Novice – Stran 29 – Varnost in zdravje pri delu

Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu

On 24. junija, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 40 (24. 6. 2020): Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu

Delodajalci so v času epidemije COVID-19 prvič v zgodovini množično odrejali delo na domu na vseh delovnih mestih, kjer je to omogočala informacijska tehnologija. Po podatkih EUROSTAT je v Evropski uniji leta 2019 običajno od doma delalo 5,4 % zaposlenih v starostni skupini 15-64 let. Najvišji delež zaposlenih, ki običajno delajo od doma, imata Nizozemska in Finska (14,1 %), najnižjega pa Bolgarija (0,5 %). V Sloveniji je v letu 2019 običajno 6,8 % zaposlenih delalo od doma. V času epidemije COVID19 pa je kar 37 % vseh zaposlenih v EU prešlo na delo na domu, od tega je z delom na domu pričela približno četrtina zaposlenih, ki pred tem niso nikoli delali od doma.
Pomembno vprašanje je, kako mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu delavcem, ki jim je odredil delo od doma. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 22. 6. 2020 objavilo, kako je treba opravljati delo na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu. Zapisalo je:
»Delo na domu lahko ob soglasju delodajalca in delavca predstavlja pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani delavca kot delodajalca. Gre za institut, ki ob spoštovanju obveznosti in pravic vseh deležnikov, delavcu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih. Takšna oblika dela ima tudi številne druge pozitivne učinke npr. na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole, javni potniški promet, …) ipd. Ob navedenem pa je treba izpostaviti tudi izzive, ki se pri takšni ureditvi dela pojavljajo z vidika organizacije dela (obseg, pričakovani rezultati, delovni čas, nadzor, …), delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu, …) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca oz. vse poslovne in socialne vidike pri delodajalcu običajne za opravljanje dela pri delodajalcu.«
V dokumentu ministrstvo so usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu, ki naj jih delavski zaupniki v okviru revizije ocene tveganja priporočite svojim delodajalcem (klimatizacija, slikovni zaslon, delovni čas pred računalnikom, naprave za vnos podatkov, stol in miza, delovni prostor, stres in duševne obremenitve).
Več na tej povezavi: razjasnitve ključnih delovnopravnih dilem in dilem na področju varnosti in zdravja pri delu predstavljene najpomembnejše informacije potrebne pri organizaciji dela na domu.

V Franciji najvišje kazni zaradi institucionaliziranega trpinčenja na delovnem mestu

On 22. junija, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 39 (22. 6. 2020): V Franciji najvišje kazni zaradi institucionaliziranega trpinčenja na delovnem mestu

V naši e-novici št. 38/2019 smo vam avgusta 2019 predstavili sodni proces, v katerem se je prvič v zgodovini sodilo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu v francoskem privatiziranem podjetju France Télécom, ki zaposljuje 120.000 delavcev. Napovedali smo, da bo sodba izrečena decembra 2019. Obveščamo, da je pariško kazensko sodišče 20. 12. 2019 po 46 sodnih obravnavah dejansko izreklo prelomno sodbo, s katero je za kaznivo dejanje »institucionaliziranega duševnega trpinčenja« za krive spoznalo tako podjetje France Télécom (danes preimenovano v Orange) in njegovih sedem vodstvenih delavcev iz obdobja 2007-2010.

Naslovnica knjige, izdane leta 2020 »Pravica močnejšega, kronika procesa proti France Télécomu«, avtorja E. Beynela

Šlo je za posledice dogajanj v letih 2007 do 2010, ko je 38 zaposlenih v podjetju France Télécom naredilo samomor zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Šlo je za sprva na videz korekten projekt nove uprave pod vodstvom Didier Lombarda za poslovno prestrukturiranje privatiziranega podjetja France Télécom. Število zaposlenih se naj bi zmanjšalo za 22.000, še dodatnih 10.000 delavcev naj bi bilo premeščenih na druga delovna mesta. Višje vodstvo podjetja se je želelo izogniti dragim odpravninam tako, da bi se delavce pripravilo, da sami odpovedo zaposlitev. Srednji vodstveni kader je bil usposabljan za uporabo metod poniževanja. Zaposlenim v pisarnah se je odvzelo stole, arbitrarno se je degradiralo, izključevalo s službenih sestankov ter ponujalo finančne spodbude za prostovoljno odpoved službe. Zaposleni niso več vedeli, kaj naj pričakujejo, podminirana je bila medsebojna solidarnost, delovno okolje je postalo stresno. V vseh podružnicah po Franciji je začelo prihajati do stresa, prepirov, izbruhov joka, izgorelosti, nespečnosti, anksioznosti, depresije, in drugih zdravstvenih zapletov. Število poskušenih in uspelih samomorov je skokovito naraščalo. Vodstvo se ni odzivalo na opozorila, kaj se dogaja.

Na sojenju je bila obramba obtoženih vodstvenih kadrov dvojna. Na eni strani so trdili, da višje vodstvo nikoli ni srednjemu vodstvu ukazalo tako drastičnih ukrepov in da so bili očitno napačno razumljeni. Opozarjali so na svojo oddaljenost od krajev samomora in da torej nanje sami niso mogli vplivati. Sklicevali pa so se tudi na tako imenovani učinek Wertherja. Gre za znameniti Goethejev roman «Trpljenje mladega Wertherja » iz leta 1774, ki je baje sprožil val posnemanja Wertherjevega samomora med mladimi tistega časa. Vodstvo podjetja se ni čutilo krivo in trdilo, da 38 samomorov pri 120.000 zaposlenih v France Télécom ne pomeni preseganja francoskega povprečja. Samomor naj bi storili namreč tisti, ki so tudi sicer sodili med ranljive skupine zaposlenih.

Pariško kazensko sodišče je s sodbo zavrnilo tako « normalizacijo » trpinčenja. Pritrdilo je tožilstvu, da šlo za « institucionalizirano duševno trpinčenje ». Predsedujoči sodnik je pojasnil, da je šlo za poslovno politiko napada na kolektiv s ciljem poslabšanja delovnih pogojev na način, ki je presegal normalna pooblastila uprav. Sodišče je za nezakonite razglasilo metode, s katerimi so zaposlene v France Télécom skušali prisiliti, da sami odpovedo službo. Ugotovilo je, da je višje vodstvo izvajalo pritiske na srednje vodstvo, da naj tako ali drugače doseže zmanjšanje števila zaposlenih za 22.000. Obtožene je obsodilo za kaznivo dejanje « institucionaliziranega duševnega trpinčenja » in za zaroto. Prisodilo jim je najvišje kazni, zagrožene v zakonodaji, ki je veljala v obdobju 2007-2010. Sodba je precedenčna.

Več v angleščini na: https://www.etui.org/publications/how-france-telecom-broke-law
Več v francoščini na:
du Roy I. (2009) Orange stressé: Le management par le stress à France Télécom (Orange stress: Managing through stress at France Télécom), Paris, La Découverte.
Beynel E. (ed.) (2020) La raison des plus forts: Chronique du procès France Télécom (The reason of the strongest: A chronicle of the France Télécom trial), Ivry-sur-Seine, Éditions de l’Atelier.

Predsedstvo ZSSS predlaga sistemsko spremembo vloge medicine dela

On 16. junija, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 38 (16. 6. 2020): Predsedstvo ZSSS predlaga sistemsko spremembo vloge medicine dela

Obveščamo vas, da je predsedstvo ZSSS na pobudo predsednice ZSSS Lidije Jerkič 9. 6. 2020 obravnavalo analizo delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 od 12. marca do 31. maja 2020 in na njeni podlagi potrdilo predloge ZSSS za sistemsko spremembo njene vloge. Pri tem je predsedstvo upoštevalo tudi dve raziskavi. Prva z naslovom »Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji« je bila pripravljena leta 2019 po naročilu Ministrstva za zdravje. Druga pa je bila spletna anketa Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu z naslovom »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19«, ki je potekala od 3. 6. 2020 do 8. 6. 2020. K njeni izpolnitvi smo vas povabili v naši e- novici št. 36/2020.

Predsedstvo ZSSS je ugotovilo, da medicina dela v času epidemije ni delovala v skladu s pričakovanji in da je zato potrebna sistemska sprememba njene vloge. Kljub razglašeni epidemiji je namreč naprej delalo na stotisoče delavcev. Člani so takrat zaskrbljeni opozarjali sindikate dejavnosti na diskrepanco med ukrepi proti širjenju okužbe na javnih prostorih in na delovnih mestih v proizvodnji in storitvah. Izvajalci medicine dela so bili prevečkrat neprisotni in celo nedosegljivi kot zunanja strokovna služba delodajalcev zlasti v začetku epidemije, ko je bil najbolj potreben njihov nasvet in presoja, ali je na delovnih mestih ustrezno poskrbljeno za preprečitev širjenja okužbe med delavci. Aktivirali so se šele po javnih pozivih predsednice ZSSS Lidije Jerkič. Pa še takrat so pogosto svetovali delodajalcu zgolj pisno in na daljavo namesto, da bi konkretne razmere na delovnih mestih presodili v živo. Predsedstvo je ugotovilo, da vse analize in raziskave opozarjajo, da vloga medicine dela v sistemskih predpisih ni ustrezno urejena tudi zato, ker obe pristojni ministrstvi za delo in za zdravje neuspešno koordinirata skupne aktivnosti. Skrbi tudi odsotnost državnega nadzora, ali se predpisi varovanju poklicnega zdravja sploh uresničujejo. Ker je poklicno zdravje javni interes, bi medicina dela po oceni predsedstva ZSSS morala delovati kot javna služba namesto, da svoje storitve trži delodajalcem. Posledično ta stroka ne more delovati v skladu s svojo strokovno doktrino in je zaradi finančne odvisnosti od delodajalcev v konfliktu interesov. To je najbolje razvidno prav na področju poklicnih bolezni, saj medicina dela po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih ne prijavlja sumov poklicnih bolezni. Predsedstvo zahteva, da se njegova analiza uvrsti na dnevni red Ekonomsko-socialnega sveta in poziva k prenovi vrste zakonov in pravilnikov.

Dolžni smo vam še poročilo o rezultatih naše zgoraj omenjene spletne ankete »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19«. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo izpolnili! Vaši odgovori so potrdili, da medicina dela med epidemijo ni izpolnila naših pričakovanj! Le 5 % udeležencev ankete je potrdilo, da je bil izvajalec medicine dela prisoten v podjetju in si je dejansko ogledal delovna mesta, da bi presodil ali ukrepi delodajalca zadoščajo. In le dodatnih 11 % vas je poročalo, da je bil prisoten vsaj po telefonu in/ali E-pošti. Ti izvajalci medicine dela pa so se baje vključili šele po pozivu delodajalca.

Izpis iz zapisnika seje predsedstva ZSSS na tej povezavi

Več o analizi delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 in predlogih ZSSS za njeno sistemsko spremembo na tej povezavi.
Več o rezultatih spletne ankete ZSSS »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19« na tej povezavi.
Več o poročilu za Ministrstvo za zdravje iz leta 2019 »Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji« na tej povezavi.

Rezultati raziskave ESENER za leto 2019 na voljo v slovenščini v obliki interaktivne vizualizacije podatkov

On 10. junija, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 37 (10. 6. 2020): Rezultati raziskave ESENER za leto 2019 na voljo v slovenščini v obliki interaktivne vizualizacije podatkov

Že lani smo vas v naših e-novicah obveščali o evropski raziskavi podjetij o novih in nastajajočih tveganjih ESENER, ki je bila spomladi in poleti 2019 ob podpori vlad in evropskih socialnih partnerjev po petih letih tretjič znova izvedena v 33 evropskih državah ter v skupaj 45.420 podjetjih – med njimi tudi v več kot tisoč slovenskih. Cilj raziskave ESENER 2019 je boljše razumevanje potreb po podpori in strokovnem znanju ter opredelitev dejavnikov, ki spodbujajo ali ovirajo varnost in zdravje pri delu. O tveganjih so spraševali tiste, »ki v tem podjetju najbolje poznajo zdravje in varnost«, o načinih upravljanja zdravstvenih in varnostnih tveganj na delovnih mestih. Poseben poudarek je bil na psihosocialnih tveganjih, tj. stresu, nasilju in nadlegovanju, povezanem z delom. Prav tako so zbrani podatki, katere so ovire in gonila za dobro upravljanje varnosti in zdravja pri delu, da bi bolje razumeli, kakšno vrsto podpore podjetja potrebujejo. Dodanih je bilo nekaj novih vprašanj o digitalizaciji in varnosti in zdravju pri delu, imenovanju predstavnikov za zdravje in varnost ter kakovosti zunanjih preventivnih storitev.

Obveščamo vas, da so od junija 2020 dalje končno na voljo tudi v slovenščini najnovejši podatki raziskave ESENER 2019. Dodani so v orodje za vizualizacijo podatkov ESENER. Prvič je mogoče primerjati rezultate raziskav ESENER iz leta 2019 s podatki za leto 2014 na evropski in nacionalni ravni ter po gospodarskih dejavnostih ali velikosti podjetij. To brezplačno, interaktivno in večjezično orodje uporabnikom omogoča, da se sami in to v slovenščini (!) seznanijo z izsledki raziskave. Brskajo lahko med različnimi vprašanji raziskave, s pomočjo vizualnih diagramov in zemljevidov pa lahko primerjajo rezultate med posameznimi državami. Poleg tega lahko enostavno delijo ali izvozijo podatke.

Uporabite interaktivno orodje za ogled podatkov za leto 2019 in primerjav.

Vizualna predstavitev podatkov v slovenščini na tej povezavi.

Podatke o delavskih zaupnikih za varnost in zdravje pri delu in svetih delavcev ter sindikalnih zaupnikih v Sloveniji najdete na tej povezavi.

Izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«

On 3. junija, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 36 (3. 6. 2020): Izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«

Vabimo vas, da izpolnite kratko anketo »VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19«, ki je bila razglašena od 12. marca do 31. maja 2020. Anketa je dostopna od 3. 6. 2020 do 8. 6. 2020 (do 10. ure). Anketo lahko izpolnijo vsi, ki so v času epidemije delali naprej na svojem delovnem mestu ali pa jim je vsaj delodajalec odredil delo od doma. Vzela vam bo največ 6 minut in pomembno je, da jo izpolnite do konca. Jamčimo, da je povsem anonimna in jo zato lahko izpolnite brez zadržkov. Prosimo vas celo, da povezavo na anketo pošljete čim več svojim znancem, da bo nanjo odgovorilo čim več ljudi. Rezultate ankete bomo po 9. 6. 2020 predstavili na tej spletni strani.

Do ankete s klikom na naslednjo povezavo: https://www.1ka.si/a/287697.

Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

On 1. junija, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 35 (1. 6. 2020): Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

Čeprav se trenutno vsi ukvarjamo s posledicami epidemije COVID-19, se moramo zavedati, da je pred vrati poletje, ki prinaša tveganje za povečanje vročinskega stresa. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da prekomerna toplotna obremenitev slabo vpliva na počutje in storilnost delavcev.

V zvezi s tem lahko v okviru projekta Heat-Shield dobite vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov. O aktivnostih projekta Heat Shield, ki ga v Sloveniji vodita prof. dr. Kajfeževa in dr. Pogačarjeva iz Biotehniške fakultete, smo vam pisali že v e-novicah 29/2019 in 33/2019, predstavljen pa je bil tudi na našem lanskem novembrskem Posvetu ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere. Na tej povezavi si oglejte kratek video o projektu (v angleščini): https://www.youtube.com/watch?v=tkmYDijy72c.

dr. Tjaša Pogačar in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj v imenu projekta Heat-Shield: »Izhajamo iz naše vizije, da je potrebno vsem delavcem v Evropi omogočiti dostop do strokovne pomoči pri blaženju negativnih vplivov naraščanja temperature, zato vam bomo z veseljem pomagali identificirati glavne težave in implementirati učinkovite rešitve, ki ustrezajo vašemu podjetju (izvedljive, primerne za vaše delovno okolje, ekonomsko upravičene …). Ponujamo iskanje posameznih rešitev ali pomoč pri razvijanju celotnega akcijskega načrta za primer vročine. Pišite na naš naslov in oglasili se vam bomo s strokovnim vodenjem nadaljnjega dela. Veselimo se sodelovanja z vami!«

Kontaktirajte jih lahko na consult@heat-shield.eu ali direktno v Sloveniji na tjasa.pogacar@bf.uni-lj.si (lahko tudi po telefonu na 01 3203 133). V slovenščini so vam za prvi vtis pripravili video o možnosti sodelovanja v projektu: https://www.youtube.com/watch?v=4OS3fZi6Cbs in o primeru prilagoditve oblačil: https://www.youtube.com/watch?v=Y8H1_P9yX3Q

Z veseljem vam bodo odgovorili na e-mail, vam poslali gradiva ali pregledali vašo konkretno situacijo. Sami izberete, kako aktivno se želite vključiti.

Evropski teden boja proti raku, 25. do 31. maj 2020

On 25. maja, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 34 (25. 5. 2020): Evropski teden boja proti raku, 25. do 31. maj 2020

Evropski teden boja proti raku je vsakoletna evropska kampanja, ki bo letos potekala od 25. do 31. maja 2020. Cilj je ozaveščanje o boju proti raku, dostopu do zdravljenja in podpori za osebe, ki so premagale raka. Letošnji teden se bo zaključil 31. maja 2020 z »Dnevom brez tobaka«. Boj proti raku seveda vključuje tudi boj proti poklicnemu raku, ki ga povzročajo karcinogeni na delovnem mestu.

Na Evropski teden boja proti raku opozarjamo na kampanje za preprečitev poklicnega raka, ki jih od leta 2015 dalje izvaja Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu:

Odpravite poklicnega raka

Varno delo na soncu

“NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA”: IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH MOTORJEV

“NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA”: SMRTONOSNOST VDIHLJIVEGA PRAHU KRISTALNEGA KREMENA

Evropski teden boja proti raku je priložnost, da preverimo tudi, kakšne informacije za preprečevanje poklicnega raka najdemo na spletni strani evropske pobude za boj proti poklicnim rakom »Načrt za karcinogene« (angleško Roadmap on Carcinogens), o nastanku katere smo v naših e-novicah prvič poročali leta 2016. Njen glavni namen je izmenjava rešitev in primerov dobre prakse pri varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem. Širi ozaveščenost o možnostih nadomeščanja rakotvornih snovi z varnejšimi alternativami. Opise in video predstavitve primerov dobre prakse najdete na tej povezavi. Vsakdo med nami lahko postane podpornik pobude »Načrt za karcinogene«.

Različne vrste karcinogenih snovi povzročajo različne vrste rakov, zato so na spletni strani te evropske pobude med drugim tudi v slovenščini na voljo kratki letaki o posameznih rakotvornih snoveh, v katerih je pojasnjeno, za kakšno snov gre, kdo je lahko ogrožen, kako snov vpliva na ljudi in kaj lahko delodajalec stori, da prepreči ali zmanjša izpostavljenost delavcev. Ozaveščenost o tveganjih je prvi korak prevencije poklicnega raka!

DEJSTVA O ŠESTVALENTNEM KROMU

DEJSTVA O IZPUŠNIH PLINIH DIZELSKIH MOTORJEV

DEJSTVA O ETILENOKSIDU

DEJSTVA O FORMALDEHIDU

DEJSTVA O LESNEM PRAHU

DEJSTVA O HIDRAZINU

DEJSTVA O SVINCU

DEJSTVA O NIKLJU

DEJSTVA O POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKIH (PAO)

DEJSTVA O KREMENOVEM PRAHU

DEJSTVA O TRIKLORETILENU

DEJSTVA O VINILKLORIDU

DEJSTVA O HLAPIH, KI NASTAJAJO PRI VARJENJU – VKLJUČNO S CR(VI) SPOJINAMI

Evropski poslanec Milan Brglez prisluhnil pozivu ETUC in ZSSS

On 21. maja, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 33 (21. 5. 2020): Evropski poslanec Milan Brglez prisluhnil pozivu ETUC in ZSSS

V naši e-novici št. 30/2020 smo vas 6. 5. 2020 obvestili o pozivu, ki ga je Strokovna služba ZSSS za VZD naslovila na predstavnike slovenske vlade v organih EU in na evropske poslance, kako naj glasujejo za klasifikacijo koronavirusa SARS-CoV-2 v prilogi III Direktive Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, ki določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost, vključno s preprečevanjem takih tveganj, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.

Edini, ki se je doslej odzval na naš poziv, je bil evropski poslanec dr. Milan Brglez. Njegova asistentka nas je obvestila o njegovi razpravi 20. 5. 2020 na seji Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve:

»V imenu dr. Brgleza se zahvaljujem za vaš dopis in opozorila v zvezi s kategorizacijo Covid-19 v zadevni direktivi. Na Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve je danes potekala izmenjava mnenj s predstavnikom Evropske komisije, ki so mu poslanke in poslanci zastavili vprašanja in izrazili zaskrbljenost glede tega, da se Evropska komisija očitno nagiba k uvrstitvi Covid-19 v 3. in ne 4. skupino bioloških dejavnikov iz omenjene direktive. Dr. Brglez je v svoji razpravi opozoril, da Evropska komisija ne bi smela popustiti škodljivim pritiskom gospodarstva v fazi popuščanja epidemije, predvsem pa ne na škodo zdravja in varnosti ljudi. Zavzel se je za uporabo previdnostnega načela tudi v primeru Covid-19 ter za opredelitev Covid-19 kot poklicne bolezni za izpostavljene poklice. Kot rečeno, je danes bila opravljena izmenjava mnenj, saj formalna odločitev glede spremembe Direktive še ni bila sprejeta. O tem bo glede na predpisani postopek odločala Evropska komisija in ne neposredno poslanke in poslanci. Evropska komisija naj bi odločanje predvidoma opravila 3. junija. Ko bo odločitev sprejeta, pa bo imel Evropski parlament na voljo 1 mesec, da nasprotuje odločitvi Evropski komisije. Predlagamo torej, da ostanemo v stiku.«

Zahvaljujemo se evropskemu poslancu, ker mu je mar za zdravje in varnost delavcev, najbolj izpostavljenim tveganju za COVID-19! Pomnimo, komu je mar in komu ni.

Barometer o varnosti in zdravju pri delu: interaktivno orodje za ogled stanja na področju varnosti in zdravja pri delu v Evropi

On 14. maja, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 32 (14. 5. 2020): Barometer o varnosti in zdravju pri delu: interaktivno orodje za ogled stanja na področju varnosti in zdravja pri delu v Evropi

Obveščamo vas, da je Evropska komisija pravkar objavila svoj »Barometer o varnosti in zdravju pri delu: interaktivno orodje za ogled stanja na področju varnosti in zdravja pri delu v Evropi“.

Orodje za prikaz podatkov o varnosti in zdravju pri delu

Barometer o varnosti in zdravju pri delu je prvo orodje za vizualizacijo podatkov, ki vsebuje najnovejše informacije o stanju in trendih na področju varnosti in zdravja pri delu v evropskih državah.
Sestavljeno je iz štirih skupin kazalnikov o različnih temah s področja varnosti in zdravja pri delu, kot so pristojni organi za varnost in zdravje pri delu, nacionalne strategije, delovni pogoji in statistični podatki o varnosti in zdravju pri delu. Omogoča vizualizacijo in primerjavo podatkov, ustvarjanje grafikonov in prenos poročil o posameznih temah.

Splošne informacije: Poiščite informacije o pristojnih organih za varnost in zdravje pri delu, gospodarskih in panožnih profilih ter profilih delovne sile.

Usmerjanje varnosti in zdravja pri delu: Oglejte si pristope različnih držav k strategijam glede varnosti in zdravja pri delu ter socialnemu dialogu o varnosti in zdravju na delovnem mestu.

Teme, povezane z varnostjo in zdravjem pri delu: Preberite več o nezgodah na delovnem mestu, delovnih razmerah, zastopanosti delavcev in o tem, kako delavci dojemajo zdravje.

Infrastruktura za varnost in zdravje pri delu: Več o statističnih podatkih držav o varnosti in zdravju pri delu, raziskavah in raziskovalnih zmogljivostih ter o tem, kako države izvajajo zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu.

Uporabite to orodje za prikaz in primerjavo kvantitativnih podatkov. Poiščite opise in povezave do nadaljnjih informacij o kvalitativnih podatkih.
Orodje vam omogoča:

ogled glavnih kazalnikov v infografični obliki,
primerjavo kazalnikov med dvema državama ali primerjavo posamezne države s podatki za EU,
ustvarjanje in prenos grafičnih podatkov ali izvoz v obliki Excelove datoteke,
prenos podrobnih poročil držav ali poročil o določenih temah, npr.: nacionalnih strategijah,
neposredno izmenjavo prek družbenih omrežij.

Barometer o varnosti in zdravju pri delu redno dopolnjujejo z novimi kazalniki, podatki in funkcijami.

Na tej povezavi raziščite barometer o varnosti in zdravju pri delu.

Navodila in priporočila NIJZ za varno izvajanje posameznih dejavnosti

On 8. maja, 2020 / Novice

E-novica ZSSS št. 31 (8. 5. 2020): Navodila in priporočila NIJZ za varno izvajanje posameznih dejavnosti

Epidemiološka situacija glede novega koronavirusa v Sloveniji se umirja, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa.
V ta namen je Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ pripravil navodila in priporočila za varno izvajanje posameznih dejavnosti. Med njimi za knjigarne in papirnice, gostinske lokale, frizerske in kozmetične salone, servisne storitve, tehnične trgovine, knjižnice, muzeje in galerije itd.
Ker bomo s ponedeljkom 11. 5. spet sedli na avtobuse/vlake bodo tudi tam veljala higienska pravila. Poglejte jih tukaj za avtobusne prevoze in tukaj za vlak.

Navodila in priporočila NIJZ za posamezne dejavnosti najdete tukaj.