DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Odprt je javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019

Odprt je javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019
Obveščamo vas, da je bil 1. 2. 2019 odprt javni poziv delodajalcem za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019! Poziv je odprte narave in se zaključi 31. decembra 2019

 

Osnovni pogoj za vključitev delodajalca v postopek je najmanj 10 zaposlenih ter spoštovanje trenutne delovnopravne zakonodaje. Certifikat je pridobilo že preko 260 slovenskih podjetij in organizacij, imetniki certifikata pa zaposlujejo preko 80.000 zaposlenih.

Pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje je svetovalni ter revizorski postopek, ki pomaga delodajalcem uvajati ukrepe za boljše upravljanje s človeškimi viri s poudarkom na usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Postopek poteka s pomočjo usposobljenih zunanjih svetovalcev/ocenjevalcev. Pridobitev certifikata poteka v dveh delih: osnovni certifikat (6 mesecev) in polni certifikat (36 mesecev). Strošek pridobitve osnovnega certifikata je odvisen od velikosti (število zaposlenih in letni prihodek) prijavitelja ter statusa organizacije – profitni ali neprofitni/javni prijavitelj in odvisno od tega znaša od 1.295 € do 5.500 €.

Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu lahko nanj opozorite svojega delodajalca, da bo ta po posvetovanju z vami in sindikatom s pridobitvijo tega certifikata svojim zaposlenim bolje omogočil usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Zlasti za mlade družine je namreč lahko to vir visokega stresa in s tem psihosocialnih obremenitev. Pri tem opozorite svojega delodajalca, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 24. členu med drugim zavezuje, da določi ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Med taka tveganja sodi seveda tudi stres na delovnem mestu.

Več o javnem pozivu za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2019 na naslednji povezavi.

ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

ECHA podpisala sporazum o priporočilih za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

“Odpravite poklicnega raka”: Priprava predlogov evropskih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti po novem v domeni ECHA

 

Opozoriti vas želimo na novico »Varovanje delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam«, ki nam jo je 22. 1. 2019 posredovalo Ministrstvo za zdravje, v okviru katerega deluje tudi Urad RS za kemikalije. Sporočajo nam, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) 21. januarja 2019 podpisala sporazum z Evropsko komisijo, v katerem se je zavezala, da bo redno pripravljala priporočila mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Gre za mejne vrednosti, ki varujejo delavce pred tveganji zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam. V skladu s sporazumom bo Evropska agencija za kemikalije od leta 2020 dalje letno priporočila štiri ali pet mejnih vrednosti.

V Republiki Sloveniji je za delovna področja, ki jih izvaja Evropska agencija za kemikalije, pristojen Urad RS za kemikalije, ki s svojimi predstavniki aktivno deluje v njenih strokovnih in znanstvenih telesih in postopkih odločanja v zvezi z urejanjem kemikalij in kemijskih tveganj za zdravje ljudi in okolje. Razširitev delovanja Evropske agencije za kemikalije tako pomeni tudi širitev delovnih področij Urada RS za kemikalije, ki s tem prevzema pomembnejšo vlogo na področju varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem tudi v Republiki Sloveniji. Z novimi nalogami postaja Urad RS za kemikalije pomembnejši partner Ministrstva za delo. V skladu z utečeno prakso bo Urad RS za kemikalije tudi na tem področju vzpostavil medresorsko in medsektorsko sodelovanje in ga tesneje povezal z njegovimi drugimi nalogami in procesi na področju kemikalij. S tem bo še bolj povezal različne deležnike in obsežno, a razdrobljeno znanje.

Sporazum med Evropsko komisijo in ECHA je brez dvoma eden od rezultatov javne kampanje »Odpravite poklicnega raka« in socialnega dialoga, ki smo ga Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot njena članica intenzivno izvajali od leta 2015 dalje. Od Evropske komisije smo zahtevali, da je treba do leta 2020 dopolniti prilogo Direktive 2004/37/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu tako, da bo določila obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Kampanja »Odpravite poklicnega raka« je bila uspešna, saj je Evropska komisija dejansko pripravila predloge za več sklopov novih evropskih mejnih vrednosti, ki so v različnih fazah sprejemanja v Evropskem parlamentu in Svetu. Seveda pa nikakor še ni bilo doseženo število 50.

Ker se zaradi letošnjih evropskih volitev izteka tudi mandat tokratne sestave Evropske komisije, je dobra novica, da je ta s sporazumom z ECHA poskrbela, da bo odslej vsako leto določenih štiri do pet novih mejnih vrednosti. Njihovo učinkovito izvajanje bo preprečilo poklicnega raka in rešenih bo na tisoče delavskih življenj. Tudi v Sloveniji! Sindikalna kampanja in socialni dialog sta torej prinesla tako želene rezultate!

Celotna vsebina novice »Varovanje delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam« na tej povezavi.
Več o sindikalni kampanji »Odpravite poklicnega raka« pa na tej povezavi.

Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

Škodljivim ftalatom so šteti dnevi

Evropska komisija predlagala omejitev izdelkov, ki vsebujejo določene ftalate, škodljive zlasti za reproduktivno zdravje

 

Tokrat vas vabimo, da si preberete odlični prispevek Mojce Matoz, odgovorne urednice glasila ZSSS Delavska enotnost, z naslovom »Škodljivim ftalatom so šteti dnevi«. Najdete ga v papirni obliki v številki 1/2019 Delavske enotnost z dne 10. 1. 2019, v elektronski obliki pa njegov povzetek na spletni strani ZSSS na tej povezavi. Zvedeli boste, da je pred decembrskimi prazniki prišla vest, da je Evropska komisija predlagala med drugim omejitev izdelkov, ki vsebujejo določene ftalate, škodljive zlasti za reproduktivno zdravje. Evropski parlament in države EU imajo na voljo tri mesece, da pregledajo ukrep, preden ga Komisija lahko sprejme. Omejitev bo nato objavljena v Uradnem listu EU in se bo začela uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti za vse izdelke, proizvedene v EU ali zunaj EU.

Ftalati so kemična snov, ki je v vsaki plastiki. Ker se izločajo tudi v živila, zavita v plastiko, in v tekočine v plastičnih steklenicah, tako prehajajo v naša telesa. Žal pa so ftalati motilci hormonov. To pomeni, da je njihova kemična struktura dovolj podobna hormonom, ki jih v telesu proizvajajo naše žleze, da lahko zaradi tega motijo njihovo delovanje. Posledica so lahko zdravstvene težave ne le nas samih ampak tudi naših potomcev. Ftalati npr. lahko povzročijo neplodnost vnukov tistih med nami, ki pijemo vodo iz plastičnih steklenic. Ta učinek ftalatov bo torej viden šele z zamikom kar dveh generacij.

Brez dvoma nihče med nami ne želi škodovati zdravju lastnih potomcev. Zato velja upoštevati preprosti nasvet: pijmo vodo iz steklenih steklenic ali pa najbolje kar iz pipe. Kakovost vode, ki priteče iz pip v Sloveniji, je namreč odlična. Hrano, zavito v plastiko, čim prej prestavimo v stekleno ali keramično posodo.

Kdor želi o hormonskih motilcih izvedeti več, naj v angleščini prebere drobno knjižico, za katero je Evropski sindikalni inštitut ETUI v letu 2018 prejel prestižno francosko nagrado PRESCRIRE z naslovom »Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja prepoznati« (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition). V papirni obliki si jo lahko naročite za 10 €, lahko pa si jo na svoj računalnik zastonj naložite v e-obliki na tej povezavi.

Še en nasvet: svoj izvod Delavske enotnosti si lahko priskrbite na tej povezavi.

Prioritete ZSSS v letu 2019 na področju varnosti in zdravja pri delu so poklicne bolezni

Prioritete ZSSS v letu 2019 na področju varnosti in zdravja pri delu so poklicne bolezni

Prioritete ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu bodo poklicne bolezni

 

V sredo 16. januarja 2019 je na ZSSS potekala novinarska konferenca, na kateri so predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Lidija Jerkič, in izvršni sekretarji ZSSS predstavili prioritetne aktivnosti, s katerimi se bo ZSSS ukvarjala v prvih mesecih leta 2019. V tej novici vam predstavljamo zgolj prioritete na področju varnosti in zdravja pri delu.

Od leve proti desni: Lučka Böhm, izvršna sektetarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS in Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja (foto: Mojca Matoz)

Prioritete ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu bodo poklicne bolezni. Njihovo odkrivanje je namreč v Sloveniji po letu 1990 zastalo (od leta 1998 se odkrivajo in priznavajo le poklicne bolezni, povzročene z azbestom). Težava je v tem, da nimamo določenega postopka za njihovo verifikacijo. Poleg tega pa imamo v Sloveniji od delodajalcev finančno odvisne izvajalce medicine dela, ki na preventivnih zdravstvenih pregledih ne postavljajo sumov na poklicne bolezni.  Izvajalci medicine dela se financirajo po pogodbah z delodajalci, ki pa jim ni v interesu, da bi se pri njih odkrivale poklicne bolezni. To ustvarja močan pritisk na stroko medicine dela, saj ne more delovati v skladu z doktrino.

ZSSS je s to novinarsko konferenco pozvala ministra za zdravje Sama Fakina, da že v letu 2019 izda Pravilnik o poklicnih boleznih. Predlagali smo mu, da naj predlog pravilnika, ki je bil v javni razpravi aprila 2018 in ni bil sprejet zaradi odstopa Cerarjeve vlade, dopolni tako, da bo končno določal pravno veljavne in izvedljive postopke postavljanja sumov in verifikacije poklicnih bolezni in naj da aktivno vlogo socialnim partnerjem pri določanju seznama poklicnih bolezni v postopku ugotavljanja poklicnih bolezni. Pozvali smo tudi k posodobitvi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki naj zagotovi spremljanje njihovih rezultatov na nacionalni ravni in naj zadolži izvajalce medicine dela, da obvezno pripravijo za delodajalce poročila o zdravstvenem stanju zaposlenih in spremembah tega stanja. To bo nedvomno služilo kot podlaga za ocenitev tveganja za poklicne bolezni.
Več pa v sporočilu ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu: tukaj.

Prioritete za ostala področja pa na spletni strani ZSSS, v rubriki Aktualno in glasilu ZSSS Delavska enotnost.

 

Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju (2018-2021)

Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju (2018-2021)

Decembra 2018 je bil sprejet Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju (2018-2021). Pripravljen je na podlagi Resolucije  o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27), sprejete v prvi polovici leta 2018.  Akcijski načrt ne bo objavljen v Uradnem listu RS ampak le na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In seveda na naši spletni strani, namenjeni vam –  ZSSSdelavskizaupnikVZD.

V obeh dokumentih so uveljavljena tudi stališča in predlogi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za izboljšanje poklicnega zdravja in varnosti slovenskih delavcev. Naša naloga namreč je, da zastopamo interes delavcev do varnega in zdravega dela pri sprejemanju strateških dokumentov.

Slovensko strategijo in akcijski načrt ter tudi evropske strategije na področju varnosti in zdravja pri delu najdete na zavihku ZAKONODAJA.

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

 

V letošni prvi novici vas seznanjamo z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-181/16-18 z dne 15. 11. 2018, ki se nanaša na varnost in zdravje pri delu. Ustavno sodišče je namreč soglasno in z dvema pritrdilnima ločenima mnenjema odločilo, da niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije:

  • 86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter
  • 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Ti členi ZZVZZ in ZPIZ-2 dajejo ZZZS in ZPIZ kot nosilcema obveznega zdravstvenega in obveznega invalidskega zavarovanja pravico, da smeta od delodajalca z regresnim zahtevkom zahtevati povrnitev njima povzročene škode, če je nastala zaradi njegove male ali hude malomarnosti oziroma namenoma. Nezgoda pri delu ali poklicna bolezen jima namreč povzroča povečane izdatke za boleznine in zdravljenje oziroma za denarna nadomestila delovnim invalidom, za invalidske ali v primeru smrti družinske pokojnine ter za dodatek za pomoč in postrežbo. Presojo ustavnosti teh členov obeh zakonov z vidika delodajalcev je zahteval Državni svet RS.  Delodajalske organizacije namreč moti, da so regresni zahtevki načeloma možni celo v primeru male malomarnosti in da njihov znesek ni navzgor omejen enako kot pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Navzgor je npr. tudi v ZPIZ-2 omejen, kadar škodo ZPIZu povzroči fizična oseba, ki ni delodajalec. Opozarjajo tudi, da sami smejo v skladu z 147. členom Obligacijskega zakonika od delavca zahtevati povrnitev škode zgolj v primeru hude malomarnosti. Sprašujejo se, ali jim je zagotovljena enakost pred zakonom. Izpodbijana ureditev naj bi bila prekomerna in pomeni kršitev načela sorazmernosti. Takšen regresni zahtevek brez omejitve zneska navzgor bi zlasti lahko ogrozil obstoj mikro delodajalcev, kakršni so samostojni podjetniki. Delodajalske organizacije večkrat tudi opozarjajo, da regresni zahtevki niso logični, saj delodajalci vendar plačujejo prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
 
V postopku presoje pred ustavnim sodiščem je vlada opozorila na vrsto pomembnih načel. Na primer, da namen obeh obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ni zavarovanje odgovornosti delodajalca, temveč zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev, ki se jim dogodi zavarovani primer. Zmanjšanje odškodninske odgovornosti delodajalcev bi poseglo v pravice delavcev.  In da so regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ v skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil. Do njih pride le v primeru, če delodajalec krivdno opusti izvrševanje ukrepov, ki naj zagotovijo varno in zdravo delovno okolje zaposlenih in če je v sodnem postopku potrjeno, da je zaradi te opustitve zaposleni utrpel okvaro zdravja. Vlada torej opozarja, da ni res, da delodajalci odgovarjajo za vsako najmanjšo napako in da tudi ne za tisti del škode, ki nastane zaradi malomarnega ali nepravilnega ravnanja samega delavca. Vlada je še opozorila, da so samostojni podjetniki, če zaposlujejo delavce, pač delodajalci. Njihov položaj je že zato drugačen kot položaj (drugega) posameznika, ki ni delodajalec.
 
V obrazložitvi svoje odločbe je Ustavno sodišče med drugim ugotovilo, da ZZVZZ in ZPIZ-2 pravici ZZZS in ZPIZ do povračila škode v bistvenem urejata na enak način. Pomembno je, da gre v obeh primerih za socialni zavarovanji. Zato je enak tudi njun namen, tj. zagotoviti zavarovani osebi socialno varnost v primeru okvar zdravja zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Obvezno avtomobilsko zavarovanje se bistveno razlikuje od obeh socialnih zavarovanj, zato ju zakonodajalec ni dolžan urediti enako. Obvezna socialna zavarovanja se npr. financirajo dokladno, obvezno avtomobilsko zavarovanje pa pavšalno. Pomembna se zdi tudi presoja, ali regresni zahtevki ogrožajo uresničevanje svobodne gospodarske pobude, ki jo jamči 74. člen Ustave RS. Ustavno sodišče je opozorilo, da ustava lahko varuje le tako podjetniško delovanje, ki cilj največjega mogočega dobička zasleduje na način, ki ne ogroža zdravja in življenja njegovih delavcev.
 
Odločba Ustavnega sodišča, na katero se bomo brez dvoma pogosto sklicevali!
 
Celotno odločbo Ustavnega sodišča si lahko preberete na tej povezavi.  

 Srečno in varno vam želimo tudi v letu 2019!

Poročilo o delu Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu v letu 2018

Poročilo o delu Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu v letu 2018
Bliža se konec leta 2018 in čas je, da vam poročamo o delu, ki ga je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu opravila v tem letu

 

V skladu z nalogami, ki so nam bile zaupane na 8. kongresu ZSSS, smo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu nudili strokovno podporo. Maja 2018 smo v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) prenovili e-obveščanje ZSSS o varnosti in zdravju pri delu. Prijavljenim na e-obveščanje smo posredovali 64 e-novic o aktualnem na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji in Evropi. Te povzemajo sporočila javnih kampanj, tolmačenja predpisov, informacije o rezultatih raziskav, obvestila o dogodkih in objavljenih raziskavah, odgovore na vprašanja delavskih in sindikalnih zaupnikov itd. Poročali smo tudi o aktivnostih naše strokovne službe za doseganje ciljev, opredeljenih v programskem kongresnem dokumentu.

 

Na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD, namenjeni delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, smo vse leto pridno polnili menija Baza znanja in Zakonodaja. V okviru Sindikalne akademije ZSSS smo ponujali usposabljanje članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu po naboru programov in strokovnih gradivih, pripravljenih v sodelovanju z zunanjimi vrhunskimi strokovnjaki. Udeležencem usposabljanj je poleg Knjižnice s strokovnimi publikacijami omogočen dostop z geslom tudi do e-učilnice, na kateri je več deset e-učil za poglabljanje znanj s področja varnosti in zdravja pri delu, informacijske tehnologije in komunikacije. Prijavite se torej na naša usposabljanja! Na meniju Kampanje lahko obiščete naše  javne kampanje iz leta 2018! Vodili smo skupne evropske in nacionalne kampanje za preprečevanje poklicnega raka. Preberite si znova sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu! Takrat smo tudi izvedli svojo spletno anketo o poklicnih boleznih pri slovenskih delodajalcih. Veliko pozornosti smo namenili evropski kampanji »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta, 2018-2019«. V kampanji za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih pa smo od ministrov in poslancev terjali sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih ter opozarjali, kako zelo so poklicno oboleli delavci oškodovani, ker že 28 let Slovenija nima predpisa, ki bi določal postopek njihovega priznanja.

 

Naš posvet za delavske zaupnike za VZD z naslovom VARNO DELO Z NEVARNIMI KEMIKALIJAMI je bil 6. novembra 2018. Povezali smo ga z evropsko kampanjo VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA 2018-2019.

 

V socialnem dialogu smo kar uspešno zastopali interes delavcev v postopkih sprejemanja naslednjih nacionalnih in evropskih predpisov in strategij:

  1. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD-1),
  2. Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju,
  3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu,
  4. Pravilnik o poklicnih boleznih (v javni razpravi od 5. do 20. 4. 2018 – nesprejet zaradi odstopa Cerarjeve vlade),
  5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ-B, UL RS 31/2018), na naš predlog se odslej v  Registru raka beleži tudi sedanja in predhodne zaposlitve bolnika z rakom.
  6. Spremembe in dopolnitve direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu.

 

Zastopali smo interese slovenskih delavcev:

  1. Na ravni EU v:
    1. Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH)
    2. Upravnem odboru Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA)
    3. Odboru Evropske konfederacije sindikatov za varnost in zdravje pri delu (ETUC)
  2. Na nacionalni ravni v:
    1. Ekonomsko-socialnem svetu (ESS),
    2. Strokovnem odboru ESS za delo in socialne zadeve za predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu,
    3. Strokovnem odboru ESS za delo in socialne zadeve za predlog Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju,
    4. Svetu za varnost in zdravje pri delu, posvetovalnem organu ministrice za delo.

Poklicne bolezni v EU in v Sloveniji – poziv ministru za zdravje

Poklicne bolezni v EU in v Sloveniji – poziv ministru za zdravje

Predstavitev poziva predsedstva ZSSS ministru za zdravje Samu Fakinu

 

Obveščamo vas, da sta predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm v četrtek, 13. 12. 2018 obiskali ministra za zdravje Sama Fakina, da bi mu pojasnili ozadje poziva predsedstva ZSSS iz 12. 10. 2018, da naj že v prvem letu svojega mandata izda Pravilnik o poklicnih boleznih (glej v priponki). Slovenija je že 28 let oziroma od osamosvojitve dalje brez predpisa, ki bi določal postopek potrjevanja poklicnih bolezni. Poklicno oboleli delavci so zato opeharjeni za svoje pravice, posledično pa tudi ni preventivnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjega poklicnega obolevanja. Ministra sta opozorili tudi, da je enake prenove potreben tudi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Minister je zagotovil, da je njegov trden namen, da končno izda manjkajoči pravilnik o poklicnih boleznih. Ministrstvo bo izboljšalo predlog tega pravilnika, ki je bil v javni razpravi aprila 2018 in ki ga je pripravila prejšnja ministrica za zdravje. Za njegov sprejem je zmanjkalo časa zaradi odstopa Cerarjeve vlade (glej našo novico št. 16/2018 z dne 6. 4. 2018). Omenil je, da je že sklical delovno skupino, katere naloga je izboljšanje predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ-1, za sprejem katerega je zaradi odstopa Cerarjeve vlade prav tako zmanjkalo časa (glej našo e-novico št. 6/2018 z dne 31. 1. 2018). Napovedal je, da bo v njegovem poglavju o zavarovanju za poklicna tveganja poskrbel za pravno podlago za Pravilnik o poklicnih boleznih, ki še manjka na podlagi mnenja vladne službe za zakonodajo. Na pogovoru je bilo dogovorjeno tudi, da ministrstvo takoj naroči slovenski prevod evropskih priporočenih kriterijev za verifikacijo poklicnih bolezni.

Za razliko od Slovenije pa v drugih državah EU poklicnim  boleznim namenjajo bistveno več pozornosti. To dokazuje poročilo »Odkrivanje z delom povezanih bolezni, pri katerih se uporabljajo sistemi opozarjanja in nadzora: nova raziskava«, ki ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu EU OSHA predstavila 14. 12. 2018. Druge države ne le spremljajo znane poklicne bolezni, ampak tudi odkrivajo nove z delom povezane bolezni. Direktorica EU OSHA Christa Sedlatschek je poročilo pospremila tudi z nasvetom Sloveniji: „Z delom povezane bolezni in poškodbe stanejo Evropsko unijo 3,3 % BDP (Mednarodna organizacija za delo, 2017). To je 476 milijard EUR na leto, ki bi jih bilo mogoče prihraniti z ustreznimi sistemi, politikami in praksami na področju varnosti in zdravja pri delu. Upamo, da bo projekt agencije EU-OSHA služil kot navdih za uvedbo sistemov opozarjanja in nadzora v tistih državah, v katerih še ne obstajajo.“

V poročilu je navedenih 75 sistemov nadzora v 26 državah. Podrobnejša analiza 12 sistemov predstavlja različne pristope, ki jih je mogoče uporabiti, ter njihovo moč in vsestranskost. Opisani so praktični vidiki njihovega izvajanja in povezave s preprečevanjem tveganj in oblikovanjem politike. V poročilu je prikazano tudi, kako je mogoče funkcije opozarjanja in nadzora dodati obstoječemu sistemu spremljanja.

Več na naslednjih povezavah:
Preberite končno poročilo in povzetek z naslovom „Pristopi za opozarjanje in nadzor pri prepoznavanju z delom povezanih bolezni v EU“ (v angleščini)
Obiščite spletno stran agencije EU-OSHA o sistemih opozarjanja in nadzora

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

 

V Uradnem listu RS št. 78 z dne 4. 12. 2018 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki bo brez dvoma pomembno prispeval k boljši kemični varnosti na slovenskih delovnih mestih. O časovnici in postopku njegovega sprejemanja smo vas prvič obvestili v e-novici št. 38/2018 z dne 17. 8. 2018. A naknadni zapleti v zvezi z njegovim sprejemom so se razčistili šele na sejah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 26. 10. 2018 in 16. 11. 2018. Iskanju kompromisnih rešitev v zvezi z zahtevami delodajalskih organizacij pa sta bili v času med obema sejama ESS namenjeni še dve seji Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve 9. in 13. 11. 2018.

Tokratne novosti v dosedanjem so (izbor):

  1. Določena je mejna vrednost za prah 10 mg/m3 za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m3 za alveolarno frakcijo, v primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah kateregakoli od naštetih lastnosti, je treba za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika;
  2. Zavezujoče biološke mejne vrednosti za rakotvorne snovi so določene v novi prilogi IV tega pravilnika;
  3. Delodajalec mora pri izvajanju meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu upoštevati periodiko, določeno v standardu SIST EN 689;
  4. Biološki monitoring je treba izvajati, kadar so delavci izpostavljeni svincu in njegovim spojinam in tudi nevarnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II pravilnika.
  5. Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, je treba voditi evidenco in stalno dopolnjevati podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi. Delavec ima pravico dostopati do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti;
  6. Prenovljene so priloge pravilnika št. I, II in IV , v katerih so določene nove zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti ter biološke BAT in EKA mejne vrednosti za nevarne in rakotvorne snovi (zgledujejo se po direktivah EU in nemških predpisih);
  7. Določena so prehodna obdobja za mejne vrednosti za kremen, za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov ter za kemične snovi iz Priloge I, katerih prenova ni obvezna po direktivah EU.

Ker so namreč delodajalske organizacije opozarjale, da industrija potrebuje prehodna obdobja, v katerih se bo lahko tehnološko in organizacijsko prilagodila novim ostrejšim mejnim vrednostim, je znotraj ESS novembra 2018 na zgoraj omenjenih sejah potekalo ostro interesno pogajanje. Naj ga predstavimo na primeru kremenčevega prahu, za katerega po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskavo raka IARC brez dvoma velja, da je karcinogen. Na sejah Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve je bil na koncu sprejet kompromisni dogovor o prehodnem obdobju za uveljavitev nove mejne vrednosti za kremenčev prah:

  • do 1. 6. 2019 bo veljala dosedanja mejna vrednost za kremen 0,15 mg/m3 ;
  • od 1. 6. 2019 do 1. 6. 2022 se bo uporabljala mejna vrednost 0,1 mg/m3, kakršno bi Slovenija sicer morala v skladu z evropsko direktivo uveljaviti šele od januarja 2020 dalje;
  • od 1. 6. 2022 dalje pa bo veljala mejna vrednost 0,05 mg/m3, pri kateri se Slovenija zgleduje po Nemčiji.

Na teh interesnih pogajanjih se je ZSSS pogajala, da se v zvezi s kremenčevim prahom poklicno zdravje delavcev čim prej zaščiti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji. Po mednarodnih ocenah v Sloveniji zaradi pljučnega raka, ki ga povzroča vdihani kremenčev prah, vsako letu umre 20 ljudi. Delodajalska združenja pa so zahtevala čas, potreben za investicije v novo tehnologijo. Na podlagi doseženega kompromisa bo torej Slovenija že čez pol leta bistveno bolje zaščitila zdravje delavcev, ki so na svojih delovnih mestih izpostavljeni kremenčevemu prahu. Celo prej in bolje kot to od nas zahteva EU! Taka delovna mesta so v rudnikih kovin in premoga, v kamnolomih, pri izkopavanju kremenčevega peska, pri obdelavi kremena, granita, v industriji porcelana, pri pripravi livarskega peska, pri izbijanju ulitkov iz kalupov, v livarnah, v industriji cementa, v industriji šamota, v zadnjem času je velik problem peskanje džinsa s kremenčevim peskom itd.

Tudi tokrat pa moramo žal znova potrditi, kako zelo so slovenski delavci oškodovani, ker že 28 let v Sloveniji ni registra poklicnih bolezni. Kljub temu, da je IARC kremenčev prah v kristalinski obliki uvrstil na seznam karcinogenov, pri katerih je dokazano, da so karcinogeni za človeka, se v Sloveniji še pojavlja dvom, ali res povzroča raka tudi pri nas! Zato je bil eden izmed rezultatov pogajanj na ESS tudi sklep, zapisan v zapisniku seje ESS, da bo do konca leta 2021 izvedena raziskava zdravstvenega stanja delavcev, ki so delali s kremenom, in pojavnostjo raka pri njih. O rezultatih te raziskave, ki jo bo izvedlo ministrstvo za delo, vam bomo brez dvoma poročali!

Več na naslednjih povezavah:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Priloga 1: Priloga I: Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

Priloga 2: Priloga II: 2.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti / 2.2. EKA vrednosti

Priloga 3: Priloga IV: 4.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti – rakotvorne snovi / 4.2. EKA vrednosti – rakotvorne snovi

Ministrstvo in inšpektorat za delo sta se preselila na novo lokacijo

Ministrstvo in inšpektorat za delo sta se preselila na novo lokacijo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektorat RS za delo sta se preselila na novo lokacijo, Štukljeva cesta 44, ob severni ljubljanski obvoznici

 

Oba državna organa sta namreč pristojna za predpise in nadzor varnosti in zdravja pri delu. Prav je, da vemo, kje jih bomo lahko poiskali v prihodnje.

Tudi z zornega kota varnosti in zdravja pri delu pa je zanimiva uradna utemeljitev selitve, da jo je priporočila pooblaščena izvajalka medicine dela na podlagi opravljenih meritev škodljivih kemijskih snovi v zraku prostorov ministrstva. V stavbi, v kateri je ministrstvo delovalo od leta 2012, je pred tem namreč potekala proizvodnja, kjer se je uporabljalo tudi nevarne kemijske snovi. Analize zraka v prostorih ministrstva so pokazale, da so še vedno prisotne – čeprav baje v količinah pod predpisanimi mejnimi vrednostmi. Seznanjeni smo, da so zaposleni v ministrstvu kljub temu že dlje časa opozarjali na kar resne zdravstvene težave. Zaposlenim voščimo, da se naj nova lokacija izkaže za zdravo delovno okolje!

Ta novica je bila 4. 12. 2018 objavljena na spletni strani ministrstva:

MDDSZ se seli na novo lokacijo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se v tem tednu seli na novo lokacijo, in sicer iz Kotnikove 28 na Štukljevo cesto 44. Zaradi selitve lahko prihaja do motenj pri komunikaciji in odzivnosti za kar se vsem iskreno opravičujemo.
Ministrstvo se iz najetih prostorov seli zaradi priporočila pooblaščene izvajalke medicine dela, podanega na podlagi opravljenih meritev škodljivih kemijskih snovi v zraku. Meritve smo opravili v skladu z odločbo Inšpektorata RS za delo.

Izbira novih prostorov in vsa pogajanja v zvezi s tem je izvedlo Ministrstvo za javno upravo, ki je skladno s sklepom vlade prevzelo upravljanje z nepremičninami za organe državne uprave. Izbran je bil bodoči najemodajalec D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje d.o.o., in sicer gre za najem poslovnih prostorov na Štukljevi cesti v Ljubljani – dva stolpca in dva mezanina v objektu Dunajski kristali. 

V novih prostorih bomo prostorsko povezani z Inšpektoratom RS za delo, ki se seli v eno izmed nadstropij. Selitev bo zaključena v prvem tednu decembra. Skupna mesečna najemnina po novi pogodbi je 81.923,60 EUR brez DDV. Najemnina zajema tudi prostore Inšpektorata Republike Slovenije za delo, parkirna mesta in arhivske prostore.

Loading...