E-novica ZSSS št. 5/2020 (11. 2. 2020): Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

Obveščamo vas, da lahko svojega delodajalca opozorite na Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec v letu 2020 inštituta Ekvilib iz Ljubljane.  Prijavijo se lahko prijavitelji, ki so registrirani  in imajo sedež v  Republiki Sloveniji, imajo najmanj 5 (pet) zaposlenih, niso v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji ter ki spoštujejo vso veljavno delovno pravno zakonodajo.

Pridobitev certifikata »Družbeno odgovoren delodajalec« je revizorski ter svetovalno-analitični postopek, ki skozi zastavljene aktivnosti preverja in izboljšuje družbeno odgovorno upravljanje podjetij in organizacij, pri čemer je poudarek na odgovornosti do zaposlenih. Postopek poteka s pomočjo usposobljenih revizorjev. Podlaga za implementacijo certifikata »Družbeno odgovoren delodajalec« so načela in bistvene vsebine standarda za družbeno odgovornost ISO 26000. Metodologijo certifikata je razvil Ekvilib Inštitut v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev Slovenije, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in strokovnjaki s posameznih vsebinskih področij certifikata.

Vašega delodajalca bo pridobitev certifikata zanimala zato, ker bo prispeval k njegovemu trajnostnemu razvoju, povečal njegov ugled v splošni in poslovni javnosti, pripomogel k zdravim, zavzetim, pripradnim in učinkovitim zaposlenim ter ker se bo povečala moč njegove znamke. Pridobitev tega certifikata boste delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu svojemu delodajalcu priporočili tudi zato, ker je pri nastajanju certifikata sodelovala Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu, da bi zagotovila aktivno vlogo delavskih predstavnikov v celotnem procesu certificiranja ter da je družbeno odgovoren delodajalec lahko samo tisti, ki nadpovprečno dobro skrbi za varnost in zdravje pri delu svojih zaposlenih na naslednjih področjih:

1. Ergonomsko oblikovana delovna mesta in delovno okolje
2. Sodelovanje z delavskimi predstavniki
3. Varno ravnanje z nevarnimi snovmi
4. Psihosocialni vidiki zdravja in dela
5. Osebna varovalna oprema in delovna obleka
6. Prilagajanje dela glede na delazmožnost delavcev
7. Promocija krepitve zdravja
8. Zdravstvena varnost zaposlenih

Geslo certifikata je »Nobeno delo se ne opravi samo od sebe«. Družbeno odgovoren delodajalec certificirano zato spoštuje svoje zaposlene tako da:

1. Vzpostavi in vzdržuje delovno okolje, ki temelji na dostojanstvu in spoštovanju vseh zaposlenih
2. Zaposlenim izkazuje občutek, da je njihovo delo pomembno
3. Razvija potenciale vseh zaposlenih
4. Pri svojih zaposlenih spodbuja težnjo po ravnovesju zasebnega in poklicnega življenja
5. S pomočjo svojega ravnanja, ustreznih praks, prejemkov in ostalih ugodnosti svojim zaposlenim in omogoča dobro počutje na delovnem mestu
6. Razvija dobre voditelje na vseh nivojih, ki zmorejo dosegati zastavljene cilje in hkrati ustrezno ravnati/upravljati s svojimi zaposlenimi
7. Prepozna in ceni prispevek svojih zaposlenih pri končnem rezultatu
8. Vzpostavi in komunicira standarde etičnega vedenja in integritete
9. S svojim delovanjem prispeva k razvoju lokalnega okolja in skupnosti
10. Pri poslovnih odločitvah upošteva človeški davek

Katalogi ukrepov certifikata zajemajo: usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja zaposlenih, zdravje in promocijo zdravja, medgeneracijsko sodelovanje in organizacijsko upravljanje.

Vaš delodajalec naj s prijavo ne odlaša! Prijave so že možne od 3. 2. 2020 dalje. Poziv je omejen in se za leto 2020 zaključi ob zapolnitvi mest. Strošek pridobitve pristopnega certifikata znaša od 4.600 € do 10.800 €, vendar bo prvih sto delodajalcev, ki v letu 2020 izpolnjujejo razpisne pogoje, namreč upravičenih do 100 % sofinanciranja. Kar 80 % teh stroškov bo pokritih iz namenskih sredstev Evropskega socialnega sklada ter 20 % iz slovenskih sredstev. Strošek certificiranja vsakega dodatnega področja znaša 1000,00 € brez DDV do pridobitve pristopnega certifikata. Prijavitelji se lahko prijavijo v enega od štirih področij certifikata (področni certifikat) ali v vsa področja (krovni certifikat). V sofinanciranje bodo uvrščene formalno popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za prijavo in sofinanciranje (podrobneje navedene v 4. in 5. poglavju tega poziva) in sicer po vrstnem redu prispetja.

Vsa podjetja in organizacije, ki jih zanimajo podrobnosti pridobivanja certifikata Družbeno odgovoren delodajalec, so vabljena na brezplačen Informativni dan, ki bo potekal v sredo, 12. februarja 2020, ob 14. uri v dvorani F na Gospodarski zbornici Slovenije (Dimičeva ulica 13, Ljubljana). Več informacij o dogodku ter prijavnico na razpis za certifikat Družbeno odgovoren delodajalec najdete na www.certifikatdod.si.

Glej: Javni poziv za pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec v letu 2020

Več o certifikatu na tej povezavi.

E-novica ZSSS št. 4/2020 (29. 1. 2020): Javna obravnava o razdelitvi 350 milijonov evrov za ohranitev podnebja

V e-novici št. 45/2019 smo vas obvestili, da je 10. 9. 2019 Predsedstvo ZSSS z dokumentom Sindikati in podnebne spremembe podprlo boj proti podnebnim spremembam. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu se je takrat zapisala borbi za ohranitev podnebja. Podnebne spremembe povzročajo toplogredni plini, med katerimi je najbolj prepoznaven ogljikov dioksid. Ogljični odtis je izraz za skupek toplogrednih plinov, ki jih v okolje spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Vsakdo med nami si lahko izračuna svoj osebni ogljični odtis s pomočjo spletnih orodij v slovenščini, kakšno najdete na primer na tej povezavi. Tu najdemo tudi nasvete, kako izboljšati svoj ogljični odtis pri porabi elektrike, ogrevanja in prevoza. Pri tem lahko posamezniki in podjetja računajo na proračunska sredstva.

Tokrat vas zato obveščamo, da je do 10. 2. 2020 na E-demokraciji v javni obravnavi Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023. Sredstva so del proračuna Republike Slovenije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov oziroma za prilagajanje na podnebne spremembe. Program določa upravičene namene porabe 350 milijonov evrov razpoložljivih sredstev za naslednje namene in ukrepe (izbor):

• sofinanciranje investicij občanov v nove kurilne naprave na lesno biomaso ali v toplotne črpalke,
• trajnostna lesena gradnja in gradnja novih stanovanj,
• spodbude za nakup koles z namenom povečati število prihodov na delo in iz dela s kolesi,
• finančne spodbude za podjetja za naložbe v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo,
• program zelenih javnih del in spodbujanje zelenega zaposlovanja,
• spodbujanje železniškega tovornega prometa,
• zmanjševanje emisij v prometu (alternativna goriva, nova vozila za prevoz potnikov, infrastruktura za kolesarje in pešce, multimodalna vozlišča),
• ohranjanje biotske raznovrstnosti,
• sistematično uvajanje podnebnih ciljev in vsebin v šole,
• raziskave, razvoj in inovacije na področju podnebnih sprememb,
• …

NASVET: Pozovite svojega delodajalca, naj načrtuje nizkoogljično prihodnost svojega podjetja s proračunskim sofinanciranjem!

 Objavljen odlok na E-demokraciji

Pripombe na odlok lahko posredujete na e-naslov: gp.mop@gov.si do 10. 2. 2020.

E-novica ZSSS št. 3/2020 (23. 1. 2020): Slovenski prevod konvencije MOD št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

V naši novici št. 35/2019 z dne 8. 7. 2019 smo vas obvestili, da je tripartitna 108. konferenca Mednarodne organizacije za delo (ILO) 21. 6. 2019 sprejela novo konvencijo št. 190 z naslovom »Konvencija o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela« in da, žal, še ni prevoda v slovenščino. Z veseljem vas zato obveščamo, da je socialne partnerje 17. januarja 2020 Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti seznanilo s svojim neuradnim prevodom v slovenščino naslednjih dokumentov, sprejetih leta 2019 na 108. konferenci ILO/MOD:

• Konvencija št. 190  o odpravi nasilja in nadlegovanja  v svetu dela
• Priporočilo št. 206 o odpravi  nasilja in nadlegovanja v svetu dela
• Deklaracija za prihodnost dela ob stoletnici MOD

Vabimo vas, da se z novimi standardi ILO seznanite!

Informacijo o sprejetju konvencije št. 190 in priporočila št. 206 je 17. 1. 2020 že tudi obravnavala Vlada RS in ju posredovala v obravnavo še Odboru Državnega zbora za zunanjo politiko. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu se zavzema za ratifikacijo konvencije MOD št. 190, saj je ta novi mednarodni standard dela namenjen zaščiti delavcev in ostalih oseb v svetu dela, vključno z zaposlenimi skladno z notranjim pravom in prakso, ter osebami, ki opravljajo delo, ne glede na njihov pogodbeni status, osebami na usposabljanju, vključno s pripravniki in vajenci, delavci, ki jim preneha delovno razmerje, prostovoljci, iskalci zaposlitve in kandidati za zaposlitev, ter posamezniki, ki izvajajo pristojnosti, dolžnosti ali odgovornosti delodajalca. K ratifikaciji pa vse države EU poziva tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), saj bo nova konvencija začela veljati le, če jo ratificira zadostno število držav.

E-novica ZSSS št. 2/2020 (20. 1. 2020): Štiri nove snovi, ki vzbujajo skrb

Obveščamo vas, da je 16. 1. 2020 Evropska agencija za kemikalije (ECHA) na Seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo uvrstila štiri nove snovi. ECHA je namreč zadolžena za izvajanje Uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH). Ta med drugim določa, kaj je treba storiti s snovmi, ki zbujajo veliko skrb, da ne bo negativnega učinka na zdravje ljudi ali okolja. REACH v Prilogi XIII določa kriterije za prepoznavanje takšnih snovi. To so snovi, ki se kopičijo v organizmih in so strupene. Mednje sodijo tudi karcinogeni, mutageni in reprotoksini. Za nadzor na notranjem EU trgu nad prometom teh snovi REACH določa postopek avtorizacije. Proizvajalci in trgovci za snovi, ki vzbujajo skrb, namreč potrebujejo avtorizacijo oziroma dovoljenje ECHA, pod katerimi pogoji te smejo biti v prometu na notranjem trgu EU oziroma se jih lahko tudi prepove od določenega datuma dalje.

ECHA poleg seznama že avtoriziranih snovi vodi tudi seznam kandidatnih snovi, ki so že v postopku avtorizacije. Na tem seznamu je trenutno 205 snovi. Proizvajalci snovi kandidatk so dolžni od uvrstitve na seznam dalje obvestiti vse v uporabniški verigi oziroma potrošnike, kadar znaša koncentracija teh snovi vsaj 0,1 % teže. Trgovci in uvozniki snovi kandidatke pa morajo v 6 mesecih od 16. 1. 2020 dalje obvestiti ECHA, da z njo trgujejo.

Uvrstitev snovi na seznam kandidatnih snovi je resno opozorilo, ki naj bo tudi za slovenske delodajalce in delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu alarm, da je pred učinki teh snovi potrebno z ustreznimi preventivnimi ukrepi zaščititi zdravje delavcev in življenjskega okolja. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj preverijo, ali jih njihov delodajalec uporablja in ali so določeni pravi preprečevalni ukrepi za ohranjanje zdravja ljudi in življenjskega okolja.

Več na naslednjih povezavah (v slovenščini):

• Seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo
• Povzetek obveznosti, ki izhajajo iz vključitve snovi, ki vzbujajo veliko skrb (SVHC) na seznam kandidatnih snovi
• Seznam avtoriziranih snovi

E-novica ZSSS št. 61 (19. 12. 2019): Poročamo, kaj smo v letu 2019 naredili za vas

Tudi leto 2019 želimo zaokrožiti s poročilom, kakšno delo je v tem letu opravila Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. V letu 2019 smo vam poslali 61 e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Arhiv teh novic najdete na v meniju Mreža zaupnikov – E-novice o varnosti in zdravju pri delu.

O čem vse smo vas v njih informirali?

O sodni praksi na področju varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju VZD), o nacionalnih in evropskih strateških dokumentih VZD, o razpisih, o simpozijih, delavnicah in konferencah VZD, o poklicnih boleznih, o varstvu osebnih podatkov VZD, o evropskih in naših lastnih sindikalnih kampanjah VZD, o evropskih volitvah z zornega kota VZD, o sindikalnih stališčih VZD na kongresu ETUC in na sejah predsedstva ZSSS, o pomembnih obletnicah evropske krovne direktive VZD št. 391/1989, periodnega sistema elementov in EU OSHA, o novi konvenciji ILO o preprečevanju nasilja na delovnem mestu, o novih mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti, o podnebnih spremembah in temperaturnem udobju na delovnem mestu, o nacionalnih ter evropskih priznanjih in nagradah za izjemne dosežke VZD, o rezultatih raziskav in o  upoštevanju nevarnosti pri delu pri minimalni plači po 1.1.2020. Obvestili smo vas o vseh spletnih anketah, ki smo jih za vas izvedli v letu 2019 (o predlogih za pokojninsko reformo, o stališčih kandidatov za evropske volitve do VZD ter o ekstremnih temperaturah na delovnih mestih). V letu 2019 se je Strokovna služba ZSSS za VZD zapisala tudi borbi za ohranitev podnebja in temperaturnemu udobju na delovnem mestu. Posvetili smo jima celo svoj tradicionalni novembrski posvet za delavske zaupnike VZD.

Seveda pa je Strokovna služba ZSSS za VZD skrbela ne le za e-novice za vas, ampak je v skladu z usmeritvami 8. kongresa ZSSS zastopala interese slovenskih delavcev na posvetovanjih o predlogih nove nacionalne strategije VZD in novih nacionalnih predpisov VZD ter tudi poklicnega zavarovanja na najtežjih delovnih mestih. Interese slovenskih delavcev smo zastopali tudi v tripartitnih svetovalnih organih na ravni EU, kakršni so EU OSHA, ACSH in EUROFOUND. Zastopali smo vas tudi v evropskih sindikatih (ETUC in ETUI). Cilje in načela VZD smo vgrajevali v projekte ZSSS na področju kolektivnega pogajanja in družbene odgovornosti delodajalcev.

In ne nazadnje, Strokovna služba ZSSS za VZD je v letu 2019 na poziv delavskih zaupnikov in sindikatov pripravila strokovne podlage za pogajanja s posameznimi delodajalci o predlogih delodajalčevih ocen tveganja. Odgovarjali smo na številna vprašanja s terena in izvajali predavanja o VZD v Sindikalni akademiji ZSSS. Da bi jutri lahko za vas storili še več, smo se v letu 2019 vključili tudi v izbrana usposabljanja za stroko medicine dela in tehniške varnosti.

Posebej nas veseli, da očitno naše delo ni zaman. Petletna raziskava ESENER je namreč pokazala, da je leta 2009 imelo izvoljenega delavskega predstavnika 27 % slovenskih delavcev, leta 2014 že 33 % ter v letu 2019 kar 48 %. Verjamemo, da ima za tako rast nekaj zaslug tudi Strokovna služba ZSSS za VZD.

Hvala za sodelovanje in srečno v 2020!

E-novica ZSSS št. 60 (18. 12. 2019): Prvi rezultati tretje evropske raziskave ESENER-3

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) od leta 2009 dalje vsake pet let izvede anketo ESENER, s katero pridobi informacije iz podjetij, kaj najbolj spodbuja in ovira varnost in zdravje pri delu na ravni podjetja. Zadnjo raziskavo ESENER 3 je izvedla v letu 2019 in pri tem anketirala za varnost in zdravje pri delu zadolžene menedžerje v več kot 45.000 podjetjih iz 33 držav. V Sloveniji je bilo anketiranih 1200 podjetij. Vprašani so bili, kako upravljajo področje varnosti in zdravja pri delu (VZD), kateri so glavni dejavniki in ovire pri učinkovitem upravljanju in udeležbi delavcev itd. Raziskava je osredotočena zlasti na obvladovanje psihosocialnih tveganj, kot sta z delom povezan stres in nadlegovanje na delovnem mestu, zajema pa tudi vprašanja digitalizacije. Rezultati raziskave bodo s celostnim pregledom sedanjih praks na področju VZD prispevali k oblikovanju novih politik o VZD ter zagotovili učinkovitejše obvladovanje tveganj na evropskih delovnih mestih.

Podjetja so kot dejavnike tveganja po vsej Evropi poročala psihosocialna tveganja in sedenje, delo s težavnimi strankami, ponavljajoče se gibe rok ter dvigovanje in premeščanje ljudi ali težkega bremena. Dodatna vprašanja, vključena v raziskavo leta 2019, so osvetlila nova tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu – na primer učinek digitalizacije in pomen dolgega sedenja. Slednje je očitno že tretji najpogostejši dejavnik tveganja, o katerem poročajo evropska podjetja.

Primerjava z rezultati raziskave ESENER-2 iz leta 2014 podaja drugačne težnje na ravni posameznih držav in ravni EU, in sicer ne le pri dejavnikih tveganja, temveč tudi pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter z njimi povezanih gonilnih sil in ovir. Sodelovanje delavcev pri obvladovanju psihosocialnih tveganj se je na primer v številnih državah zmanjšalo, čeprav je pristop sodelovanja priznan kot pomemben za obvladovanje teh vedno bolj prevladujočih tveganj. Spodbudno pa je, da se je delež podjetij, ki izvajajo ocene tveganja, v nekaterih državah vseeno povečal. Na srečo se je na primer prav v Sloveniji delež delavcev z izvoljenim delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu povečal na 48 %!  Ali imamo nekaj zaslug za to tudi Strokovna služba ZSSS za VZD?

Raziskave so kot edinstveni vir podatkov dragoceno orodje, ki je zasnovano za obveščanje o razvoju novih politik in učinkovitejše upravljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih. Leta 2020 bodo na voljo podrobnejše publikacije in čisto novo orodje za vizualizacijo podatkov o rezultatih raziskave. V tem trenutku so na voljo prvi podatki o rezultatih ESENER-3 žal le v angleščini, zato vam jih bomo v naslednjih novicah podrobneje predstavili še v slovenščini.

Preberite si v angleščini več podatkov o prvih izsledkih raziskave ESENER-3

Obiščite spletni razdelek EU OSHA s podrobnejšimi informacijami o raziskavi ESENER, vključno z rezultati ESENER iz let 2009 in 2014.

E-novica ZSSS št. 59 (11. 12. 2019): Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

Seznanjamo vas s Priporočili ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020, ki jih je pripravila Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje in enake možnosti. Posebej vas opozarjamo na omembo dodatka k plači iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev.

Priporočila ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020:

S prvim januarjem 2020 bo v skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP; UL RS, št. 12/10, 92/15, 83/18) prišlo do naslednjih sprememb:

1. Znesek: minimalna plača, ki je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času, povišala na 940 eurov bruto,
2. Dodatki:

• iz definicije minimalne plače se bodo izvzeli dodatki (tako določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
• Ti se morajo pri januarski plači prišteti na polno minimalno plačo – torej dodati na 940 evrov.
• Osnova za izračun dodatkov ostaja v skladu z definicijami, ki so zapisane v kolektivnih pogodbah dejavnosti, največkrat gre za osnovno plača delavca za polni delovni čas ali ustrezno urno postavko.

PRIPOROČILA ZSSS:

Opozarjamo, da v Sloveniji, skladno z zakonodajo, pravice delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. Zato vas pozivamo, da ste previdni pri spremembah na katere pristajate. V izogib sprejemanju slabih ali celo nezakonitih ukrepov se prosim obrnite ne sindikat dejavnosti katerega član ste!

Še zlasti opozarjamo na naslednje:

1. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje dodatka na delovno dobo in ne pristajajte na njegovo vključevanje v osnovne plače! Za pomoč se obrnite na predstavnike sindikata dejavnosti, ki pokriva dejavnost vašega podjetje.

Gre za dodatek, ki je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravica delavca in se ga ne more vključiti v osnovno plačo. Prav tako se ga v skladu z ZDR-1 lahko dogovori drugače zgolj na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti.

2. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje ali vključevanje dodatkov za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo v osnovne plače delavcev!

3. Na ravni podjetij ne pristajajte na ukinjanje ali nižanje dodatkov iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev. Te dodatke se lahko ukine zgolj, če se ustrezno povišajo osnovne plače delavcev, ki delajo v teh pogojih dela.

4. Tudi delovna uspešnost se izvzema iz definicije minimalne plače in se prišteva na polno minimalno plačo. V kolikor bi jo delodajalec želel zmanjšati ali ukiniti, jo poskusite vključiti v osnovne plače delavcev, ki naj se temu ustrezno povišajo.

5. V primeru, da vam delodajalec ponuja nov plačni model in vključevanje katerih koli dodatkov v osnovne plače delavcev na ravni podjetja se nujno obrnite na sindikat dejavnosti, katerega član ste – seznam najdete TUKAJ.

E-novica ZSSS št. 58 (10. 12. 2019): Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

Leta 2020 bo potekla veljavnost sedanjega Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katerega članica je od leta 1999 tudi ZSSS, je za novo Evropsko komisijo, ki se je pred kratkim končno formirala, pripravila svoj predlog, katere prioritete naj vključi v naslednjo strategijo. Ker gre za predloge, ki so še kako aktualni tudi za slovenske delavce, smo predloge prevedli v slovenščino in vas vabimo, da se z njimi seznanite.

Glej dokument: Stališča ETUC glede nove EU strategije za varnost in zdravje pri delu

E-novica ZSSS št. 57 (9. 12. 2019): Posvet ZSSS VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

Obveščamo vas, da je bil 22. novembra 2019 v Ljubljani dobro obiskan posvet ZSSS z naslovom VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE. Posvet s tem naslovom je bil seveda naš odziv na dokument Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) z naslovom »Sindikati in podnebne spremembe«, sprejet 10. 9. 2019 na 17. seji. O njem smo vam poročali v svoji e-novici št. 45/2019 in ga najdete tej povezavi. Predsedstvo je terjalo ukrepanje države in delodajalcev zaradi podnebnih sprememb, ki zaostrujejo toplotno neudobje na slovenskih delovnih mestih. Da bi spodbudili svoje delodajalce k ukrepanju, naj se delavski predstavniki za varnost in zdravje pri delu seznanijo z opozorili znanosti in stroke.

Kaj smo maja 2019 izvedeli s spletno anketo ZSSS o delu v ekstremnih temperaturah na slovenskih delovnih mestih, nam je predstavila svetovalka ZSSS Katja Gorišek (glej našo novico št. 34/2019). O pričakovanih spremembah vremenskih ekstremov in vplivih vročine na delavce nam je predavala dr. Tjaša Pogačar, raziskovalka in asistentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Martin Kurent, specialist medicine dela s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, nam je predaval o toplotnem (ne)ugodju na delovnem mestu. Višja predavateljica Tanja Urdih Lazar iz istega inštituta nam je predavala o ukrepih za varno delo na soncu. Dr. Ana Benedičič, specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje, nam je predstavila škodljive učinke UV-sevanja na zdravje in temelje zaščite pred sončnim sevanjem. Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo Slavko Krištofelc pa nam je predstavil postopanje, ugotovitve in usmeritve inšpektorata glede zagotavljanja temperaturnega udobja na delovnih mestih.

Na posvetu smo ugotovili, da je november pravzaprav že skrajni čas, da se delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu s svojim delodajalcem posvetujejo o toplotnem udobju na delovnih mestih v poletju 2020. Sedaj namreč delodajalec že načrtuje svoje investicije za leto 2020. Če želimo torej že poleti 2020 zagotoviti sodelavcem toplotno udobje v času naslednjih vročinskih rekordov, je sedaj čas, da pozovete svojega delodajalca, naj načrtuje investicije v dobre tehnološke rešitve. Ne pa v tako slabo domišljene, da jih delavci raje izklapljajo, ker jim škodijo izpusti hladnega zraka iz slabo načrtovanih naprav za hlajenje zraka. Na posvetu smo slišali, da bomo delodajalca prepričali z opozorili o padanju produktivnosti delavcev zaradi neznosnih temperatur na delovnih mestih. Opozorite ga torej, da gre za investicijo ne le v zdravje ampak tudi v produktivnost delavcev in torej v boljše poslovne rezultate.

Na posvetu smo si ogledali tudi poučen slovenski film o nevarnostih dela na soncu in o ukrepih, ki naj jih za zdravje svojih delavcev na prostem sprejme vsak delodajalec. Vabimo vas, da si ogledate tudi vi na tej povezavi.

Gradiva s posveta so dostopna tukaj:

Uvod (Lučka Böhm in Katja Gorišek)

Pričakovane spremembe vremenskih ekstremov in vplivi vročine na delavce (Tjaša Pogačar)

Toplotno (ne)ugodje na delovnem mestu (Martin Kurent)

Škodljivi učinki UV-sevanja na zdravje in temelji zaščite pred sončnim sevanjem (Ana Benedičič)

Kako načrtovati ukrepe za varno delo na soncu (Tanja Urdih Lazar)

Postopanje, ugotovitve in usmeritve Inšpektorata RS za delo glede zagotavljanja temperaturnega udobja na delovnih mestih (Slavko Krištofelc)