E-novica ZSSS št. 54/2025 (24. 11. 2025): 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Foto: SURS

25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Združeni narodi so ga pred četrt stoletja razglasili, da bi ozaveščali o pojavnosti in preprečevanju različnih vrst nasilja nad ženskami in dekleti.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko je ob 25. novembru 2025, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ponovil poziv Vladi RS, naj končno začne postopek ratifikacije Konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela iz leta 2019. Konvencija namreč vzpostavlja prvo mednarodno definicijo nasilja in nadlegovanja v svetu dela in s tem predstavlja mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v svetu dela. Poudarja, da ima vsakdo, ne glede na pogodbeni status pravico do dela brez nasilja in nadlegovanja. Določa pa tudi, da morajo države članice skladno z notranjim pravom in prakso ter po posvetovanju s socialnimi partnerji sprejeti vključujoč in celosten način obravnave nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zorko je prepričan, da bi morala Slovenija slediti državam članicam EU, ki so konvencijo že ratificirale (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Romunija, Španija). S tem bi tudi na tej ravni pokazali, da pri nas velja ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zorko opozarja, da odlašanje pri ratifikaciji konvencije MOD št. 190 ogroža temeljne pravice delavcev in delavk, zapostavlja zahteve socialnih partnerjev in civilne družbe ter poslabšuje mednarodni ugled Republike Slovenije.

Mi dodajamo še nekaj opozoril. Med vrste nasilja nad ženskami sodi tudi spolno nadlegovanje v delovnem okolju. Statistični urad Republike Slovenije poroča, da je skoraj tretjina žensk (32 %), ki so kadarkoli delale, doživela spolno nadlegovanje v delovnem okolju. Delež je najvišji med ženskami v starostni skupini od 18 do 29 let, ki opravljajo delo na področju osebnih storitev (natakarice, kuharice, frizerke ipd.), financ in računovodstva ali prodajno-nabavnega sektorja. V teh poklicih spolno nadlegovanje utrpi vsaka druga ženska, povzročitelji pa so najpogosteje moški, ki niso del delovnega okolja žrtve (npr. stranke).

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) tovrstne zunanje povzročitelje nasilja na delovnem mestu imenuje “tretje osebe” ter v 23. in 24. členu zavezuje delodajalca, da mora na delovnih mestih s povečanim tovrstnim tveganjem načrtovati postopke za njegovo obvladovanje. O teh postopkih mora seznaniti svoje zaposlene. Tudi sicer mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje in odpravljanje nasilja, trpinčenja in nadlegovanja na delovnih mestih. Če jih ne načrtuje oziroma ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje, je zagrožena visoka denarna kazen tako za delodajalca kot za njegovo odgovorno osebo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v 7. in 8. členu prav tako prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. Definira, da je spolno nadlegovanje kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. ZDR-1 vsakršno nadlegovanje na delovnem mestu šteje za diskriminacijo. Določa tudi, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije na delovnem mestu delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda se štejejo pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna z utrpljeno škodo in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Več na:

• Vnovičen poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, 20. 11. 2025
• Statistika SURS ob 25. 11. 2025, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
• 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, SURS

Dodatno:

6/2026 e-novica ZSSS (13. 2. 2026): Ratificirana Konvencija MOD št. 190 lahko spremeni življenja na bolje

Poziv ZSSS ob 10. 12. 2025, dnevu človekovih pravic k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

Poslansko vprašanje ministru za delo Luki Mescu o ratifikaciji konvencije MOD št. 190, 37. seja Državnega zbora RS, 15. 12. 2025

_______________________________________________________________________________

Izjava MDDSZ 24. 11. 2025

E-novica ZSSS št. 53/2025 (20. 11. 2025): Pokojninska reforma – ZPIZ-2O objavljen v Uradnem listu RS

Slika: Depositphotos

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 90/2025 je bil 18. 11. 2025 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s kratico ZPIZ-2O, ki prinaša tokratno pokojninsko reformo. Ta sicer res ne ureja področja varnosti in zdravja pri delu, vendar pa velja, da sistemske ureditve na enem področju še kako učinkujejo tudi na vse druge ureditve trga dela.

Tokratna pokojninska reforma se bo začela postopoma uveljavljati šele od leta 2028 dalje, dokončno uveljavljena pa naj bi bila šele leta 2035. Njen namen je pravočasno pripraviti naš pokojninski sistem na demografski prehod, ko bo po statističnih napovedih vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let in bo zato javnofinančno neugodno razmerje med številom zavarovancev in upokojencev.

Zaradi pokojninske reforme se bo dejanska upokojitvena starost s sedanjih povprečnih 62 let zelo postopoma dvigala. To pa v času demografskega prehoda pravzaprav ne bo glavni vzrok za delo do višjih starosti. Razmere na trgu dela so se po osamosvojitvi Slovenije namreč opazno spremenile. Mlada generacija prvič vstopa v delovno razmerje pri bistveno višji starosti kot predhodne generacije. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo npr. v letu 2024 v slovensko terciarno izobraževanje vključeno kar 80.648 študentov. Samo v študijskem letu 2023/24 je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija vstopilo kar 13.446 študentov. (Seveda niso bili vsi rojeni v istem letu, pa vseeno kot zanimivost opozorimo, da je bilo v letu 2024 v Sloveniji rojenih 8.835 dečkov in 8.040 deklic ali skupaj zgolj 16.875 otrok.) Že samo zaradi poznega vstopa na trg dela bodo te generacije delale do bistveno višjih starosti, kot je to veljalo v preteklih desetletjih.

V okviru priprav na pokojninsko reformo je zato pozornost veljala tudi varnosti in zdravju pri delu, da bi te mlade generacije ostale zdrave in čile do višjih starosti. Da bi npr. v prihodnosti preprečili mišično-kostna obolenja, ki so poglavitni vzrok bolniške odsotnosti in delovne invalidnosti, je leta 2024 začel veljati novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, o katerem smo v naših novicah že veliko poročali. V okviru pogajanj o pokojninski reformi, pa je bil dopolnjen tudi Zakon o delovnih razmerij (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki bo starejšim delavcem, če se bodo za to odločili (seveda po dogovoru z delodajalcem), omogočil delo s krajšim delovnim časom. Gre za tako imenovani sistem 80-90-100 oziroma delati 80 % polnega delovnega časa, plača 90 % in 100 % pokojninske dobe in prispevkov. Obvestite ZSSS o vaših izkušnjah pri uveljavljanju 67.b člena ZDR-1!

Oglejte si celotno besedilo 67.b člena ZDR-1 na tej povezavi!

E-novica ZSSS št. 52/2025 (14. 11. 2025: Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) je vseevropska anketa, ki jo od leta 1990 dalje vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND). V naši e-novici 9/2024 smo vas 12. 2. 2024 obvestili, da je takrat potekalo anketiranje za EWCS 2024, ki naj bi zajelo naključno izbranih 1.300 slovenskih delavcev in samozaposlenih. Skupno pa je bilo anketiranih 36.644 delavcev v 35 državah, vključno z EU-27, Norveško, Švico, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo. Naključni vzorec delavcev (zaposlenih in samozaposlenih) je vedno osebno intervjuvan.

Cilj anketnega vprašalnika EWCS je zagotoviti celovito sliko vsakdanje realnosti moških in žensk na delovnem mestu. Zajete teme vključujejo zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, učenje in usposabljanje, fizične in psihosocialne dejavnike tveganja, zdravje in varnost, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, soupravljanje delavcev, zaslužek in finančno varnost ter delo in zdravje. EWCS 2024 razkriva najnovejše trende na področju kakovosti delovnih mest ter obravnava izzive in priložnosti, ki jih prinaša nov svet dela.

EUROFOUND je pred kratkim na svoji spletni strani v angleščini objavila prve ugotovitve EWCS 2024. Na tej povezavi najdemo v angleščini odgovore Slovencev in drugih anketirancev na vsako v anketi EWCS postavljenih vprašanj. V ponujenem prikazovalniku podatkov (Data explorer) odkljukamo državo in vprašanje, ki nas zanima ter eden od treh možnih načinov za prikaz odgovorov. Na primer, na vprašanje Slovencem, ali je pri vašem delodajalcu izvoljen delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, jih je pritrdilno odgovorilo 38 %. 

Dodatno pa informativni pregled o prvih ugotovitvah EWCS 2024 (zaenkrat le v angleščini) pojasnjuje najnovejše podatke o kakovosti delovnih mest v EU ter daje strokovne vpoglede v izzive in priložnosti, ki jih prinaša nov svet dela.

Anketiranci so med drugim povedali, kateri vidiki dela so zanje najpomembnejši. Izkazalo se je, da ni vse v denarju: varno delovno okolje za duševno in telesno zdravje ter zaupanja vredno delovno okolje sta najpomembnejša vidika za večino delavcev v EU, in sicer za 71 % oziroma 69 %. Dobro plačo so Evropejci postavili šele na tretje mesto, Slovenci pa celo šele na šesto mesto!

Vabljeni k ogledu EWCS 2024!

Dodatno:

Prosojnice s spletnega posveta Eurofound “Virtualni obisk Slovenije: Prvi izsledki evropske raziskave o delovnih pogojih – ključna področja, pomembna za Slovenijo“, 5. 11. 2025, v angleščini

E-novica ZSSS št. 51/2025 (4. 11. 2025): Prevod Konvencije MOD št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju

V naši e-novici št. 30/2025 z dne 18. 6. 2025 smo vas obvestili, da sta bili junija 2025 na 113. zasedanju Mednarodne konference dela (MOD) med drugim sprejeti Konvencija št. 192 in Priporočilo št. 209 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi dejavniki tveganja v delovnem okolju. Ker junija še ni bilo njunega prevoda, smo takrat objavili zgolj njuni besedili v angleščini.

Ministrstvo za delo pa je 24. 10. 2025 Ekonomsko-socialnemu svetu posredovalo njuna neuradna prevoda v slovenščino. Ministrstvo opozarja, da bo slovenska vlada Državnemu zboru RS predlagala postopek ratifikacije konvencije MOD št. 192 šele po pridobitvi sklepa Sveta EU, da je ratifikacija v skupnem interesu EU.

Vabljeni k ogledu obeh prevodov!

KONVENCIJA 192, Konvencija o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju, ki jo je sprejela konferenca na svojem 113. zasedanju v Ženevi, 13. junija 2025, neuradni prevod

PRIPOROČILO 209, Priporočilo o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju, ki ga je sprejela konferenca na svojem 113. zasedanju v Ženevi, 13. junija 2025, neuradni prevod

Dodatno:

Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC):

• Dostojno delo pomeni varno delo: ratificirajte in izvajajte Konvencijo ILO o bioloških nevarnostih (C192) in Priporočilo 209, akcijski načrt ITUC, februar 2026, v angleščini
• Ključne točke konvencije o bioloških nevarnostih 192 in priporočila 209, tehnična informacija ITUC, februar 2026, v angleščini

INFORMACIJA: Državni zbor RS je 28. 1. 2026 izglasoval zakon o ratifikaciji konvencije MOD št. 190!

E-novica ZSSS št. 50/2025 (23. 10. 2025): Oktober, mesec ozaveščanja o raku dojk 2025

Oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk. Rak dojke je najpogostejši rak med ženskami po vsem svetu, ki predstavlja približno četrtino vseh vrst raka, ki vsako leto prizadenejo ženske. V EU-27 rak dojke predstavlja 375.000 novih primerov in skoraj 96.000 smrti na leto, kaže najnovejša ocena Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) iz leta 2022.

Dejavniki tveganja za nastanek raka dojke so danes dobro znani: alkohol, kajenje, omejena telesna aktivnost, debelost in družinska anamneza. Vendar pa se delo kot eden od dejavnikov tveganja prepogosto spregleda. Številne znanstvene študije kažejo, da je rak dojke lahko povezan z delom, pri čemer je bilo ugotovljenih veliko specifičnih poklicnih dejavnikov tveganja. Najbolj znan je pogosto nočno delo v določenem časovnem obdobju. Na primer, ženska, ki je 10 let delala tri noči na teden, ima 2,5- do 3-krat večjo verjetnost, da zboli za rakom dojk. Nočno delo namreč moti dnevni/nočni cikel in s tem izločanje melatonina, hormona spanja, ki ima protirakav učinek. Drugi dokazani dejavnik tveganja je ionizirajoče sevanje (rentgenski žarki, gama žarki, kozmični žarki). Tretji dejavnik tveganja je povezan s poklicno izpostavljenostjo kemikalijam, kot je etilen oksid, ki se uporablja za sterilizacijo medicinske in kirurške opreme, ali izpostavljenost nekaterim nevarnih zdravilom, ki se uporabljajo v zdravstvenem sektorju. Ogroženo je običajno medicinsko osebje v bolnišnicah in letalsko osebje v letalski industriji.

Med državami EU je Danska trenutno edina, ki že priznava poklicni rak dojke. Vendar se stvari v drugih državah članicah začenjajo spreminjati. V Franciji je 16 delavkam zaradi prizadevanj Confédération Française Démocratique du Travail (CFDT), ene od glavnih sindikalnih organizacij, že uspelo doseči, da je bil njihov rak dojke priznan kot poklicni rak. Cilj CFDT je vključiti raka dojke na nacionalni seznam rakavih obolenj, priznanih kot poklicna bolezen, namesto da se vsak primer posebej obravnava na sodišču.

Obveščanje delavk po vsej Evropi o teh dejavnikih tveganja za raka dojke je bistveno, saj poklicni rak dojke ni neizogiben. Z obveščanjem delavk in uvedbo ustreznih preventivnih ukrepov ga je mogoče zmanjšati ali preprečiti.

Povzeto po ETUI, oktober 2025

E-novica ZSSS št. 49/2025 (22. 10. 2025): Publikacija o pravni odgovornosti služb VZD s sodno prakso

Obveščamo vas, da je 21. 10. 2025 zasebni zavod Inštitut za civilno in gospodarsko pravo izdal publikacijo “Pravni vidiki odgovornosti strokovnih delavcev in zunanjih služb VZD s sodno prakso“, avtorjev Boštjana Turka in Barbare Hribar (ISBN 978-961-7074-48-2). Izdajo publikacije je sponzorirala Zbornica varnosti in zdravja pri delu. Enotna cena knjige je 69 EUR. Inštitut bo najverjetneje kmalu omogočil nakup te publikacije na tej povezavi.

V publikaciji so predstavljeni pravni viri in sistem varnosti in zdravja pri delu (VZD), vloga in odgovornost akterjev, vrste odgovornosti, praktični primeri iz slovenske, evropske in mednarodne sodne prakse, vzorci in orodja za prakso (npr. protokol ravnanja ob nezgodi ter zbiranje in hranjenje dokazov), regresni zahtevki, odločbe o prekrških, relevantni predpisi itd.

E-novica ZSSS št. 48/2025 (15. 10. 2025): Spletni seminar “Izzivi hibridnega dela”, 12. 11. 2025

Posredujemo vam vabilo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vabi na spletni seminar »Izzivi hibridnega dela« na videokonferenčni plaformi Zoom, ki bo v sredo, 12. novembra 2025, od 10.00 do 13.00. Kotizacije ni. Udeležba na seminarju je brezplačna. Število udeležencev je omejeno. Prijavite se tako, da izpolnite spletni obrazec. Prijave zbiramo do 10. novembra 2025 oziroma do zapolnitve prostih mest. Seminar bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje.

Podrobnejše informacije, program in spletna prijavnica so objavljeni na portalu Varnost in zdravje pri delu. S tem seminarjem v Sloveniji zaključujemo z izvajanjem evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2023-25: Varno in zdravo delo v digitalni dobi.

E-novica ZSSS št 47/2025 (26. 9. 2025): Delavstvo in digitalna preobrazba

Obveščamo vas, da je pravkar izšla nova tematska števila glasila Delavska enotnost z naslovom “Delavstvo in digitalna preobrazba“. Lahko jo naročite v spletni trgovini ZSSS na tej povezavi. Cena za nečlane sindikatov v ZSSS je 10 €, za člane pa 2,30 €. V njej boste našli tudi zanimivosti s področja varnega in zdravega dela. Vabljeni k branju!

Uredništvo DE je tematsko številko predstavilo z naslednjimi besedami:

“Ko razmišljamo o digitalni preobrazbi, digitalizaciji, o »digitalnem« nasploh, pogosto pomislimo predvsem na različne tehnološke novosti – na nove aplikacije, naprave, pametne telefone, programe, razna orodja umetne inteligence, družbena omrežja in podobno, ki že pošteno določajo naš vsakdan, tako na delovnih mestih kot tudi v prostem času.

Toda za delavstvo in sindikate omenjena preobrazba pomeni še nekaj več. Gre za proces, za skupek družbenih sprememb, ki ne prinaša zgolj novih naprav, aplikacij ali spletnih orodij, temveč tudi spreminja temelje dela kot takega, pa razmerja moči med delavstvom in kapitalom, načine, kako se informiramo, komuniciramo in organiziramo sindikati, ter še marsikaj zraven.

Digitalna preobrazba je zato mnogo več kot tehnološki fenomen. Je tudi preobrazba polja moči med delom in kapitalom.

V tej tematski številki Delavske enotnosti ponujamo vpogled v različne obraze digitalne preobrazbe. In sicer z enakim sporočilom: digitalna preobrazba ni stvar nedoločljive prihodnosti, ampak je že pomemben del naše sedanjosti. Če bomo znali digitalna orodja obrniti v prid delavstvu, bomo v digitalni preobrazbi našli novo (tudi akcijsko) moč. Če pa bomo pasivni, bodo algoritmi in platforme postali v prvi vrsti naši novi šefi, novi vladarji, brez obrazov, brez odgovornosti in tudi brez dialoga.”

E-novica ZSSS št. 46/2025: Raziskava OSH PULSE med slovenskimi in evropskimi delavci aprila 2025

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je 23. 9. 2025 objavila prve rezultate raziskave OSH PULSE iz aprila 2025, v katero so bili zajeti tudi slovenski delavci. Gre za periodično raziskavo EU OSHA, ki se izvaja na reprezentativnem vzorcu delavcev v Evropski uniji in drugih evropskih državah. 

Raziskava OSH Pulse za leto 2025 obravnava vrsto vplivov psihosocialnih tveganj, podnebnih sprememb in uporabe digitalnih tehnologij na delovnem mestu na duševno zdravje delavcev in s tem povezane ukrepe na delovnem mestu.  Izvedena je bila po telefonu od 31. marca do 14. aprila 2025, vključuje pa odgovore več kot 28.000 zaposlenih delavcev v vseh državah članicah EU ter na Islandiji in Norveškem, prvič pa tudi v Švici. Med anketiranimi je bilo tudi 1.002 Slovencev.

V raziskavi iz leta 2025 so zbrane informacije o delavcih in glavnih značilnostih njihovega dela. Osredotoča se na psihosocialna in fizična tveganja, ki izhajajo iz uporabe digitalnih tehnologij in podnebnih sprememb, njihov vpliv na varnost in zdravje pri delu ter ukrepe, ki se na delovnem mestu izvajajo za preprečevanje tovrstnih tveganj. Letošnja vprašanja v raziskavi zajemajo tudi nove psihosocialne dejavnike, povezane z digitalizacijo, kot sta stopnja avtonomije delavca pri uporabi svojih znanj in spretnosti ter smiselnost pri delu, pa tudi nastajajoča tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, vključno z eko-zaskrbljenostjo. Vključuje tudi tradicionalna tveganja, kot so neravnotežje med prizadevanji in nagrado ter kvantitativna negotovost zaposlitve. Socialno-demografske spremenljivke, vodstvene in ne-vodstvene vloge ter status migranta (prva in druga generacija) izboljšujejo sposobnost raziskave, da zazna različne izkušnje delavcev.

Odgovori Slovencev so dokaj podobni odgovorom ostalih Evropejcev, je pa nekaj zanimivih razlik. Na primer o stresu, depresiji ali tesnobi je poročalo 21 % Slovencev in kar 27 % Evropejcev. O premajhnem nagrajevanju za opravljeno delo je poročalo le 34 % Evropejcev in kar 39 % Slovencev. O izpostavljenosti podnebnim tveganjem pa na primer poroča več Slovencev kot Evropejcev, kljub temu pa podnebne spremembe skrbijo nekaj manjši odstotek Slovencev kot Evropejcev. Vabljeni k ogledu odgovorov Slovencev in Evropejcev!

Odgovori Slovencev o psihosocialnih tveganjih na delovnih mestih, o z delom povezanih zdravstvenih težavah, o duševnem zdravju, o preventivnih pobudah za duševno zdravje ter o z digitalizacijo povezanih tveganjih, 23. 9. 2025, v slovenščini

Odgovori Slovencev o izpostavljenosti podnebnim dejavnikom tveganja, o izpostavljenosti različnim vrstam podnebnih dejavnikov, o odstotku izpostavljenih delavcev podnebnim dejavnikom (po poklicih in sektorjih), o skrbeh o duševnem zdravju in podnebnih spremembah, o zdravstvenih težavah zaradi podnebnih sprememb ter o preprečevanju teh tveganj, 23. 9. 2025, v slovenščini

 Prvi povzetek rezultatov raziskave, Portal varnosti in zdravja pri delu, 23. 9. 2025, v slovenščini

OSH Pulse 2025: Varnost in zdravje pri delu v dobi podnebnih sprememb in digitalnih sprememb, april 2025, povzetek, v angleščini

Dodatno:

Končno poročilo OSH Pulse 2025 Varnost in zdravje pri delu v dobi podnebnih sprememb in digitalnih sprememb, februar 2026, v angleščini

E-novica ZSSS št. 45/2025 (22. 9. 2025): V soboto, 27. 9. 2025 ob 12. uri, boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM

Uprava za zaščito in reševanje bo v soboto, 27. septembra 2025 ob 12. uri na mobilne telefone, priključene na vsa slovenska mobilna omrežja, poslala testno potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).

Za boljšo zaščito ljudi in premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč v Sloveniji namreč vzpostavljamo sistem javnega obveščanja in alarmiranja prebivalstva SI-ALARM s pošiljanjem opozorilnih obvestil, ki bo omogočal hitro pošiljanje nujnih sporočil v obliki tako imenovanega potisnega sporočila na mobilne telefone uporabnikov na določenem geografskem območju.

Naravne in druge nesreče so v zadnjih letih pokazale, kako ključen je učinkovit in zanesljiv sistem javnega obveščanja in alarmiranja. Ne glede na vrsto nesreče je hitro in učinkovito sporočanje informacij prebivalcem bistvenega pomena. Najbolj dostopen način obveščanja ter pošiljanje nujnih opozoril in navodil je poleg dosedanjih načinov obveščanja (radijska in televizijska obvestila ter sirene) pošiljanje sporočil na mobilne telefone, saj jih večina ljudi nenehno uporablja.

Vzpostavitev sistema javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih SI-ALARM omogoča pravočasno pošiljanje opozorilnih sporočil, kar prispeva k višji stopnji varnosti v državi. Izboljšujeta se obveščenost in varnost ljudi, učinkovitejša je koordinacija reševalnih služb na območjih, prizadetih zaradi naravnih ali drugih nesreč, ter zmanjšujejo se tveganja za nastanek škodljivih posledic tako za zdravje kot premoženje.

V soboto, 27. 9. 2025 ob 12.00 se torej ne ustrašite. Na svoj mobilni telefon boste prejeli zgolj testno sporočilo in ne opozorila, da se v vaši regiji dogaja nesreča, na katero morate biti pozorni.