V Sloveniji več kot 500 potencialnih območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki

E-novica ZSSS št. 39/2022 (18. 8. 2022): V Sloveniji več kot 500 potencialnih območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki

V Sloveniji je več kot 500 potencialnih območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki, smo 11. 8. 2022 izvedeli  v revizijskem poročilu Računskega sodišča RS z naslovom “Učinkovitost Ministrstva za okolje in prostor na področju nevarnih odpadkov” v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2021. Ministrstvo bo še moralo preveriti, ali se na njih nahajajo tudi nevarni odpadki.

Nevarni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti (na primer eksplozivno, vnetljivo, akutno strupeno, rakotvorno in podobno), neustrezno ravnanje z njimi pa lahko privede do neželenih vplivov na okolje ali zdravje ljudi. V letu 2020 je v Sloveniji skupaj nastalo 138.296 ton nevarnih odpadkov, kar je predstavljalo 1,8 % vseh (nevarnih in nenevarnih) odpadkov skupaj. Nekaj manj kot 95 % nevarnih odpadkov je nastalo v okviru proizvodnih in storitvenih dejavnosti, preostalo so predstavljali nevarni komunalni odpadki. Med letoma 2016 in 2020 se je skupna količina nevarnih odpadkov povečala za 15,3 %. V letu 2020 je skoraj polovica nevarnih odpadkov nastala pri 10 izvirnih povzročiteljih.

Največ nevarnih odpadkov je izvoženih (37,6 %) ter obdelanih s postopki reciklaže (28,3 %). Preostalo so predstavljali drugi postopki obdelave nevarnih odpadkov.

Več o sporočilih Računskega sodišča s klikom na naslednje povezave:

Revizijsko poročilo
Povzetek
Infografika

Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

E-novica ZSSS št. 38/2022 (3. 8. 2022): Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

Evropska konfederacija sindikatov ETUC, katere članica je od leta 1999 tudi ZSSS, je 25. 7. 2022 evropsko javnost obvestila, da od Evropske komisije terja direktivo o najvišjih delovnih temperaturah pri delu, ki naj zaščiti delavce pred vročinskimi valovi v času naraščajoče podnebne krize.

Obremenitev zaradi visokih temperatur pri delu se ne sme podcenjevati. Omotica, glavoboli in mišični krči so zgodnji simptomi vročinskega stresa, ki, če ne ukrepamo, lahko privedejo do bruhanja, izgube zavesti in smrtnih žrtev. Zaradi vročinskega udara pri delu sta julija 2022 v Španiji umrla dva delavca, v Franciji pa je leta 2020 zaradi z vročino pri delu povezanih nezgod pri delu umrlo 12 ljudi.

Tudi ZSSS je v obdobjih vročinskih valov iz nekaterih podjetij prejela obvestila, da delavci in delavke omedlevajo zlasti zaradi kombinacije visokih temperatur in visoke vlage v zraku. Po podatkih Inšpektorata RS za delo pa so delodajalci tudi v Sloveniji prijavili nezgode pri delu zaradi visokih temperatur pri delu, ki pa na srečo niso povzročile smrti:

  • vročina in sončni udar: 14 prijav v letu 2019, 4 prijave v letu 2020 in 1 prijava v letu 2021;
  • drugi učinki temperaturnih ekstremov, svetlobe in sevanja: po 3 prijave v letih 2019 in 2021.

Anketa ETUC iz julija 2022 je pokazala, da večina držav v EU nima zakonodaje za zagotavljanje varnosti delavcev med vročinskimi valovi. Tiste države, ki jo imajo, pa najvišje temperature omejujejo v razponu od 28 do 36 stopinj Celzija. Ker se visoke temperature ne ustavijo na državnih mejah, bi direktiva EU zagotovila enako zaščito vsem delavcem v Evropi.

ETUC opozarja na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da ljudje običajno najbolje delajo pri temperaturi med 16 °C in 24 °C. Raziskave kažejo, da ko se temperatura dvigne nad 30 °C, se tveganje za nezgode na delovnem mestu poveča za 5 do 7 %, pri temperaturah nad 38 °C pa je verjetnost nezgod večja za 10 do 15 %.

Glej prevod obvestila ETUC javnosti o pozivu za novo direktivo na tej povezavi.

Glej podatke IRSD o prijavah nezgod pri delu zaradi visokih temperatur pri delu na tej povezavi.

Razpis za izvršnega direktorja EU OSHA

E-novica ZSSS št. 37/2022 (2. 8. 2022): Razpis za izvršnega direktorja EU OSHA

Obveščamo vas, da je bil 27. 7. 2022 v Uradnem listu EU  v vseh jezikih EU objavljen razpis za izvršnega direktorja / direktorice Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Sedež agencije je v španskem Bilbau.

Razpis v slovenščini najdete na tej povezavi.

Rok za prijavo je 26. 9. 2022 ob 12.00 po srednjeevropskem času.

Prosimo vas, da povezavo na razpis posredujete zainteresiranim kandidatom iz Slovenije:
https://osha.europa.eu/en/about-eu-osha/careers/executive-director-ad-14

Javni poziv ZSSS za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev v času visokih temperatur

E-novica ZSSS št. 36/2022 (29. 7. 2022): Javni poziv ZSSS za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev v času visokih temperatur

Posredujemo vam javni poziv ZSSS delodajalcem z dne 26. 7. 2022 za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev v času visokih temperatur. Gre zlasti za napovedane omejitve dobave pitne vode na obalnih območjih, ki so posledica visokih temperatur in suše v času vročinskih valov. ZSSS poziva delodajalce, da delavcem zagotovijo normalno delo in preprečijo dehidracijo pri delu. ZSSS bo v nasprotnem primeru dosledno obveščala inšpekcijo dela.

Javni poziv ZSSS na tej povezavi

Glej spletno stran ZSSS, 20. 7. 2022: Delo v času visokih temperatur in vročinskih valov – kaj vse je dobro vedeti?

Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021

E-novica ZSSS št. 35/2022 (8. 7. 2022): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo v letu 2021

Posredujemo vam Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021, ki ga je vlada RS sprejela 8. 7. 2022.

Poglavje 3 poročila je s področja varnosti in zdravja pri delu. Opravljenih je bilo 14.549 inšpekcijskih nadzorov. Največ jih je bilo opravljenih v sklopu predhodno pripravljenih in načrtovanih akcij, usmerjenih nadzorov ter kampanj, sledijo drugi ožje usmerjeni izredni pregledi. Poleg predhodno omenjenih nadzorov so znaten delež predstavljali tisti nadzori, ki so se nanašali na preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

V letu 2021 so inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu ugotovili 8.384 kršitev.

V letu 2021 je IRSD s področja varnosti in zdravja pri delu prejel 1.677 prijav. Vse prijave so bile ali obravnavane. Velika večina prijav se je nanašala na opredeljevanje in izvajanje ukrepov preprečevanja širjenja SARS-CoV-2 v delovnih okoljih delodajalcev, tako v javnih kakor tudi v ostalih prostorih.

Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji v letu 2021 s področja varnosti in zdravja pri delu izdali 3.707 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Najštevilčnejše so bile upravne ureditvene odločbe, s katerimi so delodajalcem odredili odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter upravne prepovedne odločbe. S prepovednimi odločbami so inšpektorji delodajalcem prepovedali opravljanje delovnega procesa ali prepovedali uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja in nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev, in sicer v 172 primerih. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izrekli 742 sankcij z odločbami o prekršku in 364 sankcij s plačilnimi nalogi. Inšpektorji so v letu 2021 izrekli tudi 491 opozoril po ZIN ter 663 opozoril po ZP-1. Poleg tega so inšpektorji naznanili kaznivo dejanje oziroma vložili ovadbe v 7 primerih.

Pristojni inšpektorji so v letu 2021 raziskali 83 nezgod pri delu, od tega 7 smrtnih, 63 težjih, 11 lažjih ter 2 kolektivni nezgodi. Vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca in katerih je bilo v tem letu 15, so bili povezani s padci delavcev z višine (4 primeri), premikanjem delovne opreme (4 primeri), eksplozijo oziroma požarom (2 primera), zasutjem delavcev (2 primera), prometnima nezgodama (2 primera) in utopitvijo (1 primer).

Delodajalci so za leto 2021 prijavili 11.158 nezgod v zvezi z delom delavcev.

Prav tako poročajo, da je IRSD v letu 2021 preko portala SPOT prejel obvestila s strani 2.690 delodajalcev, ki so organizirali delo na domu. Ti delodajalci so sporočili, da bo delo na domu opravljalo 217.428 delavcev.

Poročilo IRSD za 2021 na tej povezavi

Peticija ETUC “Delo ne sme ubijati – zahteva za nič smrti pri delu”

E-novica ZSSS št. 34/2022 (7. 7. 2022): Peticija ETUC “Delo ne sme ubijati – zahteva za nič smrti pri delu” 

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) nas vabi, da podpišemo peticijo “Delo ne sme ubijati – zahteva za nič smrti pri delu” (angleško Work shouldn’t kill – demand zero death at work). Gre za nadaljevanje kampanje “Nič smrti pri delu”, o kateri smo vas obvestili z e-novico št. 18/2022. Predstavitev kampanje v slovenščini je na tej povezavi.

Peticijo lahko podpišete na obrazcu na tej povezavi, v katerega vpišite svoje ime, priimek in e-naslov ter s klikom na spustni seznam izberete državo Slovenija. Na koncu še kliknete na rdeči gumb Podpiši peticijo (Sign the petition).

Spodaj je naš neuradni prevod peticije v slovenščino. Vabimo vas, da peticijo podpišete! V podpis pa jo posredujte še vsem, za katere veste, da jim je mar varnost in zdravje pri delu! Večje bo število podpisov, zbranih po vsej EU, bolj bodo politiki zavezani k dejanjem.
______________________________________
PETICIJA:

Evropsko unijo, vlade po vsej Evropi in delodajalce pozivamo, naj se resnično zavežejo in storijo, kar je treba za konec umiranja pri delu.

To pomeni, da je treba okrepiti prizadevanja:

  • za preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter za pripravljenost na prihodnje pandemije,
  • da naj telesno in duševno zdravje delavcev postane izhodišče pri organizaciji dela in oblikovanju delovnih mest.

Za to bo potrebna učinkovita zakonodaja, več izobraževanja, usposabljanja, prevencije, zaščite, monitoringa, poročanja, inšpekcijskega nadzora, uveljavljanja predpisov in glob.

Pričakujemo in zahtevamo tovrstno zakonodajno pobudo in dejanja Evropske komisije in Evropskega parlamenta v sedanjem in v mandatu od 2024 dalje. Naj bo konec umiranja pri delu najkasneje do leta 2030!

Zakaj je to pomembno?

Ljudje hodijo v službo, da bi se z delom preživljali, a v Evropski uniji se vsak delovni dan povprečno 12 ljudi ne vrne domov, ker so na delu umrli. Delo jih je ubilo, namesto, da bi jih preživljalo.

Nič smrti na delovnem mestu ni utopija. Število smrtnih nezgod pri delu se manjša iz leta v leto in njihova dokončna odprava je dosegljiva.

Raste pa število poklicnih bolezni. Zaradi poklicnega raka, ki je posledica izpostavljenosti nevarnim snovem pri delu, vsako leto umre 100.000 delavcev.

Dolg delovni čas in psihološki pritisk na delovnem mestu povzročata bolezni srca, možgansko kap, depresijo in celo samomore. Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja za zdravje in varnost. COVID je dokazal, da moramo biti na delovnem mestu bolje pripravljeni na prihodnje pandemije.

Čeprav je bil v zadnjih petih letih dosežen napredek, je EU še vedno daleč od tega, da bi odpravila umiranje pri delu! Zahtevamo nič smrti pri delu!

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

E-novica ZSSS št. 33/2022 (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

Digitalna tehnologija spreminja svet dela. Omogoča delo na daljavo. Spreminja vsebino dela, delovne odnose, delovne razmere in organizacijo dela. Priča smo koreniti preobrazbi podjetij in ostalih delovnih organizacij. Njihovo preživetje v prihodnosti bo odvisno od digitalne pismenosti zaposlenih. Koristi  niso samodejne, zato je treba prilagoditi trge dela, izobraževanje in usposabljanje ter sisteme socialne varnosti, da bo prehod v obojestransko korist delodajalcev in delavcev.

Evropski socialni partnerji tako na strani sindikatov (ETUC) kot delodajalcev (BUSINESSEUROPE, SME UNITED in CEEP) so junija 2020 sklenili Okvirni evropski sporazum o digitalizaciji. Prevedli smo ga v slovenščino, saj tudi slovenskim delavcem in delodajalcem prinaša koristne smernice za načrtovanje pridobivanja digitalnih veščin zaposlenih. Glavni cilj sporazuma je ozaveščanje, kako z ustreznimi veščinami usposobiti našo sedanjo in prihodnjo delovno silo ter podjetja, da bodo lahko izkoristili priložnosti in se spopadli z izzivi digitalne preobrazbe v svetu dela. Opozarja na umetno inteligenco učečih se strojev in zato predlaga načelo “odloča človek in ne stroj”. Prinaša smernice, kako zaščititi človeško dostojanstvo pred vdorom v zasebnost zaradi nadziranja z digitalno tehnologijo. Vse to lahko še kako vpliva na psihosocialne obremenitve pri delu.

Za začetek je dobro vedeti, kaj sploh so digitalne veščine. Veščina je lastnost oziroma značilnost veščega. Vešč pa je tisti, ki zna dobro in praktično opraviti/opravljati kako dejavnost. Veščina je torej hkrati znanje in spretnost, kako v praksi dobro opraviti nalogo. Digitalne veščine pa so sposobnost iskanja, ocenjevanja, uporabe, deljenja in ustvarjanja vsebin z uporabo digitalnih naprav, kot so računalniki in pametni telefoni, ter s pomočjo interneta. Digitalna pismenost je sposobnost uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za iskanje, vrednotenje, ustvarjanje in sporočanje informacij, ki zahteva tako kognitivne kot tehnične veščine. Vrzel oziroma manko v digitalnih veščinah pomeni, da je premalo ljudi z ustreznimi digitalnimi veščinami, ki bi omogočili preobrazbo podjetij zdaj in v prihodnosti.

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji na tej povezavi

Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

E-novica ZSSS št. 32/2022 (23. 6. 2022): Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

 

Za vas smo na spletni strani ZSSSzaupnikVZD pripravili kompilacijo informacij in nasvetov iz e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu iz let 2017-2022 o delu v času vročinskih valov, ko postanejo neznosne temperature tako na delovnih mestih v prostorih kot na prostem.

 

 

 

Najdete jih s klikom na naslednje povezave na spletni strani ZSSSzaupnikVZD:

Vročinski vali – delo v prostorih in delo na prostem
       Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Vročinski val in delo v prostorih
       Sistem nadomeščanja slojev zraka

Vročinski vali in delo na prostem
      UV indeks in delo na prostem
      Poklicne bolezni zaradi UV sevanja
      Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki
      Izobraževalni film “Delo na soncu”

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield
Kampanja Varno delo na soncu
Kampanja ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Vabljeni k ogledu!

Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

E-novica ZSSS št. 31/2022 (20. 6. 2022): Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

Posredujemo vam izjavo Inšpektorata RS za delo z dne 17. 6. 2022 “Ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu“:
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005.

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.  

Izjava IRSD je na tej povezavi

Komentar: Izjava omenja zgolj predpis o zagotavljanju toplotnega udobja pri delu v prostorih. Pogrešamo pa predpis, ki bi določil zaščito delavcev, ki med vročinskimi valovi delajo na prostem. Kožni rak zaradi UV sevanja je npr. že tretja najpogostejša poklicna bolezen v Nemčiji.

Glej tudi kampanjo Varno delo na soncu, na tej povezavi!

Glej tudi kampanjo ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami na tej povezavi!

_____________________________________________

Dodatno:

 

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih

E-novica ZSSS 30/2022 (17. 6. 2022): Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih

Vabimo vas, da si ogledate “Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih“, ki jih je pripravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) v okviru evropske kampanje 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta“.

Iztočnice so namenjene skupinskim razpravam na delovnem mestu in razpravam v okviru poklicnega usposabljanja. Vključujejo scenarije, zasnovane za razpravo z delavci, ki opravljajo delovne naloge, pri katerih lahko pride do kostno-mišičnih obolenj, njihovimi vodji in nadzorniki.

Iz uvoda v iztočnic: “Namen je izpostaviti določene izzive, s katerimi se soočajo delavci na delovnem mestu. Pozornost se namenja tudi razumevanju postopkov, ki jih je organizacija uvedla za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, dolžnosti delodajalca in dolžnosti delavca. Iztočnice je mogoče prilagoditi potrebam vsake organizacije tako, da se vanje vključijo njene politike in postopki v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj. Z razpravo bi morali delavci dobiti občutek, da so bolje pripravljeni in bolje obveščeni za spoprijemanje s situacijami, v katerih se zahteva odločanje na podlagi presoje. Delavci, vodje in nadzorniki bi morali skozi razpravo spoznati pomen zgodnjega poročanja o simptomih, ki jih zaznajo. Le na ta način je mogoče zmanjšati tveganje za kostno-mišična obolenja in zagotoviti vzdržno poklicno življenje.”

Iztočnice v slovenščini najdete na tej povezavi!

Vabljeni tudi k obisku naše spletne strani, na katero smo naložili vse dokumente te kampanje v slovenščini (na tej povezavi)!