E-novica ZSSS št. 17/2023 (28. 4. 2023): ETUC: Žrtve azbestnega poklicnega raka in njihove družine pozivajo voditelje EU

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) na 28. april 2023, mednarodni delavski spominski dan (IWMD) sporoča voditeljem EU:

“Žrtve poklicnega raka in njihove družine danes 28. aprila 2023, na mednarodni delavski spominski dan, pozivajo voditelje EU, naj delavcem zagotovijo najvišjo možno zaščito pred azbestom.”

Zaradi azbestnega raka v EU vsako leto umre približno 90.000 ljudi, kar pomeni, da je azbest najpogostejši vzrok smrti na delovnem mestu. V EU je azbestu izpostavljenih od 4 do 7 milijonov delavcev, njihovo število pa naj bi se v naslednjem desetletju povečalo za 4 % zaradi prenove stavb v okviru Evropskega zelenega dogovora.”

Slika: Potrebna zaščita delavca, ki odstranjuje azbest, vir – Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014

V Evropski uniji trenutno potekajo razprave o določitvi nove evropske mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost azbestu, a jo, da bi zmanjšala stroške za podjetja, želita Evropska komisija in Evropski svet ohraniti na še vedno visoki ravni.

Tako v EU kot v Sloveniji trenutno velja mejna vrednost za azbest 0,1 vlakna/ cm³.

Evropska komisija predlaga novo EU mejno vrednost za azbest 0,01 vlakna/cm³.

ETUC pa enako kot Evropski parlament predlaga strožjo mejno vrednost za azbest 0,001 vlakna/cm³. 

Da bi pokazali posledice takšne odločitve, sindikati objavljajo pričevanja tistih, ki jim je življenje zaznamoval rak zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Med njimi so:

Dve sestri, ki sta izgubili oba starša: “Bolezen, ki je brez možnosti zdravljenja, strašno mučna za vso družino… zaduši te.”

Upokojeni delavec v prometu: “To je kot Damoklejev meč. Vsak trenutek lahko umrem.”

Dva brata, ki sta izgubila oba starša: “Njuna smrt je bila na koncu odrešitev od muk, ki smo jih vsi pretrpeli.”

Predsednik združenja žrtev azbesta, ki je zaradi azbesta izgubil starša in brate: “Azbest je še vedno v stavbah iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki se starajo, razpadajo in jih vdihavamo. Ljudje se morajo tega zavedati.”

Več informacij na: Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 16/2023 (26. 4. 2023): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije od leta 2006 dalje na 28. april, mednarodni delavski spominski dan, objavi statistiko in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu v preteklem letu. Na ta dan tudi pozove za varnost in zdravje na delu pristojnega ministra, naj zaščiti poklicno zdravje slovenskih delavcev z dopolnitvijo predpisov.

Po ocenah Mednarodne organizacije dela – ILO in Svetovne zdravstvene organizacije – WHO zaradi poklicnih bolezni umre 20-krat več ljudi kot zaradi nezgod pri delu. Pri nas pa so bile poklicne bolezni 30 let skrite in pometene pod preprogo. Pričakujemo, da bodo zaradi novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki se bo simbolično začel uporabljati prav na praznik dela 1. maja 2023, končno opažene in preprečevane. Za to smo si prizadevali, ko smo ga terjali!

Po podatkih Inšpektorata RS za delo so delodajalci v skladu z zakonom ZVZD-1 v letu 2022 prijavili 11.224 nezgod pri delu in dodatno 3.211 nezgod pri delu zaradi COVID-19. Smrtnih nezgod pri delu je bilo 21. Prijavljena ni bila niti ena neazbestna ali azbestna poklicna bolezen.

A azbest po vsej EU ostaja najpogostejši ubijalec na delovnem mestu! Tudi pri nas. Po podatkih Komisije MDDSZ za odpravljanje posledic dela z azbestom so bile v letu 2022 ugotovljene naslednje azbestne poklicne bolezni: 8 plakov, 23 azbestoz in 26 smrtonosnih mezoteliomov. V primerjavi s preteklim letom se je njihovo število celo povečalo.

Kljub prepovedi azbestne proizvodnje pa tveganje za nastanek azbestne poklicne bolezni ostaja visoko. Pri prenovah stavb se namreč sproščajo azbestna vlakna iz gradbenega materiala, vgrajenega v preteklosti. ZSSS zato pristojnemu ministru za delo predlaga sprejem nove mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za azbest 0,001 vlakna/m³. To je tudi mejna vrednost, ki jo zagovarjata Evropska konfederacija sindikatov – ETUC in Evropski parlament.

Celotna sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023 glej na tej povezavi!

Na mednarodni delavski dan spomina žalujemo za vsemi v letu 2022 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

Statistika IRSD

Statistika MDDSZ

Statistika ZPIZ

E-novica ZSSS št. 15/2023 (19. 4. 2023): ILO ob 28. aprilu 2023 sporoča: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”

Bliža se 28. april 2023, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga bomo v naših e-novicah tradicionalno obeležili s sporočili ILO, ETUC in ZSSS. Najprej s sporočili ILO!

Mednarodna organizacija dela (ILO), v katero je vključno s Slovenijo prostovoljno včlanjenih 187 držav,  ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, sporoča: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”

Letak ILO ob 28. aprilu 2023: Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!

Kot smo vam poročali v naši e-novici št. 27/2022, je 10. 6. 2022 konferenca Mednarodne organizacije dela (ILO) dopolnila svojo leta 1998 sprejeto Deklaracijo o temeljnih načelih in pravicah iz dela s peto temeljno pravico do varnega in zdravega okolja. Deklaracija vse države članice ILO namreč zavezuje k uresničevanju teh petih temeljnih načel in pravic pri delu:

1- svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj,
2- odprava vseh oblik prisilnega ali obveznega dela,
3- učinkovita odprava dela otrok,
4- odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica,
5- pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.

Konferenca ILO pa je hkrati med temeljne konvencije uvrstila tudi dve dodatni konvenciji: Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti. Temeljne konvencije, od lanske dopolnitve jih je enajst, morajo, ne glede na to ali so jih ali jih niso ratificirale, obvezno spoštovati vse države članice ILO in so praviloma vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

POJASNILO: Ratifikacija konvencije ILO zavezuje državo k njenemu prenosu v nacionalno zakonodajo.

Ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu je ILO z namenom, da svetovno javnost opozori na te dopolnitve, pripravila publikacijo Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica, v kateri predstavlja tudi vse veljavne ILO standarde na področju varnosti in zdravja pri delu.

Guy Rider, takratni generalni direktor ILO, je junija 2022 ob sprejemu teh zgodovinskih odločitev izjavil: “Skupaj smo se zavezali, da bomo poskrbeli za varno in zdravo delo za vse. Kako spoštujemo to zavezo, bomo merili s preprečenimi nezgodami in boleznimi ter posledično z rešenimi življenji. Kaj bi lahko bilo pomembnejše od tega?”

Ratificirane ILO konvencije na področju varnosti in zdravja pri delu, v slovenščini

Spletna stran ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Plakat ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu: “Varno in zdravo delovno okolje je temeljna pravica!”, v angleščini

Varno in zdravo delovno okolje je temeljno načelo in pravica pri delu, publikacija ILO ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 in 2022 (besedilo v angleščini, in neuradni prevod ključnega dela).

Mednarodni standardi dela ILO o varnosti in zdravju pri delu, v angleščini

Vse ILO konvencije, ki jih je ratificirala Slovenija, v angleščini

E-novica ZSSS št. 14/2023 (12. 4. 2023): Tematska številka DE, 13. 4. 2023 – POKLICNE BOLEZNI

Obveščamo vas, da 13. 4. 2023 izide aprilska tematska številka glasila ZSSS Delavska enotnost z naslovom POKLICNE BOLEZNI. V njej najdete informacije o novem Pravilniku o poklicnih boleznih, ki se začne uporabljati 1. 5. 2023. V tematski številki so med drugim nasveti poklicno obolelim delavcem, kako naj na njegovi podlagi uveljavijo svoje pravice. Pojasnjeno je, kaj poklicne bolezni so in kaj niso, ter predstavljene izbrane pogoste poklicne bolezni.

Vabljeni k ogledu!

Več o Delavski enotnosti na tej povezavi

Pišete jim lahko na elektronski naslov: de@sindikat-zsss.si

Besedilo Pravilnika o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

E-novica ZSSS št. 13/2023 (24. 3. 2023): Tematska številka Delavske enotnosti Poklicne bolezni

Poklicne bolezni od A do Ž

Nov mesec, nova tematska številka glasila ZSSS Delavske enotnosti! Aprila se bomo posvetili novi nadvse aktualni temi, in sicer poklicnim boleznim oziroma novemu pravilniku o poklicnih boleznih, ki smo ga po dobrih tridesetih letih različnih sindikalnih prizadevanj ter aktivnosti končno dobili in bo začel veljati 1. maja 2023. Poklicno oboleli delavci in delavke bodo tako vendarle lahko  uveljavili svoje pravice.

Tematska številka Delavske enotnosti z naslovom »Poklicne bolezni« izide 13. aprila 2023. Kot vedno jo je mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete na spletni strani ZSSS (v rubriki Delavska enotnost), pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 7. aprila 2023.

Zakaj naročiti in brati našo novo tematsko številko? Ker bomo v njej podrobno popisali novi pravilnik o poklicnih boleznih, natančno pogledali, kaj vse prinaša, preučili postopek in konkretne korake same prijave poklicne bolezni, se pogovarjali s strokovnjaki in se poglobili v druge pomembne vsebinske poudarke s področja poklicnih bolezni. Branje, ki ga vsekakor ne gre zamuditi.

E-novica ZSSS št. 12. (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni

Vir: študija EU OSHA

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu. V njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

• obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom –  1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
• neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
• kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
• predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
• zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

• dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
• naporno fizično delo s premalo odmora,
• dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
• kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo  družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega  dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

E-novica ZSSS št. 11/2023 (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

Vse od davnega leta 1911 dalje v Sloveniji na 8. marec – mednarodni dan žensk preverjamo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Kako pa presojamo, ali je pri posameznem delodajalcu pravično ocenjeno tveganje za poklicno zdravje žensk?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 7. členu določa, da je delodajalec dolžan pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev. V 9. členu delodajalca še zavezuje k humanizaciji dela tako, da prilagaja delo posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod. Ena od lastnosti, ki bi jih delodajalec moral upoštevati, ko prilagaja delo posamezniku, je prav gotovo tudi spol zaposlenih.

Vir slike: Globalni sindikat UNI ob 8. marcu 2023

Ženske se od moških razlikujejo najprej zaradi tretjino manjše mišične moči in nežnejše postave. Pogosto se zaposlujejo v drugih dejavnostih kot moški. Razlikujejo se seveda tudi zaradi svoje reproduktivne vloge (menstruacija, nosečnost, dojenje, menopavza). Učinek nevarnih dejavnikov na reproduktivno zdravje obeh spolov je lahko pomembno različen. Raziskave tudi potrjujejo, da so ženske veliko pogosteje od moških tarča nasilja in posebej spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Razlike pa so tudi pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja. Tveganje za nastanek različnih poklicnih bolezni in nezgod pri delu se zato lahko pomembno razlikuje po spolu.

Delodajalec bi moral to upoštevati pri ocenjevanju tveganj za poklicno zdravje zaradi kemičnih, fizikalnih, bioloških in psihosocialnih obremenitev pri delu.  Analize po EU pa so pokazale, da so marsikje delodajalčeve ocene tveganja enotne za oba spola in zato lahko ne le netočne ampak tudi nepravične. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj zato zahteva, da naj delodajalčeve strokovne službe pri ocenjevanju tveganja vedno pretehtajo, kdaj je tveganje zaradi različnih okoliščin obeh spolov različno.

Delavkam čestitamo za praznik njihove enakopravnosti – mednarodni dan žensk – 8. marec 2023!

E-novica ZSSS št. 10/2023 (1. 3. 2023): Podnebni štrajk 3. 3. 2023

Posredujemo obvestilo o Podnebnem štrajku v organizaciji gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki bo v petek, 3. 3. 2023 ob 13.05 v Ljubljani na Kongresnem trgu in v Mariboru na Trgu svobode.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira prizadevanja mladih in njihove zahteve.

Glej: Zahteve Mladih za podnebno pravičnost

Samopredstavitev gibanja Mladi za podnebno pravičnost: Mladi za podnebno pravičnost smo samoorganizirano, demokratično in raznoliko gibanje več kot sto posameznic in posameznikov iz vse Slovenije. Zavzemamo se za dostojno življenje vseh na ohranjenem planetu. Po načelih nenasilnega upora se borimo za konkretne, ljudem in okolju prijazne ukrepe, ter na dolgi rok gradimo alternativo sistemu izkoriščanja človeka in narave. Nesprejemljivo je, da aktualna vlada le še poglablja obstoječo okoljsko krizo, ki bo brez takojšnjega ukrepanja spodkopala pogoje za življenje na našem planetu. Zato beremo, se izobražujemo in povezujemo z najrazličnejšimi skupinami in organizacijami. Organiziramo vse od bralnih krožkov, predavanj in delavnic pa do akcij v javnem prostoru, kulturnih intervencij in protestov. S svojim delovanjem zahtevamo ukrepe, predlagamo konkretne rešitve in postopno gradimo lepšo prihodnost za vse.

E-novica ZSSS št. 9/2023 (27. 2. 2023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023 objavljen Pravilnik o poklicnih boleznih. Veljati začne dan po objavi, uporabljal pa se bo od 1. maja 2023 dalje. Obdobje med uveljavitvijo in začetkom uporabe je torej vacatio legis, ki je namenjen predhodni seznanitvi prebivalstva in predpripravi na izvajanje.

Verjamemo, da se je z njim končala tridesetletna praznina v slovenskem pravnem redu od osamosvojitve Slovenije dalje, ko je manjkal predpis o postopku za verifikacijo oziroma pravno veljavno ugotovitev, da je posameznik poklicno obolel zaradi obremenitev za zdravje na delovnem mestu. Edina izjema je bil od leta 1997 dalje predpis za verifikacijo azbestnih poklicnih bolezni.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je od osamosvojitve Slovenije dalje vsakokratne pristojne ministre zaman pozivala, naj sprejmejo manjkajoči predpis. Kot smo vas obvestili v naši e-novici 63/2021, je novembra 2021 zato ZSSS obvestila Mednarodno organizacijo dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155, ki zahteva, da država s predpisom uredi postopek notifikacije. V naši e-novici št. 15/2022 pa smo vas obvestili, da je ILO na podlagi te prijave dejansko začela postopek ugotavljanja kršitve. Slovenska vlada se je izognila postopku na ILO s tem, da je izbrala možnost sprave z ZSSS kot prijaviteljico kršitve. Konec 2022 je pripravila osnutek novega Pravilnika o poklicnih boleznih in pri tem upoštevala predloge ZSSS za izboljšanje. Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 2/2023, je bil predlog pravilnika do 22. 1. 2023 v javni obravnavi na e-Demokraciji. Januarja 2023 se je z njim seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet.

Pravilnik o poklicnih boleznih ima tri priloge:

1. slovenski seznam poklicnih bolezni (usklajen s priporočenim seznamom EU),
2. obrazec vloge, s katero bo delavec na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) začel postopek ugotavljanja svoje poklicne bolezni in
3. obrazec, na katerem bo izvedenski organ na KIMPDŠ odločil o treh možnih izidih:
   • obstoj poklicne bolezni,
   • obstoj suma poklicne bolezni ali
   • poklicna bolezen ni ugotovljena.

Če bo obstoj poklicne bolezni potrjen, bo poklicno oboleli s pomočjo tega potrdila lahko uveljavljal na ZPIZ in na ZZZS višje odmerjene pravice, ki mu jih zagotavljata dva zakona: ZZVZZ in ZPIZ-2. Delodajalec pa bo dolžan v svoji oceni tveganja določiti preventivne ukrepe, da se odpravi tveganje za poklicno obolevanje delavcev.

Od maja 2023 dalje bodo torej delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, lahko praviloma s pomočjo svojega osebnega izbranega zdravnika oddali vlogo na KIMPDŠ, da se jim prizna poklicna bolezen. Kot kaže statistika EU, predstavljena v zgornjem grafu, se v EU prizna največ poklicnih mišično-kostnih bolezni, kontaktnih dermatitisov, poklicnih rakov in pnevmokonioz (patologija pljuč v kroničnem poteku, katere vzrok je podaljšano inhaliranje industrijskega prahu, kar povzroča razvoj razširjene pljučne fibroze).

Vabimo vas, da se aprila 2023 na tej povezavi naročite na aprilsko tematsko številko glasila ZSSS Delavska enotnost, ki bo za vas pripravila obširno predstavitev novega pravilnika in vsega, kar morate vedeti o poklicnih boleznih!

Povezava na novi Pravilnik o poklicnih boleznih na strani 1377

Besedilo Pravilnika o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Prispevek za novinarsko konferenco ZSSS 24. februarja 2023

_____________________________________________________

Dodatno:

Zaključno poročilo ZSSS za ILO o rezultatih spravljanja z Vlado RS, 1. 3. 2023

Umik pritožbe ZSSS na ILO, 9. 3. 2023

ILO potrjuje prejem umika, 17, 3. 2023

Poslovnik o delu interdisciplinarne komisije strokovnjakov

E-novica ZSSS št. 8/2023 (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

O najbolj tragični nezgodi pri delu v letu 2022 v Melaminu Kočevje smo pisali v naših e-novicah št. 21/2022  in 46/2022. Na teh povezavah najdete tudi rezultate nadzora različnih inšpekcijskih služb. Naš komentar nadzora nekaterih inšpekcij je bila izjava ZSSS ob svetovnem dnevu dostojnega dela (glej 49/2022).  Tokrat vas obveščamo še o obvestilu za javnost, v katerem Policijska uprava Ljubljana obvešča o zaključku kriminalistične preiskave o vzrokih eksplozije in požara, v katerem je umrlo sedem ljudi in bilo 32 ranjenih. Zahvaljujemo se Policijski upravi Ljubljana in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani za korektno opravljeno delo!

__________________

Obvestilo za javnost: “Ljubljanski  kriminalisti  so zaključili zahtevno kriminalistično preiskavo eksplozije in posledično požara v Kočevju, do katere je prišlo 12. 5. 2022. Preiskavo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Z  ogledom kraja dejanja, ki ga je vodila preiskovalna sodnica iz Okrožnega sodišča  v  Ljubljani,  in  nadaljnjo  kriminalistično  preiskavo,  je bilo ugotovljeno,  da  je  bila na območje tovarne s tovornim vozilom pripeljana kemijska   snov,   ki   je  bila  prečrpana  v  napačen rezervoar.  Zaradi nekompatibilnosti  kemijskih  snovi  je  med  prečrpavanjem prišlo do močne eksplozije in posledično do požara.

Zaradi  posledic dogodka je skupno umrlo 7 oseb in sicer je 5 oseb umrlo na kraju  (trije  državljani Slovenije in dva Bosne in Hercegovine), dve osebi pa  čez  nekaj  dni  na  zdravljenju  v  Kliničnem  centru  Ljubljana (drž. Slovenije in Makedonije). Lažje poškodovanih je bilo tudi 32 oseb, ki so se takrat  nahajale  v  neposredni  okolici objekta. Te osebe so utrpele lažje opekline  oziroma  so  bile  sprejete v zdravniško oskrbo zaradi vdihavanja ogljikovega  monoksida. Nastala pa je tudi večja premoženjska škoda tako na območju  tovarne  kot  v  okolici  na  raznih  objektih  in vozilih. Skupna ocenjena materialna škoda po nestrokovni oceni presega 37 milijonov evrov.

V  okviru  intenzivne  kriminalistične  preiskave  je bilo ugotovljenih več nepravilnosti,  ki  so  pravno  formulirane  zlasti  v Zakonu o varnosti in zdravju  pri  delu  in  njegovih  podzakonskih  aktih.  Ugotovljene so bile vzročne  zveze  opustitve  dolžnega  ravnanja  za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev in nastalo posledico.

Iz ugotovitev izhaja utemeljen sum, da ravnanje ni bilo v skladu s predpisi in tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih. Posledica tega je bila smrt sedmih ljudi, večja premoženjska škoda in več oseb z lažjimi telesnimi poškodbami, zato smo zoper štiri fizične in eno pravno osebo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, zaradi storitve kaznivih dejanj Ogrožanje varnosti pri delu po  201. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z  zaporom od enega do osmih let) in Povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z zaporom do petih let).”

Lepo pozdravljeni.

Aleksandra Golec
predstavnica za odnose z javnostmi
samostojna policijska inšpektorica

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

POLICIJA

Policijska uprava Ljubljana

__________________

DODATNO:

Danes, 22. februarja 2023, ob 14. uri, bo na Policijski upravi Ljubljana podal izjavo novinarjem še Valter Zrinski, vodja oddelka za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana.

19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje