E-novica ZSSS št. 13 (13. 3. 2020): Epidemija razglašena – Kako se zaščititi pred okužbo na delovnem mestu?

V Sloveniji je razglašena epidemija zaradi koronavirusa zaradi visokega števila okuženih. Evropska konfederacija sindikatov ocenjuje, da bodo lahko finančne posledice hujše od gospodarske krize 2008. UMAR je razpolovil svojo napoved rasti bruto domačega proizvoda za leto 2020 na zgolj 1,5 %. Šole so zaprle vrata za dva tedna. Številni delodajalci prav tako za dva tedna odrejajo čakanje na delo doma. Vlada RS je pripravila predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Razmere še nikoli niso bile tako resne.

Od vas smo prejeli poziv, naj napišemo kaj več o tem, kako se naj delavec na delovnem mestu zaščiti pred koronavirusom. Nekaterim narava dela namreč res omogoča, da s pomočjo računalnika delo opravljajo od doma, a drugi, ki opravljajo nujne storitve za vse ostale, pa bodo morali vztrajati na svojih delovnih mestih.

Najprej vas seveda opozarjamo na domače informacije, ki jih najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ:

• Nacionalni inštitut za zdravje NIJZ je pripravil svoja navodila za delovne organizacije na tej povezavi.
• Ostale informacije za potnike, navodila za bolnike, navodila za delovne organizacije itd. najdete na tej povezavi.
• Navodila za čiščenje prostorov, v katerih se je zadrževal okuženi, na tej povezavi.
• Navodila za strokovno javnost na tej povezavi.
• Kdor sumi, da je okužen, naj ne gre k svojemu splošnemu zdravniku, ampak se naj zglasi v varno izoliranem laboratoriju za testiranje. Kje so mesta po Sloveniji, zveste na telefonski številki 080 1404.

Za vas pa smo pripravili tudi povzetek v slovenščino prevedenih nasvetov s spletne strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU OSHA:
https://oshwiki.eu/wiki/COVID-19:_guidance_for_the_workplace#See
https://osha.europa.eu/sl/highlights/coronavirus-disease-covid-19-outbreak-and-workplace-safety-and-health

Kako se širi  bolezen COVID-19, ki jo povzroča koronavirus:

• s stikom z okuženo osebo na manj kot 2 metra.
• dlje kot traja stik, večja je verjetnost okužbe,
• glavni vir okužbe so vdihane kapljice, ki se širijo pri kihanju in kašljanju okuženih oseb,
• okužimo se lahko tudi z dotikom površine (na primer kljuke), na kateri je izloček dihal okužene osebe, in če se potem z roko dotaknemo  ust, nosa ali oči,
• zelo malo je dokazov, da se lahko okužimo od ljudi, pri katerih še ni vidnih simptomov,
• učinkovita zaščita je umivanje ali razkuževanje dlani,
• trenutna ocena je, da je inkubacijska doba za razvitje bolezni COVID-19 med 2 in 14 dnevi, zato velja, da zadošča 14 dni osamitve za potrditev, da se niso okužile osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo,

Kakšni so simptomi bolezni COVID-19:

• najkasneje v 14 dneh po okužbi se pojavi kašelj, oteženo dihanje in vročina,
• do hujših zdravstvenih zapletov lahko pride pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom, starejših, in s kroničnimi boleznimi, kot so diabetes, rak in pljučne bolezni.
• zdravila, kakršna so paracetamol ali aspirin lahko zamaskirajo simptome.

Kako dolgo lahko koronavirus preživi na površinah, je odvisno od:

• lastnosti površine,
• izpostavljenosti površine sončnim žarkom,
• temperature in vlažnosti,
• uporabe čistil,
• virus na površinah lahko preživi največ 72 ur oziroma 3 dni.
• pošta iz okuženih območij ni bolj tvegana kot običajno.

Kako prilagoditi svoje delovno mesto, da preprečimo širjenje koronavirusa:

• Vodstvo podjetja naj pripravi načrt, kako poslovati v razmerah epidemije, ko večje število zaposlenih in kupcev fizično ne more/sme na lokacijo podjetja.
• O načrtu seznanite vse, na katere se nanaša. Vključno s strankami, agencijami za posojanje delavcev in pogodbenimi delavci.
• Načrt naj vsebuje tudi navodila glede denarnih nadomestil v času bolniške odsotnosti oziroma izolacije ali karantene.
• Delavce in zunanje obiskovalce oziroma kupce/stranke je treba informirati, naj ostanejo doma, tudi v primeru blagih simptomov. Takoj se naj javijo na od države določenih centrih za testiranje okužbe.
• Če se le da, se izogibajmo javnemu transportu, kjer prav tako lahko pride do okužbe.
• Če je to mogoče, naj čim več ljudi dela od doma, da se omeji priložnosti za okužbo.
• Delovno okolje je treba opremiti za vidnimi obvestili o higieni umivanja rok in higieni kihanja oziroma kašljanja. Da se kapljice ne razpršijo po prostoru kihamo in kašljamo v papirni robček, ki ga odvržemo v koš za smeti, v katerem je plastična vrečka, da je mogoče odpadke ostraniti brez dotikanja.
• Zagotoviti je treba milo in razkužila za čiščenje dlani,
• V delovnem okolju je treba stalno čistiti površine, ki se jih dotakne največ oseb (kljuke, tipkovnice, daljince, površine miz). V ta namen se naj zagotovi dezinfekcijske robčke.

Ali se naj pri delu uporablja maske za zaščito dihal:
Za večino zaposlenih se ne priporoča uporaba mask. Zadošča razdalja 2 metra in umivanje rok.  Maske naj uporabljajo zgolj zaposleni v zdravstvu, ki prihajajo v stik z okuženimi, in okužene osebe, da preprečijo širjenje virusa.

Kaj naj stori oseba, ki zboli:
Prepreči naj širjenje virusa tako, da se drži navodil. Na testiranje naj gre zgolj na prav za to določena mesta.

Kaj storiti, če je zbolel nekdo izmed zaposlenih:

• Slediti je treba navodilom slovenskih oblasti in z njimi sodelovati pri omejevanju širjenja okužbe. (OPOMBA: V Sloveniji zveste zanje na telefonski številki 080 1404.)
• Razkuži se naj prostore, v katerih je delal okuženi in stranišča, ki jih je uporabljal.
• Ugotoviti je treba, s kom je bila okužena oseba v tesnem stiku in jim svetovati, kako naj ravnajo, da se omeji širjenje okužbe. Ostanejo naj v samoizolaciji 14 dni, kot je inkubacijski čas virusa.
• Kdor ni bil v tesnem stiku z okuženim, naj dela naprej.
• Da se prepreči nepotrebni strah, je potrebna jasna komunikacija z zaposlenimi.

Kako je treba čistiti prostore, v katerih je delal okuženi:

• Ker se virus širi s kapljicami, je treba razkužiti vse površine, kjer bi te kapljice lahko ostale oziroma so vidne. Med drugim tudi stranišča, kljuke na vratih, tipkovnice in telefone.
• Hodnike in prostore, skozi katere je okuženi samo kratek čas hodil, ni potrebno razkuževati.
• Za čiščenje se naj uporabi krpe za enkratno uporabo.
• Vso osebno opremo okuženega (npr. robčki, maska) je treba spraviti v plastično vrečko in jo zatesniti. Tako vrečko je treba nato spraviti še v eno plastično vrečko, ki se naj jasno označi, kaj vsebuje. Če je test na okužbo negativen, se jo sme odvreči v splošne odpadke. V primeru pozitivnega testa pa je treba s takimi odpadki ravnati v skladu z navodili oblasti.

Uvidevnost v zvezi z bolniško odsotnostjo:

• Upoštevati je treba priporočila pooblaščenih organov glede priznavanja bolniške odsotnosti z dela v ustrezni dolžini,
• Delodajalec naj upošteva obveznosti zaposlenih do nege obolelih okuženih družinskih članov.

Več informacij tudi na spletni strani ZSSS: tukaj.

E-novica ZSSS št. 12 (10. 3. 2020): Preventivni zdravstveni pregledi za občasno in začasno delo upokojencev

Tokrat vas seznanjamo s tolmačenjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) kot odgovor na vprašanje, ali je delodajalec dolžan upokojenca, ki naj bi zanj opravljal začasno ali občasno delo, poslati na predhodni preventivni zdravstveni pregled. Zaradi pomanjkanja kadrov se namreč v nekaterih dejavnostih delodajalci vse pogosteje poslužujejo občasnega ali začasnega dela upokojencev. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) namreč določa, da smejo upokojenci za delodajalca opravljati začasno oziroma občasno delo največ 60 ur v koledarskem mesecu oziroma v seštevku ne več kot 720 ur letno.

Strokovno stališče MDDSZ je, da je delodajalec dolžan zagotoviti in izvajati vse ukrepe varnega in zdravega dela, vključno s preventivnimi zdravstvenimi pregledi in usposabljanjem za varno delo tudi za upokojence, ki pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)  namreč opredeljuje dolžnost delodajalca, da s predpisanimi ukrepi varujejo delavce in njihovo zdravje ne glede na pravno podlago medsebojnih razmerij. ZVZD-1 razširja pojem delavca na vse osebe, ki so vključene v delovni proces delodajalca na kakršnikoli pravni podlagi. Slednje pa so urejene v posameznih predpisih s področja delovnih razmerij, urejanja trga dela, zaposlovanja na črno, urejanja študentskega in upokojenskega dela. Povedano drugače, obveznost zagotavljanja varnega in zdravega dela vsem delavcem ne izhaja iz delovnega razmerja, temveč iz vključitve v delovni proces delodajalca, ne glede na status osebe. Velja torej tako za zaposlene kot za pogodbene delavce, študente in upokojence, ki za delodajalca delo opravljajo skladno s posebnimi predpisi.

Celotno strokovno stališče MDDSZ glej tukaj in dodatno pojasnilo tukaj.

E-novica ZSSS št. 11 (9. 3. 2020): Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

Kakor smo napovedali konec februarja v svoji e-novici št. 7/2020, je epidemija zaradi koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji. Delodajalci pospešeno pripravljajo lastne strategije, kako preprečiti širjenje bolezni med zaposlenimi in kako organizirati delo v pogojih epidemije. Eden izmed ukrepov je odrejanje dela na domu. Pod katerimi pogoji sme delodajalec na hitro odrediti delo na domu ali drugo delo zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov ali ker veljajo izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, pojasnjuje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v dokumentu, ki vam ga posredujemo tokrat. V njem med drugim piše:

»Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ( ZVZD-1) je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. V primeru izrednih razmer, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, pogosto ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar zajema ogled delovnega mesta na domu in izdelavo ocene tveganja ter sprejetje potrebnih ukrepov za delo na domu. Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. Lahko pa delodajalec izda delavcem ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma.

Ko se odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin je treba takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si.«

Povezava do spletne informacije MDDSZ:
https://www.gov.si/novice/2020-03-05-delo-na-domu-in-odrejanje-drugega-dela-v-izjemnih-okoliscinah/

E-novica ZSSS št. 10 (6. 3. 2020): Varnost in zdravje pri delu na 8. marec 2020, mednarodni dan žensk

V nedeljo bo 8. marec 2020, mednarodni dan žensk. Vsem delavkam na ta pomembni praznik voščimo več varnosti in zdravja pri delu!

Žal po vsej Evropi še vedno ugotavljamo, da so večinoma v politikah varnosti in zdravja pri delu (pa tudi v ocenah tveganja posameznih delodajalcev) zanemarjene specifične obremenitve žensk na delovnih mestih. Nevarnosti, ki jim grozijo so, ali neprepoznane ali podcenjene. To seveda ovira učinkovitost ne le politik varnosti in zdravja pri delu ampak tudi politik enakih možnosti. Prav zato je Evropski sindikalni inštitut (ETUI) namenil potrebno pozornost upoštevanju spola pri ocenjevanju tveganj na delovnem mestu. O tem se lahko prepričamo na tej povezavi (v angleščini in francoščini). Tu najdete med drugim brezplačen spletni dostop do naslednjih publikacij, ki opozarjajo na specifičen položaj žensk:

Laurent Vogel: Vrzel v Evropi med varnostjo in zdravjem pri delu žensk in moških (The gender workplace health gap in Europe)
Karen Messing: Upoštevanje spola pri ergonomskem analiziranju (Integrating gender in ergonomic analysis)
Daniela Tieves: Ženske in poklicne bolezni v Evropski uniji (Women and occupational diseases in the European Union)
Patricia Vendramin in Gérard Valenduc: Pogled na razlike po spolu glede zaposlenosti in delovnih razmer starejših delavcev (A gender perspective on older workers’ employment and working conditions)

Opozarjamo tudi na novico ETUI, da je Kalifornijski oddelek za javno zdravje januarja 2020 predstavil spletno orodje, ki ženskam omogoča, da prepoznajo tiste obremenitve na delovnem mestu, ki pripomorejo k nastanku raka na dojkah. Seveda je v angleščini, saj je namenjeno Kalifornijkam, a bo morda zanimivo tudi za Slovenke. Spletno orodje poučuje, katere izpostavljenosti pri posameznih poklicih lahko verjetno/morda/z malo verjetnosti pripomorejo k nastanku raka dojk. Ponuja tudi informacijo o kemičnih lastnostih ženskam nevarnih snovi, ki se jih v posameznih poklicih uporablja. Take snovi so na primer Bisphenol A (uporablja se pri tiskanju), dodani vonji v različnih izdelkih, čistila, barve za lase ter onkološka zdravila. Izbrane so bile po naslednjih kriterijih: snovi, za katere je potrjeno ali se sumi, da povzročajo raka žlez v dojkah, snovi, ki so strupene za te žleze ter hormonski motilci. Namen tega orodja je točna informacija in prevencija.

E-novica ZSSS št. 9 (6. 3. 2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

Obveščamo vas, da bo pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) do 2. 6. 2020 potekalo javno posvetovanje o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti azbestu in kadmiju ter kadmijevim neorganskim zmesem na delovnih mestih. V okviru posvetovanja želi ECHA pridobiti informacije o izpostavljenosti, učinkih na zdravje zaposlenih, toksikologiji, epidemiologiji in načinih ukrepanja. V zvezi s kadmijem in njegovimi neorganskimi zmesmi želi ECHA pridobiti tudi informacije o vseh načinih, na katere se uporabljajo pri različnih delodajalcih. Dobrodošle bodo tudi kakršnekoli druge relevantne informacije.  ECHA bo na podlagi pridobljenih informacij nato zasnovala znanstveno poročilo s priporočili o mejnih vrednostih na evropskih delovnih mestih. Poročilo je naročila Evropska komisija, ki želi preveriti zadostnost trenutno predpisane evropske mejne vrednosti za azbest na podlagi direktive 2009/148/ES (0,1 vlakna na cm3 v 8 urah). Po mnenju evropskih sindikatov je ta evropska mejna vrednost prenizka, saj ima veliko članic EU predpisano na nacionalni ravni ostrejšo. Slovenska pa je še vedno enaka evropski. Evropska komisija pa je tudi naročila pri ECHA poročilo, ki bo podlaga za novo mejno vrednost biološki monitoring za kadmij in njegove neorganske zmesi.

V različnih državah EU veljajo različne mejne vrednosti. Ker se azbest in kadmij oziroma njegove neorganske snovi pojavljajo tudi na delovnih mestih v Sloveniji, je prav, da v takem javnem posvetovanju sodelujejo tudi vsi tisti iz Slovenije, ki lahko prispevajo dragocene informacije na podlagi lastnih spoznanj. Opozorite jih na javno posvetovanje! V javnem posvetovanju ECHA lahko sodelujejo na tej povezavi. Nove mejne vrednosti, določene na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj, bi rešile tisoče življenj. Tudi pri nas v Sloveniji!

O izjemno resnih poklicnih boleznih, ki jih povzročata azbest in kadmij ter kadmijeve neorganske zmesi si lahko preberete v publikaciji ZSSS IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ki jo najdete v meniju KNJIŽNICA na tej spletni strani. Kljub prepovedi azbestne proizvodnje pred vsaj dvema desetletjema zaradi dolgih latentnih dob v EU vsako leto še vedno umre zaradi azbesta na desettisoče ljudi. Azbest pa še vedno na novo ogroža vse, ki sodelujejo pri gradbenih posegih, zaradi katerih se v zrak sproščajo smrtonosna azbestna vlakna.

E-novica ZSSS št. 7/2020 (25. 2. 2020): Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

Tokrat vas obveščamo o previdnostnih ukrepih v zvezi z epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, ki se bo prav gotovo razširila tudi v Slovenijo, saj so že potrjeni primeri okužbe v sosednjih Hrvaški, Italiji in Avstriji. Epidemija pljučnic in respiratornih okužb zaradi tega koronavirusa se je od decembra 2019, ko so jo prvič zaznali v Vuhanu na Kitajskem, že razširila na vse kontinente. Pripravimo se na epidemijo z ustreznimi preprečevalnimi ukrepi tako na ravni posameznika kot delodajalca.

Bolezen COVID-19, ki jo povzroča ta koronavirus, se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. V lažji obliki poteka pri približno 80 % in v težji pri 20 % zbolelih. V hujših primerih lahko povzroči pljučnico, respiratorni sindrom, odpoved ledvic in v do 4 % primerov celo smrt. Večina umrlih je starejša in z dodatno kronično boleznijo. Za potrditev ali izključitev okužbe je potrebno mikrobiološko testiranje. Ker zdravila ali cepiva ni, je zdravljenje zgolj simptomatsko.

Karantena oziroma izolacija okuženih je trenutno najučinkovitejši ukrep proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2. V območjih s potrjenimi primeri okužbe odpovedujejo množične kulturne in športne prireditve. Delodajalci, ki želijo preprečiti epidemijo med zaposlenimi, preventivno odrejajo delo od doma. Evropski parlament in Evropska komisija sta na primer za zaposlene, ki so bili v zadnjih 14 dneh na okuženih območjih, odredila delo od doma. Tudi Univerza v Ljubljani je že pozvala vse študente in sodelavce, ki so bili zadnjih 10 dni v območjih epidemije, naj prihodnja dva tedna ostanejo doma. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da bolniku, ki mu zdravnik odredi izolacijo oziroma karanteno, pripada bolniško nadomestilo v višini 90 odstotkov od osnove iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če bo minister za zdravje zaradi morebitnega večjega obsega epidemije razglasil izredne razmere, pa bo del stroškov za nadomestila prevzel proračun. V takem primeru na vladi aktivirajo načrt ukrepanja na ravni države.

Trenutno so v Sloveniji štiri osebe, ki so v domači karanteni po vrnitvi s križarjenja na Japonskem. Vsi, ki so bili v območjih s potrjeno epidemijo, naj se samoopazujejo in v primeru vročine nad 38 stopinjami, kašlja ali težkega dihanja naj svojega izbranega zdravnika ali dežurno službo kontaktirajo IZKLJUČNO PO TELEFONU, da v čakalnici ambulante ne okužijo še drugih! Testiranje na okužbo je treba opraviti v izolaciji.

Upoštevajmo naslednje vsakodnevne preventivne ukrepe:

1. Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
2. Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
3. V primeru, da zbolimo, ostanemo doma.
4. Upoštevamo pravila higiene kašlja (glej slikovno navodilo NIJZ).
5. Redno si umivamo roke z milom in vodo.
6. Namesto mila in vode lahko po potrebi za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke z vsebnostjo alkohola najmanj 60 %.
7. Glede na trenutno epidemiološko situacijo splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna.
8. V času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov.

Več na naslednjih povezavah:
Slovenska tiskovna agencija STA
Nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ
Ministrstvo za zdravje