DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Poročamo, kaj smo v letu 2019 naredili za vas

Poročamo, kaj smo v letu 2019 naredili za vas

Poročamo, kaj smo v letu 2019 naredili za vas

 

Tudi leto 2019 želimo zaokrožiti s poročilom, kakšno delo je v tem letu opravila Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. V letu 2019 smo vam poslali 61 e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Arhiv teh novic najdete na v meniju Mreža zaupnikov – E-novice o varnosti in zdravju pri delu.

O čem vse smo vas v njih informirali?

O sodni praksi na področju varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju VZD), o nacionalnih in evropskih strateških dokumentih VZD, o razpisih, o simpozijih, delavnicah in konferencah VZD, o poklicnih boleznih, o varstvu osebnih podatkov VZD, o evropskih in naših lastnih sindikalnih kampanjah VZD, o evropskih volitvah z zornega kota VZD, o sindikalnih stališčih VZD na kongresu ETUC in na sejah predsedstva ZSSS, o pomembnih obletnicah evropske krovne direktive VZD št. 391/1989, periodnega sistema elementov in EU OSHA, o novi konvenciji ILO o preprečevanju nasilja na delovnem mestu, o novih mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti, o podnebnih spremembah in temperaturnem udobju na delovnem mestu, o nacionalnih ter evropskih priznanjih in nagradah za izjemne dosežke VZD, o rezultatih raziskav in o  upoštevanju nevarnosti pri delu pri minimalni plači po 1.1.2020. Obvestili smo vas o vseh spletnih anketah, ki smo jih za vas izvedli v letu 2019 (o predlogih za pokojninsko reformo, o stališčih kandidatov za evropske volitve do VZD ter o ekstremnih temperaturah na delovnih mestih). V letu 2019 se je Strokovna služba ZSSS za VZD zapisala tudi borbi za ohranitev podnebja in temperaturnemu udobju na delovnem mestu. Posvetili smo jima celo svoj tradicionalni novembrski posvet za delavske zaupnike VZD.

Seveda pa je Strokovna služba ZSSS za VZD skrbela ne le za e-novice za vas, ampak je v skladu z usmeritvami 8. kongresa ZSSS zastopala interese slovenskih delavcev na posvetovanjih o predlogih nove nacionalne strategije VZD in novih nacionalnih predpisov VZD ter tudi poklicnega zavarovanja na najtežjih delovnih mestih. Interese slovenskih delavcev smo zastopali tudi v tripartitnih svetovalnih organih na ravni EU, kakršni so EU OSHA, ACSH in EUROFOUND. Zastopali smo vas tudi v evropskih sindikatih (ETUC in ETUI). Cilje in načela VZD smo vgrajevali v projekte ZSSS na področju kolektivnega pogajanja in družbene odgovornosti delodajalcev.

In ne nazadnje, Strokovna služba ZSSS za VZD je v letu 2019 na poziv delavskih zaupnikov in sindikatov pripravila strokovne podlage za pogajanja s posameznimi delodajalci o predlogih delodajalčevih ocen tveganja. Odgovarjali smo na številna vprašanja s terena in izvajali predavanja o VZD v Sindikalni akademiji ZSSS. Da bi jutri lahko za vas storili še več, smo se v letu 2019 vključili tudi v izbrana usposabljanja za stroko medicine dela in tehniške varnosti.

Posebej nas veseli, da očitno naše delo ni zaman. Petletna raziskava ESENER je namreč pokazala, da je leta 2009 imelo izvoljenega delavskega predstavnika 27 % slovenskih delavcev, leta 2014 že 33 % ter v letu 2019 kar 48 %. Verjamemo, da ima za tako rast nekaj zaslug tudi Strokovna služba ZSSS za VZD.

 

Hvala za sodelovanje in srečno v 2020!

Prvi rezultati tretje evropske raziskave ESENER 3

Prvi rezultati tretje evropske raziskave ESENER 3

ESENER – 3

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) od leta 2009 dalje vsake pet let izvede anketo ESENER, s katero pridobi informacije iz podjetij, kaj najbolj spodbuja in ovira varnost in zdravje pri delu na ravni podjetja. Zadnjo raziskavo ESENER 3 je izvedla v letu 2019 in pri tem anketirala za varnost in zdravje pri delu zadolžene menedžerje v več kot 45.000 podjetjih iz 33 držav. V Sloveniji je bilo anketiranih 1200 podjetij. Vprašani so bili, kako upravljajo področje varnosti in zdravja pri delu (VZD), kateri so glavni dejavniki in ovire pri učinkovitem upravljanju in udeležbi delavcev itd. Raziskava je osredotočena zlasti na obvladovanje psihosocialnih tveganj, kot sta z delom povezan stres in nadlegovanje na delovnem mestu, zajema pa tudi vprašanja digitalizacije. Rezultati raziskave bodo s celostnim pregledom sedanjih praks na področju VZD prispevali k oblikovanju novih politik o VZD ter zagotovili učinkovitejše obvladovanje tveganj na evropskih delovnih mestih.

Podjetja so kot dejavnike tveganja po vsej Evropi poročala psihosocialna tveganja in sedenje, delo s težavnimi strankami, ponavljajoče se gibe rok ter dvigovanje in premeščanje ljudi ali težkega bremena. Dodatna vprašanja, vključena v raziskavo leta 2019, so osvetlila nova tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu – na primer učinek digitalizacije in pomen dolgega sedenja. Slednje je očitno že tretji najpogostejši dejavnik tveganja, o katerem poročajo evropska podjetja.

Primerjava z rezultati raziskave ESENER-2 iz leta 2014 podaja drugačne težnje na ravni posameznih držav in ravni EU, in sicer ne le pri dejavnikih tveganja, temveč tudi pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter z njimi povezanih gonilnih sil in ovir. Sodelovanje delavcev pri obvladovanju psihosocialnih tveganj se je na primer v številnih državah zmanjšalo, čeprav je pristop sodelovanja priznan kot pomemben za obvladovanje teh vedno bolj prevladujočih tveganj. Spodbudno pa je, da se je delež podjetij, ki izvajajo ocene tveganja, v nekaterih državah vseeno povečal. Na srečo se je na primer prav v Sloveniji delež delavcev z izvoljenim delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu povečal na 48 %!  Ali imamo nekaj zaslug za to tudi Strokovna služba ZSSS za VZD?

Raziskave so kot edinstveni vir podatkov dragoceno orodje, ki je zasnovano za obveščanje o razvoju novih politik in učinkovitejše upravljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih. Leta 2020 bodo na voljo podrobnejše publikacije in čisto novo orodje za vizualizacijo podatkov o rezultatih raziskave. V tem trenutku so na voljo prvi podatki o rezultatih ESENER-3 žal le v angleščini, zato vam jih bomo v naslednjih novicah podrobneje predstavili še v slovenščini.

Preberite si v angleščini več podatkov o prvih izsledkih raziskave ESENER-3

Obiščite spletni razdelek EU OSHA s podrobnejšimi informacijami o raziskavi ESENER, vključno z rezultati ESENER iz let 2009 in 2014.

Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

 

Seznanjamo vas s Priporočili ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020, ki jih je pripravila Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje in enake možnosti. Posebej vas opozarjamo na omembo dodatka k plači iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev.

Priporočila ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020:

S prvim januarjem 2020 bo v skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP; UL RS, št. 12/10, 92/15, 83/18) prišlo do naslednjih sprememb:

  1. Znesek: minimalna plača, ki je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času, povišala na 940 eurov bruto,
  2. Dodatki:
  • iz definicije minimalne plače se bodo izvzeli dodatki (tako določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
  • Ti se morajo pri januarski plači prišteti na polno minimalno plačo – torej dodati na 940 evrov.
  • Osnova za izračun dodatkov ostaja v skladu z definicijami, ki so zapisane v kolektivnih pogodbah dejavnosti, največkrat gre za osnovno plača delavca za polni delovni čas ali ustrezno urno postavko.

PRIPOROČILA ZSSS:

Opozarjamo, da v Sloveniji, skladno z zakonodajo, pravice delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. Zato vas pozivamo, da ste previdni pri spremembah na katere pristajate. V izogib sprejemanju slabih ali celo nezakonitih ukrepov se prosim obrnite ne sindikat dejavnosti katerega član ste!

Še zlasti opozarjamo na naslednje:

1. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje dodatka na delovno dobo in ne pristajajte na njegovo vključevanje v osnovne plače! Za pomoč se obrnite na predstavnike sindikata dejavnosti, ki pokriva dejavnost vašega podjetje.

Gre za dodatek, ki je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravica delavca in se ga ne more vključiti v osnovno plačo. Prav tako se ga v skladu z ZDR-1 lahko dogovori drugače zgolj na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti.

2. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje ali vključevanje dodatkov za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo v osnovne plače delavcev!

3. Na ravni podjetij ne pristajajte na ukinjanje ali nižanje dodatkov iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev. Te dodatke se lahko ukine zgolj, če se ustrezno povišajo osnovne plače delavcev, ki delajo v teh pogojih dela.

4. Tudi delovna uspešnost se izvzema iz definicije minimalne plače in se prišteva na polno minimalno plačo. V kolikor bi jo delodajalec želel zmanjšati ali ukiniti, jo poskusite vključiti v osnovne plače delavcev, ki naj se temu ustrezno povišajo.

5. V primeru, da vam delodajalec ponuja nov plačni model in vključevanje katerih koli dodatkov v osnovne plače delavcev na ravni podjetja se nujno obrnite na sindikat dejavnosti, katerega član ste – seznam najdete TUKAJ.

Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

 

Leta 2020 bo potekla veljavnost sedanjega Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katerega članica je od leta 1999 tudi ZSSS, je za novo Evropsko komisijo, ki se je pred kratkim končno formirala, pripravila svoj predlog, katere prioritete naj vključi v naslednjo strategijo. Ker gre za predloge, ki so še kako aktualni tudi za slovenske delavce, smo predloge prevedli v slovenščino in vas vabimo, da se z njimi seznanite.

Glej dokument: Stališča ETUC glede nove EU strategije za varnost in zdravje pri delu

Posvet ZSSS: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

Posvet ZSSS: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

Posvet ZSSS VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

 

Obveščamo vas, da je bil 22. novembra 2019 v Ljubljani dobro obiskan posvet ZSSS z naslovom VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE. Posvet s tem naslovom je bil seveda naš odziv na dokument Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) z naslovom »Sindikati in podnebne spremembe«, sprejet 10. 9. 2019 na 17. seji. O njem smo vam poročali v svoji e-novici št. 45/2019 in ga najdete tej povezavi. Predsedstvo je terjalo ukrepanje države in delodajalcev zaradi podnebnih sprememb, ki zaostrujejo toplotno neudobje na slovenskih delovnih mestih. Da bi spodbudili svoje delodajalce k ukrepanju, naj se delavski predstavniki za varnost in zdravje pri delu seznanijo z opozorili znanosti in stroke.

Kaj smo maja 2019 izvedeli s spletno anketo ZSSS o delu v ekstremnih temperaturah na slovenskih delovnih mestih, nam je predstavila svetovalka ZSSS Katja Gorišek (glej našo novico št. 34/2019). O pričakovanih spremembah vremenskih ekstremov in vplivih vročine na delavce nam je predavala dr. Tjaša Pogačar, raziskovalka in asistentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Martin Kurent, specialist medicine dela s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, nam je predaval o toplotnem (ne)ugodju na delovnem mestu. Višja predavateljica Tanja Urdih Lazar iz istega inštituta nam je predavala o ukrepih za varno delo na soncu. Dr. Ana Benedičič, specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje, nam je predstavila škodljive učinke UV-sevanja na zdravje in temelje zaščite pred sončnim sevanjem. Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo Slavko Krištofelc pa nam je predstavil postopanje, ugotovitve in usmeritve inšpektorata glede zagotavljanja temperaturnega udobja na delovnih mestih.

Na posvetu smo ugotovili, da je november pravzaprav že skrajni čas, da se delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu s svojim delodajalcem posvetujejo o toplotnem udobju na delovnih mestih v poletju 2020. Sedaj namreč delodajalec že načrtuje svoje investicije za leto 2020. Če želimo torej že poleti 2020 zagotoviti sodelavcem toplotno udobje v času naslednjih vročinskih rekordov, je sedaj čas, da pozovete svojega delodajalca, naj načrtuje investicije v dobre tehnološke rešitve. Ne pa v tako slabo domišljene, da jih delavci raje izklapljajo, ker jim škodijo izpusti hladnega zraka iz slabo načrtovanih naprav za hlajenje zraka. Na posvetu smo slišali, da bomo delodajalca prepričali z opozorili o padanju produktivnosti delavcev zaradi neznosnih temperatur na delovnih mestih. Opozorite ga torej, da gre za investicijo ne le v zdravje ampak tudi v produktivnost delavcev in torej v boljše poslovne rezultate.

Na posvetu smo si ogledali tudi poučen slovenski film o nevarnostih dela na soncu in o ukrepih, ki naj jih za zdravje svojih delavcev na prostem sprejme vsak delodajalec. Vabimo vas, da si ogledate tudi vi na tej povezavi.

Gradiva s posveta so dostopna tukaj:

Uvod (Lučka Böhm in Katja Gorišek)

Pričakovane spremembe vremenskih ekstremov in vplivi vročine na delavce (Tjaša Pogačar)

Toplotno (ne)ugodje na delovnem mestu (Martin Kurent)

Škodljivi učinki UV-sevanja na zdravje in temelji zaščite pred sončnim sevanjem (Ana Benedičič)

Kako načrtovati ukrepe za varno delo na soncu (Tanja Urdih Lazar)

Postopanje, ugotovitve in usmeritve Inšpektorata RS za delo glede zagotavljanja temperaturnega udobja na delovnih mestih (Slavko Krištofelc)

 

Zaključek evropske kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Zaključek evropske kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Zaključek evropske kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

 

Obveščamo vas, da se je na Vrhu stalne evropske kampanje Zdrava delovna mesta, ki je bil 12. in 13. novembra 2019 v španskem oziroma baskovskem Bilbau, slovesno zaključila dvoletna evropska kampanja 2018-2019 Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta. Tudi mi smo vam v zadnjih dveh letih obilno poročali o njej. Za nazaj si lahko preberete naš novice v letu 2018 pod številkami 11, 22, 27, 37, 40, 44, 49, 51, 53, 54, 55, 56, 58 in 64 (glej Seznam e-novic v letu 2018). V letu 2019 pa smo to evropsko kampanjo omenjali v svojih novicah št. 10, 30, 49, 55 in v današnji 56/2019 novici (glej Seznam e-novic v letu 2019). Tej kampanji pa smo posvetili tudi svoj posvet za delavske zaupnike Varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani.

 

 Na Vrhu kampanje je bilo podeljenih šest nagrad in šest pohval   „Dobra praksa na zdravih delovnih mestih pri varnem ravnanju z nevarnimi kemičnimi snovmi«. Odlikovane so bile organizacije s proaktivnim in participativnim pristopom k ocenjevanju tveganj in izvajanju rešitev. Eno od pohval je dobil tudi celovit sistem obvladovanja nevarnih snovi na delovnih mestih, ki ga je razvilo Gorenje gospodinjski aparati, Partizanska 12, Velenje (obrazložitev). Čestitamo!

Nagrajeni primeri prihajajo iz podjetij in organizacij zelo različnih velikosti in iz različnih panog, vse pa druži skupni cilj: ustvariti kulturo preprečevanja tveganj in zaščite delavcev pred nevarnimi kemičnimi snovmi. Natečaj za obdobje 2018–2019 je bil ključni del kampanje agencije EU-OSHA Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta. Dr. Christa Sedlatschek, izvršna direktorica agencije EU-OSHA, je takole komentirala utemeljenost priznanj: „Veseli smo, da vidimo toliko močnih in raznolikih primerov dobre prakse varnosti in zdravja pri delu v sklopu ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi. Nagrajeni primeri dobre prakse prihajajo iz podjetij in organizacij zelo različnih velikosti in iz različnih panog, vse pa druži skupni cilj: ustvariti kulturo preprečevanja tveganj in zaščite delavcev pred nevarnimi kemičnimi snovmi.“

Priznanja je prejelo šest organizacij:

  1. češko farmacevtsko podjetje VAKOS XT, a.s., ki je v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve pripravilo program ukrepov za zaščito javnih uslužbencev pred izpostavljenostjo nedovoljenim drogam med izvajanjem policijskih nalog v laboratorijih za nedovoljene droge ipd.;
  2. Eiffage Infrastructures, veliko francosko podjetje iz panoge gradnje in vzdrževanja cest, ki je razvilo novo tehniko, s katero so popolnoma odpravili uporabo nevarnih topil v svojih analitskih laboratorijih;
  3. nemško zvezno združenje steklarskih poklicev, v katerem so razvili in začeli izvajati varne in ekonomične tehnike za ravnanje z materiali, ki vsebujejo azbest;
  4. Peluquería Elvira, manjši frizerski in kozmetični salon, v katerem so odstranili nevarne kemične snovi in tudi spremenili delovne pogoje v drugih salonih po vsej Španiji;
  5. Atlas Copco Industrial Technique AB, proizvodno podjetje s Švedske, v katerem so krepili kulturo udeležbe in sodelovanja ter izvedli kolektivne ukrepe za zaščito delavcev pred morebitnimi nevarnimi ogljikovimi nanocevkami;
  6. manjše kmetijsko podjetje na Nizozemskem, Mansholt BV, ki je v sodelovanju z nacionalnim panožnim organom za varnost in zdravje pri delu izvedlo vrsto tehničnih in organizacijskih ukrepov za zaščito delavcev pred nevarnim prahom.

Pohvalo so prejele še štiri organizacije:

  1. dunajski zagovorniški urad za zaščito okolja, Avstrija;
  2. gradbeno podjetje BAM Ireland, Irska;
  3. Gorenje, d.d., slovensko proizvodno podjetje, in
  4. društvo British Occupational Hygiene Society, Združeno kraljestvo.

Prijave so najprej ocenjevali na nacionalni ravni, nato pa sta bila za vseevropsko tekmovanje nominirana po največ dva zmagovalca iz vsake države. Evropska žirija je ocenjevala izvajanje dobrih praks, izvedbo ocene tveganja in upoštevanje načela STOP  –  to je, kako je bil izveden hierarhični pristop k preprečevanju tveganj, prednostni obravnavi in nadomeščanju nevarnih kemičnih snovi, čemur sledijo tehnični in organizacijski ter na koncu osebni zaščitni ukrepi. Žirija je presojala tudi, ali so ukrepi pripeljali do dejanskih in dokazljivih izboljšanj varnosti in zdravja pri delu, in sicer s celostnim pristopom, ki vključuje sodelovanje delavcev in prizadevanja vodstva. Izbrani ukrepi so vzdržni skozi daljše časovno obdobje, prenosljivi na druge organizacije ali države članice ter presegajo nacionalne zakonodajne zahteve.

Več informacij o nagrajenih in pohvaljenih primerih lahko najdete v brošuri o priznanjih za dobro prakso. Velenjsko Gorenje najdete na strani 31.

Obiščite spletno stran kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta 

Nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019

Nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019

Nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019

 

Obveščamo vas, da so bile 7. 11. 2019 v Celju že triindvajsetič zapored podeljene ugledne slovenske nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019 za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu. Podelitev je bila ob zaključku tradicionalnega simpozija »Varno in zdravo delo – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi«, ki sta ga organizirali Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije in Zbornica varnosti in zdravja pri delu.

Podeljene so bile tri nagrade in šest priznanj Avgusta Kuharja. Nagrado Avgusta Kuharja za izjemni dosežek je prejel Marjan Mikec iz Kranja za management varnosti pri delu z uporabo mobilne in spletne aplikacije SafetySnapper. Nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo je prejel Žarko Leban iz Nove Gorice. Nagrado Avgusta Kuharja za najboljše diplomsko delo študenta Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pa je prejela Lea Grenc za diplomsko z naslovom »Vpliv gospodarskih dejavnosti in spola na bolniški stalež«. Priznanja so bila podeljena za strokovno delo v devetih regionalnih društvih varnostnih inženirjev.

Na sliki so dobitniki in podeljevalci nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za leto 2019

Utemeljitve podeljenih nagrad in priznanj najdete v slavnostni brošuri na naslednji povezavi.

Nagrade se imenujejo po Avgustu Kuharju (1906 – 1964), nestorju slovenskih varnostnih tehnikov. Z namenom promocije dosežkov stroke varnosti in zdravja pri delu jih podeljuje Fundacija Avgusta Kuharja. Več o tej fundaciji na naslednji povezavi. Vabljeni k ogledu.

Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

Evropsko javno posvetovanje o mejnih vrednostih za svinec in diizocianate

 

V naši e-novici št. 5/2019 z dne 29. 1. 2019 smo vas obvestili, da bo odslej Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravljala predloge novih evropskih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za nevarne kemikalije, ki so najučinkovitejša zaščita zdravja delavcev, ki delajo z njimi. Tokrat vas želimo informirati, kako je novi postopek oblikovanja evropskih zavezujočih ali indikativnih mejnih vrednosti opisala ECHA na svoji spletni strani (v angleščini). Do 24 mesecev preteče od trenutka, ko generalni direktorat EU za zaposlovanje pri ECHA naroči znanstveno poročilo, do objave mejne vrednosti v uradnem listu EU. Večina tega časa je namenjena zbiranju znanstvenih izsledkov o učinkih na zdravje te nevarni snovi, pripravi osnutka znanstvenega poročila ter javnemu posvetovanju o njem. Na podlagi znanstvenega poročila nato ECHA pripravi dokončen predlog mejne vrednosti, o katerem mnenje nato pripravi ACSH. To je tripartitni posvetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu v Luksemburgu, v katerem so tudi trije predstavniki Slovenije. Slovenske delavce v njem zastopa predstavnica Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Nato generalni direktorat za zaposlovanje pripravi osnutek predpisa, ki pa ga mora potrditi še zbor vseh evropskih komisarjev. Indikativne mejne vrednosti po direktivi 98/24/ES sprejme kar Evropska komisija, zavezujoče po direktivi 2004/37/ES pa na predlog Evropske komisije v soglasju sprejmeta evropski svet in parlament.

Tokrat vas obveščamo tudi, da je Evropska komisija zahtevala od ECHA, da z namenom določitve novih mejnih vrednosti ovrednoti dve skupini nevarnih snovi: svinec in njegove zmesi ter diizocianate. ECHA  je že pripravila znanstveni poročili in ju dala v javno posvetovanje, ki bo potekalo 60 dni, od 17. 10. 2019 do 16. 12. 2019 ob 23.59.

Diizocianati so družina kemičnih gradnikov, ki se jih uporablja pri izdelavi poliuretanov. Delavcem, ki delajo z njimi, lahko povzročijo poklicno astmo in kožne ekceme. Več o poklicnih boleznih, ki jih povzroča svinec in njegove zmesi, pa najdete v publikaciji ZSSS “Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni”, str. 23 na tej povezavi.

Znanstveni poročili ECHA, ki sta v procesu posvetovanja, in mesto, kjer lahko oddate svoj komentar nanju, najdete:

  1. o svincu in njegovih zmeseh na tej povezavi,
  2. o diizocianatih na tej povezavi.

Obe skupini snovi na veliko uporabljamo tudi v Sloveniji. Vsi, ki se nanju spoznate, vabljeni h komentiranju! Zelo hitro po sprejetju bodo namreč evropske mejne vrednosti razglašene tudi kot slovenske mejne vrednosti.

O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

 

V naši e-novici št. 39/2019 z dne 23. 8. 2019 smo napovedali, da bo 14. 10. 2019 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju mednarodna konferenca »ŽENSKE IN MOŠKI NA DELOVNEM MESTU: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V KONTEKSTU ENAKIH MOŽNOSTI«. Organiziralo jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Tokrat vas želimo opozoriti na sporočila s te uspešno izvedene konference.

Bila je izjemno dobro obiskana, udeleženci pa navdušeni zaradi zanimivih prispevkov domačih in tujih predavateljev. Razprava je tekla o tem, kako se delovna mesta in delo moških ter žensk razlikujejo glede na delovne pogoje in kakovost delovnih mest. Te razlike namreč vplivajo na tveganja, s katerimi se na delovnem mestu srečujejo moški in ženske, kar se v praksi pogosto podcenjuje ali spregleda. EU OSHA na primer ocenjuje, da v delovnem življenju žensk in moških obstajajo bistvene razlike, ki vplivajo na njihovo varnost in zdravje pri delu. Razlike v delovnih pogojih med spoloma se odražajo v zdravstvenih statistikah. Raziskave in ukrepi morajo upoštevati dejansko delo, ki ga opravljajo moški in ženske, ter razlike v izpostavljenosti in delovnih pogojih.

Nauk vseh teh opozoril je, da je v praksi v podjetju ali zavodu z zornega kota obeh spolov potrebno pretehtati ocene tveganja za varnost in zdravje pri delu na posameznih delovnih mestih in preventivne ukrepe. Le tako lahko namreč zaznamo, če isti preventivni ukrepi različno funkcionirajo za ženske kot za moške. Je bila pri ocenjevanju tveganja res upoštevana specifika obeh spolov? Ne podcenjujmo različnosti obremenitev, s katerimi se srečujejo delavci in delavke!

Gradiva s konference so objavljena na portalu slovenske Informacijske točke EU OSHA na tej povezavi. Vabljeni k ogledu!

Vabilo na posvet ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

Vabilo na posvet  ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

Vabilo na posvet ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

 

Vljudno vabljeni na naš jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, ki bo v petek, 22. novembra 2019, od 9.00 do 15.00 v veliki sejni sobi v 6. nadstropju Doma sindikatov, Dalmatinova ulica 4, Ljubljana.

Posvet smo za vas pripravili zaradi svoje zaveze v Globalnem podnebnem tednu od 20. do 27. 9. 2019, da vsi z odgovornim izpolnjevanjem svojih podnebnih obveznosti preprečimo podnebne spremembe in njihove posledice. Zahtevamo zaščito delavčevega zdravja pred ekstremnimi temperaturami, ki jih prinašajo podnebne spremembe! Pridite na posvet in se oborožite z znanjem!

Na posvetu boste spoznali dr. Lučko Kajfež Bogataj, dolgoletno borko za ozaveščanje o globalnih tveganjih za človeštvo, ki jih prinašajo podnebne spremembe, povzročene zaradi toplogrednih plinov. Vse številčnejši vročinski valovi, poplave, ujme in drugi ekstremni vremenski pojavi, potrjujejo upravičenost njenih svaril. S sodelavko Tjašo Pogačar bosta predstavili pričakovane spremembe vremenskih ekstremov in negativne vplive vročine na delavce. V nadaljevanju posveta nam bosta Martin Kurent in Tanja Urdih Lazar, strokovnjaka Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa, povedala več o toplotnem ugodju oziroma neugodju, kaj so fiziološko ugodne delovne temperature za posameznika, kakšne so posledice dela pri visokih temperaturah na prostem in v prostorih ter kakšne ukrepe načrtovati, da do teh posledic ne bi prišlo. Ker številni slovenski delavci svoje delo opravljajo na prostem in so zato izpostavljeni UV sončnim žarkom, bo mag. Ana Benedičič razložila njihovo škodljivost za zdravje. Govorili pa ne bomo le o visokih temperaturah na delovnih mestih. Spregovorili bomo tudi o delu v mrazu in o najnižjih temperaturah, pri katerih lahko delavec dela.

Ker Inšpektorat RS Slovenije za delo dobi od delavcev vsako leto več prijav zaradi previsokih in prenizkih temperatur na delovnih mestih, nam bo direktor nadzora varnosti in zdravja pri delu na inšpektoratu Slavko Krištofelc predstavil nekaj primerov teh prijav, opisal odzive, ugotovitve in ukrepe inšpektorjev. Razložil bo, kako mora biti področje mikroklime urejeno v ocenah tveganja delodajalcev, katere standarde je treba pri tem upoštevati ter kako glede na mikroklimatske pogoje dela načrtovati osebno varovalno opremo in delovno obleko. Ker v Sloveniji ni predpisa, ki bi podrobneje določal, kako naj delodajalec poskrbi za varno delo na prostem zaradi visokih temperatur in škodljivega UV sončnega sevanja, smo ga prosili, da predstavi stališča in predloge inšpektorata za dopolnitev zadevne zakonodaje.

Program posveta je dostopen s klikom tukaj.

Posvet je brezplačen. Na posvet se prijavite do torka, 19. 11. 2019, s klikom tukaj.

Nasvet izvoljenim delavskim zaupnikom oziroma članom sveta delavcev: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo. Že danes se zato s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu!

 

Nasvidenje na posvetu!

Loading...