Prijavljeno delo je dobro za vse

E-novica ZSSS št. 9/2026 (20. 2. 2026): Kampanja ELA “Prijavljeno delo je dobro za vse”

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nas je 18. 2. 2026 obvestilo, da se Slovenija pridružuje evropski kampanji “Prijavljeno delo koristi vsem“. Gre torej za kampanjo proti delu na črno. Ker v letaku kampanje razberemo med drugim, da prijavljeno delo pomeni zaščito v primeru nezgod pri delu in poklicnih bolezni” (delo na črno pa seveda ne), bomo kampanjo spremljali tudi v naših e-novicah.
Evropski organ za delo (European Labour Authority – ELA) začenja komunikacijsko kampanjo po vsej Evropski uniji za spodbujanje prijavljenega plačanega dela ter za skupno zavezanost držav članic k uveljavljanju pravičnih, zakonitih in preglednih delovnih praks.

Namen kampanje je povečati ozaveščenost o tveganjih in negativnih posledicah neprijavljenega dela, spodbujati prostovoljno spoštovanje delovne in socialne zakonodaje ter podpreti nacionalne organe pri preprečevanju kršitev in učinkovitem nadzoru. Obenem kampanja prispeva k enotnim in doslednim sporočilom o pomenu prijavljenega plačanega dela v vseh državah članicah. Učinkovito zmanjševanje neprijavljenega dela zahteva večjo ozaveščenost, preventivne ukrepe in odgovorno ravnanje vseh udeležencev na trgu dela.

Kampanja vključuje digitalno komuniciranje, večjezične informativne materiale ter video vsebine za širšo javnost. Osrednja videa, objavljena na spletni strani kampanje, sta posebej namenjena delavcem in delodajalcem, v prihodnjih tednih pa bodo postopno objavljena tudi dodatna pričevanja in kratki videoposnetki. Gradiva so na voljo tudi v slovenščini. Na primer v videih je na voljo možnost izbire podnaslov v slovenščini ter na spletni strani kampanje strojno prevajanje. Z ozaveščanjem in usklajenim komuniciranjem kampanja dopolnjuje operativne aktivnosti ter prispeva k širšemu cilju – pravični mobilnosti delovne sile in enakim pogojem dela v Evropski uniji.

Več na:

Prevodi strokovnih smernic MOD in EU OSHA v slovenščino za biomonitoring, dolgotrajni covid in obvladovanje nasilja

E-novica ZSSS št. 8/2026 (17. 2. 2026): Prevodi strokovnih smernic MOD in EU OSHA v slovenščino za biomonitoring, dolgotrajni covid in obvladovanje nasilja

Tokrat vam posredujemo najnovejše prevode strokovnih smernic MOD in EU OSHA v slovenščino za biomonitoring, dolgotrajni covid in obvladovanje nasilja. Več na naši spletni strani zssszaupnikvzd.si Vabljeni k ogledu!

  1. Nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, praktični priročnik za delodajalce, publikacija MDDSZ o izvajanju konvencije MOD 190 na delovnem mestu, 2025, v slovenščini
  2. Biomonitoring na delovnem mestu: smernice za strokovnjake za varnost in zdravje pri delu ter delovna mesta, EU OSHA, februar 2026, v slovenščini
  3. Dolgotrajni covid: ocenjevanje delovne spsobnosti, prilagajanje delovnih mest in podpora pri rehabilitaciji, Kratek praktični vodnik za delovna mesta, EU OSHA, feb 2026, v slovenščini
  4. Dolgotrajni covid: prepoznavanje in ocena delovne spsobnosti, prilagoditve na delovnem mestu ter rehabilitacija, Kratki praktični vodnik za zdravnike medicine dela, EU OSHA, februar 2026, v slovenščini

Desetkrat ostrejša mejna vrednost za azbest

E-novica ZSSS št. 7/2026 (16. 2. 2026): Desetkrat ostrejša mejna vrednost za azbest

Foto: smernice Evropske komisije za varno delo z azbestom 

Obveščamo vas, da je bil 16. 1. 2026 v Uradnem listu RS št. 4/2026 objavljen novi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ki določa nove mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestnim vlaknom na delovnem mestu. Nova mejna vrednost (0,01 azbestnega vlakna na cm3) je 10-krat ostrejša od dosedanje (0,1 vlakna na cm3)!

Dokazi o tem, da je azbest je še vedno daleč najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, so predstavljeni na naši spletni strani zssszaupnikvzd. Vabimo k ogledu! Čeprav je azbestna proizvodnja prepovedana v Sloveniji od 20. 12. 1996 in v EU od 1. 1. 2005 dalje, pa je bil še pred prepovedjo azbest vgrajen v milijone stavb. Pri njihovi prenovi se azbestna vlakna sproščajo v delovno okolje, zato v EU še vedno narašča število azbestnih bolnikov. Prejšnja mejna vrednost za poklicno izpostavljenost 0,1 azbestnega vlakna na cm3 ni več temeljila na novejših znanstvenih odkritjih. ZSSS je zato skupaj z Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC) tako na nacionalni kot na ravni EU vodila aktivnosti za določitev ustreznejše mejne vrednosti. Novembra 2023 je EU z direktivo predpisala novi dvojni model mejnih vrednosti za azbest. Slovenija ga je z novim pravilnikom uzakonila znotraj dvoletnega roka za prenos v nacionalno zakonodajo.

Novi slovenski pravilnik določa prehodno obdobje do 20. 12. 2029, v katerem velja mejna vrednost v osemurnem časovno tehtanem povprečju 0,01 vlakna/cm3, pri čemer se upoštevajo samo vlakna z dolžino, večjo od 5 mikrometrov (µm), premerom, manjšim, od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.

Po zaključku prehodnega obdobja pa bo veljal tako imenovani dvojni model mejnih vrednosti glede na velikost merjenih azbestnih vlaken:

− ali 0,01 vlakna/cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju, pri čemer se upoštevajo tako vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1., kakor tudi vlakna s premerom, manjšim od 0,2 µm,

− ali 0,002 vlakna/cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju (brez vključitve tanjših azbestnih vlaken).

Evropska komisija je pripravila tudi dopolnjen priporočeni seznam azbestnih poklicnih bolezni, zato je  ZSSS januarja 2026 pozvala ministrico za zdravje, naj z manjkajočimi dopolni slovenski seznam. Decembra 2025 pa je Evropska komisija pripravila tudi smernice, kako je treba delavce zaščititi pred azbestnimi vlakni. Pripravlja še njihov prevod v slovenščino.

Več na:

Ratificirana Konvencija MOD št. 190 lahko spremeni življenja na bolje

E-novica ZSSS št. 6/2026 (13. 2. 2026): Ratificirana Konvencija MOD št. 190 lahko spremeni življenja na bolje

Obveščamo vas, da je Državni zbor Republike Slovenije 28. 1. 2026 sprejel zakon o ratifikaciji Konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Zakon z vsebino konvencije je bil objavljen v Uradnem listu – Mednarodne pogodbe št. 1/2026 z dne 10. 2. 2026

O pozivih ZSSS k ratifikaciji te konvencije smo potem, ko je bila izglasovana na 108. konferenci MOD 21. 6. 2019, pisali v naših e-novicah št. 35/2019, 72/2020, 66/2021 ter 16/2024 . V lanski e-novici št. 54/2025 smo poročali o  pozivu ZSSS vladi ob 25. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami. Predsednik ZSSS Andrej Zorko pa je v nadaljevanju 10. 12. 2025, ob dnevu človekovih pravic, skupaj z drugimi predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) obiskal predsednico Državnega zbora Republike Slovenije, da bi pozval še Državni zbor RS k njeni ratifikaciji.

Ratifikacija je torej brez dvoma tudi rezultat dolgoletnih prizadevanj ZSSS ter je izraz mednarodne delavske solidarnosti, saj po vsem svetu jača njeno sporočilo in pomen. Ne pozabimo, da mednarodno sindikalno gibanje od leta 2019 dalje poziva k ratifikaciji te konvencije, češ da lahko spremeni življenja na bolje.

Besedilo konvencije št. 190 v slovenščini in angleščini na tej povezavi


Dodatno:

8/2026 e-novica ZSSS (17. 2. 2026): Prevodi strokovnih smernic v slovenščino za biomonitoring, dolgotrajni covid in obvladovanje nasilja

 

 

 

 

Nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, praktični priročnik za delodajalce, publikacija MDDSZ o izvajanju konvencije MOD 190 na delovnem mestu, 2025

 

Konferenca “Varno delo = zdravju neškodljivo delo”, Brdo pri Kranju, 17. 3. 2026

E-novica ZSSS št. 5/2026 (4. 2. 2026): Konferenca “Varno delo = zdravju neškodljivo delo”, Brdo pri Kranju, 17. 3. 2026

Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na brezplačni dogodek z naslovom “Varno delo = zdravju neškodljivo delo”, ki bo 17. 3. 2026 na Brdu pri Kranju. Program konference je na tej povezavi.

Na konferenci bo govora o aktualnih, a pogosto ne zelo vidnih, vidikih varnosti in zdravja pri delu: raku kože in preventivnih dejavnostih, o nekaterih nevidnih bolezenskih stanjih (kronična bolečina in tinitus) in stigmah, ki jih obkrožajo. Dotaknili pa se bodo tudi vprašanja žalovanja na delovnem mestu – kako se soočiti z izgubo, ko se svet vrti dalje, naš notranji svet pa je porušen, in kaj pomeni biti sočutna organizacija. Z nami bodo: kirurginja onkologinja, specialistka dermatovenerologije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, psihologinji in strokovnjaka iz nevladnih organizacij.

Kotizacije ni, udeležba na dogodku je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bodo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemajo najkasneje do 10. marca oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko tukaj.

Vabljeni!

Polovica delavcev v EU je verjetno izpostavljena dejavnikom tveganja za nastanek raka

E-novica ZSSS št. 4/2026 (22. 1. 2026): Polovica delavcev v EU je verjetno izpostavljena dejavnikom tveganja za nastanek raka

Kot smo vas prvič obvestili v naši e-novici št. 49/2023 z dne 21. 11. 2023, je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) takrat objavila prve ugotovitve ankete o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za razvoj raka v Evropi, ki je bila izvedena v šestih državah članicah EU: v Nemčiji, Irski, Španiji, Franciji, Madžarski in Finski. Na vprašalnik, ki je pokazal, na katerih delovnih mestih so zaposleni zaznali vsaj enega od 24 najpogostejših karcinogenov, je odgovorilo 24.402 delavcev. Njihovi odgovori naj bi bili reprezentativni za vse države EU – torej tudi za Slovenijo.

Tokrat pa vas obveščamo, da je EU OSHA 18. 12. 2025 v angleščini objavila končno poročilo te raziskave ter v slovenščini tudi sporočilo za javnost s povzetkom glavnih končnih ugotovitev:

S to raziskavo se ugotavlja verjetnost izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za nastanek raka. V poročilu se ocenjuje, da je bila skoraj polovica od 24.402 anketiranih delavcev v šestih državah EU izpostavljena vsaj enemu od teh tveganj. V delovnem tednu pred anketiranjem je bilo 11 % delavcev izpostavljeno celo visoki ravni izpostavljenosti, pri nekaterih dejavnostih pa je obstajalo celo tveganje izpostavljenosti več karcinogenom hkrati. Za vsak dejavnik tveganja so v poročilu podrobno opisane glavne okoliščine izpostavljenosti, delež prizadetih delavcev in uporaba nadzornih ukrepov (kot so osebna varovalna oprema, prezračevanje in zaprti sistemi). Uporaba preventivnih ukrepov se zelo razlikuje. Razlike med sektorji in skupinami delavcev kažejo, da so za boljše preprečevanje potrebni ciljno usmerjeni ukrepi in prilagojene politike.

Nekaj ugotovitev raziskave:

  • Najpogostejše ugotovljene izpostavljenosti so bile izpostavljenost ultravijoličnemu sončnemu sevanju, emisijam izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, benzenu, vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu in formaldehidu.
  • V nasprotju z izpostavljenostjo drugim industrijskim kemikalijam je med delovno populacijo izpostavljenost formaldehidu bolj razširjena, saj je verjetno izpostavljenih kar 6,4 % vseh delavcev. Okoliščine izpostavljenosti so precej različne, na primer pri delu z lepilom ali vezanim lesom, med gašenjem požara ali odpiranjem ladijskih kontejnerjev.
  • Med dejavniki tveganja za nastanek raka v raziskavi izstopa izpostavljenost lesnemu prahu: polovica njemu izpostavljenih delavcev ali 1,6 % vseh delavcev je bila namreč v delovnem tednu pred anketiranjem izpostavljena visokim ravnem lesnega prahu.
  • Približno 11,1 % delavcev je izpostavljenih visokim ravnem vsaj ene od 24 snovi.
  • Pogosta je tudi izpostavljenost več dejavnikom: kar 26,1 % delavcev je bilo v istem tednu verjetno izpostavljenih vsaj dvema dejavnikoma tveganja za nastanek raka.
  • V primerjavi z drugimi delavci so starejši delavci pogosteje izpostavljeni več dejavnikom tveganja, vendar na nižjih ravneh.
  • Samozaposleni in začasni delavci pogosto utrpijo višje stopnje izpostavljenosti, vzorci izpostavljenosti pa se razlikujejo tudi med moškimi in ženskami glede na sektor in vrsto dela.

 

Več na naslednjih povezavah:

MDDSZ vas želi anketirati in informirati

E-novica ZSSS št. 3/ 2026 (19. 1. 2026): MDDSZ vas želi anketirati in informirati

Posredujemo vam vabilo k izpolnitvi dveh anket in informacije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o njihovih prihajajočih dogodkih:

____________________________________________________________

PRIHAJAJOČI DOGODKI …

    • 17. marec 2026: konferenca Varno delo = zdravju neškodljivo delo (program in povezavo na prijavni sistem bomo objavili 2. februarja na portalu Varnost in zdravju pri delu)
    • 2. april 2026: najdete nas na odru Varno in zdravo delo na Slovenskem kadrovskem kongresu (program bo objavljen tukaj)
    • 11. junij 2026: konferenca o nasilju tretjih oseb Kaj storiti, ko se ‘kralj’ ne obnaša kraljevsko? (program in povezavo na prijavni sistem bomo objavili 4. maja na portalu Varnost in zdravju pri delu)

____________________________________________________________

ANKETA: ŽELENE VSEBINE NA NAŠIH KONFERENCAH

Na Sektorju za varnost in zdravje pri delu (MDDSZ) organiziramo številne izobraževalne dogodke. Da bi bile vsebine kar najbolj uporabne in zanimive, potrebujemo nekaj vaše pomoči.

 Do kdaj lahko sodelujete? Anketo lahko izpolnite do vključno 30. januarja 2026.

 Kje lahko izpolnite anketo? Klik tukaj ali na povezavi: https://gov-ankete.si/dogodki2026

____________________________________________________________

RAZISKAVA: DELO Z LJUDMI – KJE SO MEJE SPREJEMLJIVEGA?

Potrebujemo vašo pomoč! Pomagajte nam ugotoviti, kje dobre in slabe plati dela z ljudmi. Sodelujte v spletni anketi.

Kdo izvaja anketiranje? Sektor za varnost in zdravje pri delu (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti).

Komu je anketa namenjena? Vsem delavkam in delavcem, ki se pri delu srečujejo s tretjimi osebami (to so npr. stranke, šolajoča se populacija in starši, pacientke, pacienti, potnice, potniki, uporabnice in uporabniki storitev, gostje in gosti v gostinskih in hotelskih obratih, obiskovalke in obiskovalci kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkov …)

Kaj nas zanima? Vaše izkušnje pri delu s tretjimi osebami: čemu ste na delovnem mestu izpostavljeni, kakšne ukrepe za vašo zaščito je sprejel vaš delodajalec, kaj bi potrebovali, če ste bili izpostavljeni nasilnim incidentom ipd.

Zakaj nas zanima? Ker bomo na podlagi rezultatov za delodajalce pripravili gradiva za preprečevanje in obvladovanje nasilja tretjih oseb.

Ali je anketa anonimna? Da – ne zbiramo nobenih osebnih podatkov.

Do kdaj lahko sodelujete? Anketo lahko izpolnite do vključno 30. januarja 2026.

Kje lahko izpolnite anketo? Klik tukaj ali na povezavi: https://gov-ankete.si/delozljudmi

 

Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

E-novica ZSSS št. 2/2026 (14. 1. 2026): Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

V obdobju 2026-2029 bo v Sloveniji potekal projekt nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu“, za katerega je zagotovljeno kar 7 milijonov evrov. Od tega znaša podpora Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada plus kar 5.950.000 evrov. V okviru tega projekta od 16. 12. 2025 do 20. 1. 2026 poteka tudi javni razpis z naslovom “Pomoč pri motiviranju in vključevanju 300 organizacij v projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu“. Išče se torej 300 delodajalcev tako v zasebnem kot v javnem sektorju z malim, srednjim ali velikim številom zaposlenih, ki želijo preveriti in nadgraditi svojo oceno tveganja in ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Čas za prijavo na razpis se izteka že 20. 1. 2026, zato je s prijavo treba pohiteti!
O tem projektu bomo v naših e-novicah gotovo še veliko poročali!  Priporočite sodelovanje svojemu direktorju!
Uporabne povezave:

Dodatno:

13/2026 e-novica ZSSS (25. 3. 2026): Projekt NIJZ “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

Uradni uvodni dogodek projekta Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD), torek, 31. marec 2026, Hotel Union, Ljubljana, program

IRSD o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah

E-novica ZSSS št. 1/2026 (12. 1. 2026): IRSD o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah

 

 

 

 

V začetku januarja 2026 smo v Sloveniji beležili nizke temperature celo do minus 11 °C na prostem. Številna dela se seveda kljub temu tudi v zimskem času opravljajo na prostem. Inšpektorat RS za delo je zato na vladnem portalu objavil informacijo o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah:

 

 

“V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.

Delavec ima

  • pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu
  • pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje
  • pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu 
  • pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda
  • pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Dolžnost delavca je, da takoj obvesti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb

Obveznosti delodajalca:

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, med drugim tudi izpostavljenosti mrazu, in v njej določiti ustrezne ukrepe med drugim tudi osebno varovalno opremo za delo v mrazu.

V skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu. Pri tem mora upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje (SIST EN ISO 7730). Pravilnik ne določa najnižje dopustne temperature, katere bi moral zagotavljati delodajalec v delovnih prostorih. Pravilnik prav tako določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C.

Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Delodajalec mora na gradbišču zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

Vir: Obveznosti delodajalcev ob nizkih temperaturah | GOV.SI

Glej celotni prispevek IRSD na tej povezavi

 

Poročilo o delu v letu 2025 in Srečno 2026!

E-novica ZSSS št. 57/2026 (18. 12. 2025): Poročilo o delu v letu 2025 in Srečno 2026!

Leto 2025 je naokrog in kot vsako leto vam ob njegovem zaključku poročamo o svojem delu.

Poslali smo vam 57 e-novic o vsem aktualnem na področju varnosti in zdravja pri delu. Najdete jih v našem arhivu na tej povezavi. Januarja so nas pretresle smrtne žrtve v Premogovniku Velenje. Poročali smo o pomembnih dogodkih ter novih predpisih, posredovali vabila na brezplačna usposabljanja ter obeležili nacionalne in mednarodne dneve, posvečene varnosti in zdravju pri delu. Zbrali smo statistiko in podatke o stanju varnosti in zdravja pri delu. Obveščali smo vas o tematskih številkah glasila ZSSS Delavska enotnost, na prodaj v e-trgovini ZSSS. Seznanjali smo vas s sporočili nacionalnih in mednarodnih kampanj. Pridružili smo se kampanji Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) za sprejem nove direktive za preprečevanje psihosocialnih obremenitev pri delu. Posredovali smo vam pozive ZSSS za ratifikacijo konvencije MOD št. 190 za preprečevanje vsakršnega nasilja v svetu dela.

Predstavili smo vam rezultate raziskav o stanju varnosti in zdravja pri delu in  ključna opozorila evropske kampanje o delu v digitalni dobi. Izkazalo se je, da se umetna inteligenca in algoritmi, s katerimi delavcem stroj odreja delo, v Sloveniji pojavljajo enako pogosto kot v ostali EU. Ker opazno spreminjajo naravo dela, smo pozornost posvetili varnemu in zdravemu delu v digitalni dobi in posledično novim tveganjem za poklicno zdravje delavcev.

Poročali smo o novi konvenciji MOD o zaščiti pred biološkimi tveganji na delovnem mestu. Pozornost smo posvetili tudi specifičnemu položaju starejših na delu ter s tem povezani pokojninski reformi. Eden od vrhov v letu 2026 pa je bila julijska omejitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C ter smernice za ustrezno zaščito zdravja v času takšnih podnebnih sprememb. Za njun sprejem je brez dvoma posebej zaslužna prav ZSSS.

Spoštovani bralci naših novic! Ob zaključku leta 2025 se vam zahvaljujemo za vašo pozornost in zvestobo! Vabimo vas, da na naše brezplačne novice opozorite tudi svoje sodelavce in vse, ki jih že in ki bi jih varnost in zdravje pri delu morala zanimati! Naročijo se nanje preprosto z vtipkanjem svojega e-naslova v obrazec, ki ga najdete na tem naslovu. Več kot nas bo, več bomo dosegli! Oglejte si našo spletno stran zssszaupnikvzd!

Voščimo vam prijetne božično-novoletne praznike ter veliko osebne sreče in poklicnega uspeha v prihajajočem letu 2026!

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu


Dodatno:

6/2026 e-novica ZSSS (13. 2. 2026): Ratificirana Konvencija MOD št. 190 lahko spremeni življenja na bolje