok,
4- odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica,
5- pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.

Konferenca ILO pa je hkrati med temeljne konvencije uvrstila tudi dve dodatni konvenciji: Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti. Temeljne konvencije, od lanske dopolnitve jih je enajst, morajo, ne glede na to ali so jih ali jih niso ratificirale, obvezno spoštovati vse države članice ILO in so praviloma vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

POJASNILO: Ratifikacija konvencije ILO zavezuje državo k njenemu prenosu v nacionalno zakonodajo.

Ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu je ILO z namenom, da svetovno javnost opozori na te dopolnitve, pripravila publikacijo Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica, v kateri predstavlja tudi vse veljavne ILO standarde na področju varnosti in zdravja pri delu.

Guy Rider, takratni generalni direktor ILO, je junija 2022 ob sprejemu teh zgodovinskih odločitev izjavil: “Skupaj smo se zavezali, da bomo poskrbeli za varno in zdravo delo za vse. Kako spoštujemo to zavezo, bomo merili s preprečenimi nezgodami in boleznimi ter posledično z rešenimi življenji. Kaj bi lahko bilo pomembnejše od tega?”

Ratificirane ILO konvencije na področju varnosti in zdravja pri delu, v slovenščini

Spletna stran ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Plakat ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”, v angleščini

Varno in zdravo delovno okolje je temeljno načelo in pravica pri delu, publikacija ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 in 2022 (besedilo v angleščini, in neuradni prevod ključnega dela).

Mednarodni standardi dela ILO o varnosti in zdravju pri delu, v angleščini

Vse ILO konvencije, ki jih je ratificirala Slovenija, v angleščini

E-novica ZSSS št. 14/2023 (12. 4. 2023): Tematska številka DE, 13. 4. 2023 – POKLICNE BOLEZNI

Obveščamo vas, da 13. 4. 2023 izide aprilska tematska številka glasila ZSSS Delavska enotnost z naslovom POKLICNE BOLEZNI. V njej najdete informacije o novem Pravilniku o poklicnih boleznih, ki se začne uporabljati 1. 5. 2023. V tematski številki so med drugim nasveti poklicno obolelim delavcem, kako naj na njegovi podlagi uveljavijo svoje pravice. Pojasnjeno je, kaj poklicne bolezni so in kaj niso, ter predstavljene izbrane pogoste poklicne bolezni.

Vabljeni k ogledu!

Več o Delavski enotnosti na tej povezavi

Pišete jim lahko na elektronski naslov: de@sindikat-zsss.si

Besedilo Pravilnika o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

E-novica ZSSS št. 13/2023 (24. 3. 2023): Tematska številka Delavske enotnosti Poklicne bolezni

Poklicne bolezni od A do Ž

Nov mesec, nova tematska številka glasila ZSSS Delavske enotnosti! Aprila se bomo posvetili novi nadvse aktualni temi, in sicer poklicnim boleznim oziroma novemu pravilniku o poklicnih boleznih, ki smo ga po dobrih tridesetih letih različnih sindikalnih prizadevanj ter aktivnosti končno dobili in bo začel veljati 1. maja 2023. Poklicno oboleli delavci in delavke bodo tako vendarle lahko  uveljavili svoje pravice.

Tematska številka Delavske enotnosti z naslovom »Poklicne bolezni« izide 13. aprila 2023. Kot vedno jo je mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete na spletni strani ZSSS (v rubriki Delavska enotnost), pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 7. aprila 2023.

Zakaj naročiti in brati našo novo tematsko številko? Ker bomo v njej podrobno popisali novi pravilnik o poklicnih boleznih, natančno pogledali, kaj vse prinaša, preučili postopek in konkretne korake same prijave poklicne bolezni, se pogovarjali s strokovnjaki in se poglobili v druge pomembne vsebinske poudarke s področja poklicnih bolezni. Branje, ki ga vsekakor ne gre zamuditi.

E-novica ZSSS št. 12. (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni

Vir: študija EU OSHA

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu. V njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

• obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom –  1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
• neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
• kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
• predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
• zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

• dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
• naporno fizično delo s premalo odmora,
• dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
• kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo  družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega  dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

E-novica ZSSS št. 11/2023 (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

Vse od davnega leta 1911 dalje v Sloveniji na 8. marec – mednarodni dan žensk preverjamo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Kako pa presojamo, ali je pri posameznem delodajalcu pravično ocenjeno tveganje za poklicno zdravje žensk?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 7. členu določa, da je delodajalec dolžan pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev. V 9. členu delodajalca še zavezuje k humanizaciji dela tako, da prilagaja delo posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod. Ena od lastnosti, ki bi jih delodajalec moral upoštevati, ko prilagaja delo posamezniku, je prav gotovo tudi spol zaposlenih.

Vir slike: Globalni sindikat UNI ob 8. marcu 2023

Ženske se od moških razlikujejo najprej zaradi tretjino manjše mišične moči in nežnejše postave. Pogosto se zaposlujejo v drugih dejavnostih kot moški. Razlikujejo se seveda tudi zaradi svoje reproduktivne vloge (menstruacija, nosečnost, dojenje, menopavza). Učinek nevarnih dejavnikov na reproduktivno zdravje obeh spolov je lahko pomembno različen. Raziskave tudi potrjujejo, da so ženske veliko pogosteje od moških tarča nasilja in posebej spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Razlike pa so tudi pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja. Tveganje za nastanek različnih poklicnih bolezni in nezgod pri delu se zato lahko pomembno razlikuje po spolu.

Delodajalec bi moral to upoštevati pri ocenjevanju tveganj za poklicno zdravje zaradi kemičnih, fizikalnih, bioloških in psihosocialnih obremenitev pri delu.  Analize po EU pa so pokazale, da so marsikje delodajalčeve ocene tveganja enotne za oba spola in zato lahko ne le netočne ampak tudi nepravične. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj zato zahteva, da naj delodajalčeve strokovne službe pri ocenjevanju tveganja vedno pretehtajo, kdaj je tveganje zaradi različnih okoliščin obeh spolov različno.

Delavkam čestitamo za praznik njihove enakopravnosti – mednarodni dan žensk – 8. marec 2023!