E-novica ZSSS 26/2021 (20. 5. 2021): Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je skupaj z Mednarodno organizacijo dela (ILO) 17. maja 2021 objavila rezultate globalne metaraziskave. Analiza podatkov je pokazala, da je leta 2016 zaradi dela več kot 55 ur tedensko zlasti v zahodnem Pacifiku in JV Aziji zaradi možganske kapi umrlo 398.000 ljudi in zaradi ishemične bolezni srca dodatnih 347.000 ljudi v starosti od 45 let do 74 let. Med njimi je bilo kar 72 % moških. V primerjavi z delom do 40 ur tedensko je pri delu več kot 55 ur tedensko tveganje, da človek umre zaradi možganske kapi, večje za 35 % in za 17 % večje zaradi bolezni srca .

ILO in WHO ugotavljata, da več kot 55 ur tedensko dela že eden od deset ljudi po svetu in da njihovo število raste. Zaradi pandemije COVID-19 se je njihov delež le še povečal. ILO in WHO zato pozivata vlade po vsem svetu, da po posvetu s socialnimi partnerji omejijo dovoljeno število nadur in uveljavijo spoštovanje največjega dovoljenega števila delovnih ur.

Vir prispevka v angleščini na tej povezavi

E-novica ZSSS 25/2021 (19. 5. 2021): Evropska raziskava 2021 o delovnih razmerah (EWCS)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozorja, da od marca do julija 2021 tudi v Sloveniji poteka telefonsko anketiranje prebivalcev Slovenije za sedmo evropsko raziskavo EWCS o delovnih razmerah. Gre za raziskavo, ki jo od leta 1990 vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer EUROFOUND. Zaradi epidemije COVID-19 je bila tokratna zamaknjena v 2021. V 36 evropskih državah bo anketirano 70.000 delavcev. Anketarji bodo v kratkem po telefonu poklicali tudi  številne naključno izbrane Slovence. Izkušnje kažejo, da žal nekateri pomišljajo sodelovati v takih anketah. Ministrstvo nas je zaprosilo, da zato posredujemo njegov poziv, naj sodelujete v anketi, saj je ta raziskava zelo pomembna za Slovenijo. Pozivu se pridružujemo. Anketa je anonimna. Je ena redkih raziskav, kjer raziskovalci po mnenju o delovnih razmerah vprašajo delavce same in ne menedžerjev ali strokovnih delavcev delodajalca. Ponavljanje enake raziskave vsakih pet let kaže na trende izboljševanja ali slabšanja delovnih razmer po posameznih državah. Omogoča pa seveda tudi primerjave med posameznimi državami in evropskim povprečjem.

Raziskava obravnava zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacija dela, izobraževanje in usposabljanje, varnost in zdravje pri delu, fizikalne in psihosocialne dejavnike tveganja na delovnem mestu, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, sodelovanje delavcev pri upravljanju, dohodke in finančno varnost ter druge informacije, pomembne za analizo delovnih razmer v Evropi.

Več v slovenščini o:

• EUROFOUND na tej povezavi
• raziskavi EWCS 2021 na tej povezavi 
• šesti raziskavi EWCS 2015 na tej povezavi
• odgovorih Evropejcev in posebej Slovencev v šesti raziskavi EWCS 2015 na tej povezavi

E-novica ZSSS 24/2021 (18. 5. 2021): 15. maj 2021 – svetovni dan podnebnih sprememb

Ob 15. maju 2021, svetovnem dnevu podnebnih sprememb ozaveščamo, da se podnebne spremembe v Sloveniji že občutijo (temperatura zraka, vode, upadanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje snežne odeje, padavine). Vsakdo mora za ohranitev podnebja storiti, kar more. Bodimo podnebno odgovorni zase in za zanamce!

Od aprila 2021 je v Državnem zboru RS vladni predlog Podnebne strategije RS do leta 2050. Pojasnjuje, kako naj Slovenija do leta 2050 postane podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Stremi k učinkovitosti ravnanja z energijo in naravnimi viri, hkrati pa k ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva.

Predlog resolucije na tej povezavi
Nacionalni energetski in podnebni načrt NEPN, ki je akcijski načrt do leta 2030 za izvajanje podnebne strategije na tej povezavi
Stališča predsedstva ZSSS “Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest“, 2019, na tej povezavi

E-novica ZSSS 22/2021 (4. 5. 2021): ETUC za več inšpektorjev za delo in njihovih nadzorov

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je začela kampanjo, da se okužba s COVID-19 na delovnem mestu v vseh državah EU razglasi za poklicno bolezen.

Ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem/sindikalnem dnevu spomina in žalovanja za umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni, je ETUC ocenila, da je bilo v EU toliko žrtev epidemije COVID-19 tudi zaradi šibkega nadzora inšpekcije dela. Pri tem se je oprla na statistiko Mednarodne organizacije dela (ILO), ki kaže, da se je v zadnjem desetletju zaradi zmotnega varčevanja na napačnem mestu v večini držav EU znižalo ne le število inšpektorjev za delo ampak tudi število inšpekcijskih nadzorov. Število inšpekcijskih nadzorov se je po letu 2010 v vsej EU znižalo za povprečno 18 %, največ pa v Portugalski (-55 %), Malti (-55 %), Cipru (-38 %), Romuniji (-37 %) in Hrvaški (-35 %). V Sloveniji pa se je znižalo kar za 27 %!

Komentar namestnika generalnega sekretarja ETUC Per Hilmerssona: »Škandalozno je, da je bilo tik pred izbruhom epidemije COVID-19 najnižje letno število nadzorov inšpekcije dela v desetletju. Inšpekcije dela po vsej EU so bile zaradi varčevalnih ukrepov okrnjene, kar je brez dvoma pripomoglo k temu, da je epidemija terjala toliko življenj. Čas je, da Evropa višje ceni življenje in postavi varnost za svojo prioriteto. Za varnejši povratek na delo po epidemiji in za znižanje rastočega števila smrtnih nezgod pri delu bi vse države EU morale občutno povečati število svojih inšpektorjev za delo.«

Več v angleščini:
ILO statistika o številu nadzorov inšpekcije dela po državah na tej povezavi
ILO statistika o številu inšpektorjev za delo po državah na tej povezavi
Statistika EUROSTAT o porastu števila smrtnih nezgod pri delu v državah EU na tej povezavi

E-novica ZSSS 21/2021 (30. 4. 2021): Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2021

Pred nami je prvi maj, praznik dela. Praznik delavk in delavcev. Žal marsikdo nima veliko razlogov za slavje. Cele panoge so zaprte, zapirajo se tovarne, ljudje izgubljajo delovna mesta. Tudi tam, kjer delo poteka, pogosto ni dovolj dobro poskrbljeno za varnost in zdravje. In potem je tu še politika. Ki nas dnevno bombardira z odločitvami, ki krnijo našo varnost, ogrožajo prihodnost in jemljejo pravice.

Letošnji prvi maj pričakujemo z zahtevami za boljšo varnost vseh nas. Zahtevamo varne zaposlitve, socialno varnost, varnost na delovnem mestu in varno starost.

Za letošnji prvi maj čestitamo vsem delavkam in delavcem za njihov praznik in jih hkrati vabimo, da sporočijo svoje zahteve. Čas je namreč za okrevanje! Čas je za delavke in delavce. Čas za boljšo delavsko prihodnost.

Živela prvi in drugi maj!
Prvomajska čestitka predsednice ZSSS Lidije Jerkič na tej povezavi

Več na prvomajskem kotičku ZSSS na tej povezavi!

E-novica ZSSS 20/2021 (28. 4. 2021): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu  in od tega 17 smrtnih nezgod. Število umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa  se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

____________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:

1. Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev.  Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.

1. Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.

1. Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela.  Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.

1. Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!

Več o statistiki in odgovorih pristojnih na tej povezavi

E-novica ZSSS 19/2021 (26. 4. 2021): Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

Evropski sindikati ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu na delavce, ki so v preteklem letu umrli na svojem delovnem mestu, opozarjajo, da sta varnost in zdravje pri delu delavska pravica. Opozarjajo, da epidemija COVID-19 v razmerah, ko eden od treh dela od doma in ko je na ostalih delovnih mestih potrebna posebna previdnost, jasno razkriva pomen varnosti in zdravja pri delu za življenje in smrt. Zaradi COVID-19 je v Evropski uniji v letu 2020 namreč umrlo 530.000 ljudi in nešteto med njimi se jih je okužilo na delovnem mestu. Spominjajo pa se tudi v preteklem letu umrlih zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Samo v Evropi jih je bilo preko 100.000. Za vsemi žalujejo in njihovim najbližjim izražajo sožalje in solidarnost!

Opozarjajo, da imajo sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

Vabimo vas, da si na domači strani naše spletne strani ogledate štiri plakate evropskih sindikatov, ki v slovenščini sporočajo, da sta varnost in zdravje pri delu tvoja pravica na vekomaj!

Celotno sporočilo evropskih sindikatov najdete na tej povezavi.

Štiri plakate evrospkih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 si lahko natisnete na tej povezavi.

Pod to sporočilo so podpisani naslednji evropski sindikati: :

ETUC (Evropska konfederacija sindikatov), v katero je od leta 1999 včlanjena tudi ZSSS
ETF (Evropska federacija delavcev v prometu)
EFBWW (Evropska federacija delavcev v gradbeništvu in lesarstvu)
EFFAT (Evropska federacija delavcev v živilski industriji, kmetijstvu in turizmu)
EPSU (Evropski sindikat javnega sektorja)
EFJ (Evropska federacija novinarjev)
IndustriAll (Globalni sindikat)
ETUI (Evropski sindikalni inštitut)
UNI Europa (Evropski storitveni sindikat)

E-novica ZSSS 18/2021 (12.4.2021): Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

Obveščamo vas, da bo 20. in 21. aprila 2021 zaključni simpozij projekta PREMIK – Poklicno zavarovanje: Razvoj enotnega modela zdravstvene analize glede na izpostavljenost in kategorijo delovnega mesta, Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Simpozij bo potekal prek spletne aplikacije zoom, sodelovanje bo mogoče s komentarji in vprašanji v klepetalnici.

Na simpoziju bo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa predstavil rezultate analize zdravstvenega stanja 12 skupin delavcev (vojaki, delavci v policiji, poklicni vozniki, delavci v kovinski industriji, delavci v rudarstvu, železniški delavci, delavci v železarstvu, tekstilni delavci, delavci v steklarstvu, delavci v carinski službi, komunalni delavci in poklicni gasilci ter delavci v jedrskih in sevalnih objektih) za katere velja zavarovalna doba s povečanjem. Gre za obširno analizo, ki je bila tako po velikosti zajete populacije kot tudi po vsebini in metodologiji v Sloveniji narejena prvič, saj je obravnavala celotne poklicne skupine skozi dvajsetletno obdobje in med seboj povezala podatke iz različnih baz, in sicer podatke o umrljivosti in obolevnosti zaradi različnih vzrokov in posebej rakavih bolezni, o bolnišničnih obravnavah, bolniškem staležu in invalidnosti.

Kotizacije ni.

Prijava na simpozij na tej povezavi

Več o simpoziju na tej povezavi

E-novica zSSS št. 17/2021 (7. 4. 2021): natečaj za tekmovanje “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vas obveščamo o natečaju za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«.

Priznanja »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022« bodo podeljena organizacijam za celovit pristop k upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter resnične izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, za kar obstajajo dokazi tudi v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Natečaj poteka v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, katere téma so kostno-mišična obolenja, povezana z delom.

Za dodatne informacije in pojasnila o tekmovanju lahko zaprosite Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (e-naslov: gp.mddsz@gov.si).

Delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu vabimo, da spodbudijo k prijavi na natečaj vse tista vaša podjetja in zavode, ki so uvedla izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, ki izpolnjujejo kriterije za priznanje.

Razpis, kriterije in prijavnico najdete na tej povezavi