E-novica ZSSS 33/2021 (14. 6. 2021): Kampanja Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Obveščamo vas, da z današnjim dnem začenjamo sindikalno kampanjo “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen”, s katero podpiramo poziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju, naj končno v zastareli Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005 zapiše več omejitev ročnega premeščanja bremen. Pozivata ga, naj pravilnik posodobi že v letu 2021! Ko bo namreč posodobljen, bodo nove predlagane omejitve morali upoštevati vsi delodajalci v Sloveniji – ne le v trgovini ampak tudi v vseh ostalih dejavnostih.

A prav v dejavnosti trgovina morajo delavci na marsikaterem delovnem mestu dnevno ročno premestiti uničujoče mase bremen. Ročno premeščanje prevelikih bremen povzroča mišično-kostna obolenja, zaradi katerih je preveč bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Pozivi Inšpektoratu RS za delo za omejitev mase bremen ostajajo brez učinka, ker inšpektorji nimajo pravne podlage za ukrepanje.

ZSSS in SDTS sta zato v sodelovanju s Službo ZSSS za varnost in zdravje pri delu za zaščito poklicnega zdravja  delavcev pripravila predlog teh posodobitev pravilnika :

1. prepoved obračanja hrbtenice po osi;
2. obvezno usposabljanje delavcev za pravilno premeščanje bremen;
3. kdaj naj bo dvigovanje obvezno v timu oziroma v paru;
4. obvezne tehnične pripomočke za ročno premeščanje prevelikih bremen;
5. največje dovoljene mase enkratnega bremena po starosti in spolu:
   • za moške po razpredelnici glede na višino dviga – največ pa 25 kg za dviganje tik ob telesu in v višini pasu (primerjaj s 55 kg v veljavnem pravilniku!),
   • za ženske po razpredelnici glede na višino dviga – največ pa 16 kg za dviganje tik ob telesu v višini pasu (primerjaj s 30 kg v veljavnem pravilniku!),
6. največje dovoljene mase za nosečnice po razpredelnici glede na višino dviga bremena in oddaljenosti bremena od telesa:
   • pred 20. tednom nosečnosti,
   • po 20. tednu nosečnosti;
7. največje dovoljene mase bremena za vlečenje in potiskanje z enoosnimi ročnimi transportnimi vozički, transportnimi vozički in kontejnerji in paletnimi viličarji:
   • prepoved za nosečnice, če ni motoriziranega pogona,
8. največja skupna dovoljena masa bremen pri ročnem premeščanju:
   • v posameznem delovnem dnevu,
   • v delovnem tednu,
9. največje število dvigov na uro glede na maso bremena in razdaljo nošenja.

Obvestite svoje članstvo o kampanji “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen”! Natisnite plakat kampanje in ga razobesite na vaši oglasni deski. Najdete ga na tej spletni strani kampanje na tej povezavi.
O odzivu ministrstva na sindikalni poziv vas bomo sproti obveščali!

Poziv ZSSS in SDTS ministrstvu na tej povezavi
Predlog sprememb in dopolnitev pravilnika, ki jih predlagata ZSSS in SDTS na tej povezavi

E-novica ZSSS 31/2021 (7. 6. 2021): Prepovedne odločbe inšpekcije dela v 2020

Inšpektor za delo, če pri nadzoru ugotovi, da delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje ali poškodbo, sme s prepovedno odločbo delodajalcu prepovedati delovni proces, dokler ne odpravi nevarnosti. Slavka Krištofelca, direktorja Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo, smo povabili, da nam predstavi, kako so to pooblastilo inšpektorji za delo izvajali v letu 2020. Zahvaljujemo se za prijazni odgovor, ki ga povzemamo v nadaljevanju:

Pravna podlaga za prepovedne odločbe inšpektorja za delo je 18. člen Zakona o inšpekciji dela (ZID-1): »Inšpektor lahko z odločbo prepove zavezancu opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:
1.      da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa, kakor tudi njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu;
2.      da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za nezgodo delavcev;
3.      da delodajalec delavcev ni usposobil za varno in zdravo delo;
4.      da mu je zavezanec ali odgovorna oseba zavezanca onemogočila inšpekcijski pregled;
5.      da je bil pri zavezancu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.«

V letu 2020 so inšpektorji najpogosteje prepovedali opravljanje delovnega procesa zaradi:
– nezagotavljanja osebne varovalne opreme in njene uporabe: 96 primerov
– nezavarovanih delovnih mest na višini na gradbiščih: 53 primerov
– nezavarovanih odprtin na gradbiščih: 53 primerov
– neustreznosti delovnih odrov: 53 primerov
– nezagotavljanja varnega delovnega okolja in predvsem varne delovne opreme: 35 primerov
– neuporabe zaščitnih čelad na gradbiščih: 26 primerov
– nezagotavljanja pregledov in preizkusov delovne opreme: 13 primerov

Ko inšpektorji ugotovijo, da je neposredno ogroženo življenje delavcev, skladno z 21. členom ZID-1 ustno na mestu nadzora izrečejo takojšnjo prepoved opravljanja dela ter najkasneje v osmih dneh izdajo pisno odločbo. Še zlasti na gradbiščih delodajalci praviloma še isti dan odpravijo ugotovljeno neustreznost. S prepovedjo opravljanja dela se težko sprijaznijo in omenjajo izpad dohodka, če je za odpravo nepravilnosti potreben daljši čas.

Inšpektorat prejema tudi vprašanja delavcev, ali lahko zapustijo delovno mesto oziroma odklonijo delo na podlagi 52. in 53. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Inšpektorat jih vedno opozori, da lahko odklonijo delo, če jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Najpogosteje inšpektorji ugotavljajo neposredno nevarnost v primerih fizične oz. telesne ogroženosti (npr. nezavarovano delo na višini), pa tudi v primerih neustrezne osebne varovalne opreme (npr. ne ščiti vseh dihalnih poti, neustrezna namestitev, …) oz. uporabe neustrezne osebne varovalne opreme za delo z nevarnimi snovmi (npr. delovni proces peskanja, varjenje, delo z azbestom).

Inšpektor Krištofelc v svojem odgovoru svetuje tudi naslednje: »Predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima skladno z 48. členom ZVZD-1 pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru ter pri tem izražati tudi svoja opažanja. Od delodajalca sme zahtevati sprejetje ustreznih ukrepov. Za to vlogo pa potrebuje ustrezno, zadostno in kvalitetno usposabljanje.«

Odgovor IRSD v celoti na tej povezavi

E- novica 28/2021 (24. 5. 2021): Poslanski predlog novele ZPIZ-2 za priznanje poklicnih bolezni

Obveščamo vas, da je skupina 43 opozicijskih poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev 21. 5. 2021 vložila v zakonodajni postopek predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z novelo želijo končno zagotoviti zadostno pravno podlago za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni obravnavi sicer že leta 2018. Prvopodpisani poslanec SD Dejan Židan je pojasnil, da v Sloveniji sistem priznavanja poklicnih bolezni ne deluje kljub temu, da nas k temu zavezujejo ratificirane konvencije ILO. Prepričan je, da bo vložena novela prinesla višjo raven pravic letno vsaj 600 invalidsko upokojenim delavcem, katerih invalidnost je poklicna.

ZSSS in KS Pergam sta 21. 5. 2021 v skupni izjavi že izrazila podporo noveli zakona, saj je njen namen vzpostavitev pogojev za ugotavljanje in potrjevanje obstoja poklicnih bolezni pri delavkah in delavcih.

V e-novicah ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu smo o kršenju pravic poklicno obolelih delavcev zaradi neobstoječega pravilnika poročali vsako leto. Zaman smo leto za letom pozivali pristojni ministrstvi za delo in zdravje, naj ukrepata. Zato pobudnik novele Dejan Židan zasluži, da tokratno e-novico opremimo z njegovo sliko. Hvala! Noveli pa voščimo, da bi bila v dobro poklicno obolelih delavcev sprejeta čim prej!

Več o poslanskem predlogu novele ZPIZ-2 na naslednjih povezavah:

1. 1897-VIII Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 21.05.2021 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Dejan Židan)]
2. Izjava ZSSS in KSS Pergam, da podpirata zakonsko novelo, ki prinaša vzpostavitev pogojev za ugotavljanje in potrjevanje obstoja poklicnih bolezni na tej povezavi
3. E-novica ZSSS št. 16/2018 Obveščamo vas, da je od 4. 4. 2018 do 20. 4. 2018 v javni razpravi predlog novega Pravilnika o poklicnih boleznih
4. E-novica ZSSS št. 20/2021: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

E-novica ZSSS 27/2021 (21. 5. 2021): E-priročnik in e-učbenik PKMO

V naši e-novici 13/2021 smo vam letos prvič predstavili projekt PKMO za promocijo aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu. Projekt nastaja pod okriljem NIJZ. Njegov cilj je z e-učbenikom in e-priročnikom delavcem in delodajalcem pomagati zmanjšati pojav novih ter obvladati obstoječa z delom povezana kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja z naslednjimi vsebinami:

• problematika z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj,
• ergonomski ukrepi na delovnem mestu, kineziološki ukrepi na delovnem mestu,
• aktivnosti za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu.

Tokrat vas vabimo, da si ogledate e-priročnik in e-učbenik PKMO na tej povezavi. Našli boste ne le pisne nasvete strokovnjakov, kako odpraviti bolečine ampak tudi žive posnetke vaj za odpravo bolečin na različnih delih telesa in za sproščanje stresa.

Oglejte si na primer odlični posnetek (s klikom na ikone) posnetkov::
– vaj aktivnega odmora med delom za hrbtenico, ramo, komolec in zapestje na tej povezavi
– ergonomske izboljšave delovnih mest v proizvodnji in v pisarni na tej povezavi

Dovolimo pa si pomislek v zvezi z nasveti delavcem in delodajalcem na spletni strani PKMO za zmanjšanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Zdi se, da je več nasvetov za obvladovanje zgolj simptomov stresa in premalo nasvetov za obvladovanje pravih vzrokov z delom povezanega stresa. Slednje pa lahko dobite na drugi spletni strani na tej povezavi (troje orodij OPSA za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma).

E-novica ZSSS 26/2021 (20. 5. 2021): Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je skupaj z Mednarodno organizacijo dela (ILO) 17. maja 2021 objavila rezultate globalne metaraziskave. Analiza podatkov je pokazala, da je leta 2016 zaradi dela več kot 55 ur tedensko zlasti v zahodnem Pacifiku in JV Aziji zaradi možganske kapi umrlo 398.000 ljudi in zaradi ishemične bolezni srca dodatnih 347.000 ljudi v starosti od 45 let do 74 let. Med njimi je bilo kar 72 % moških. V primerjavi z delom do 40 ur tedensko je pri delu več kot 55 ur tedensko tveganje, da človek umre zaradi možganske kapi, večje za 35 % in za 17 % večje zaradi bolezni srca .

ILO in WHO ugotavljata, da več kot 55 ur tedensko dela že eden od deset ljudi po svetu in da njihovo število raste. Zaradi pandemije COVID-19 se je njihov delež le še povečal. ILO in WHO zato pozivata vlade po vsem svetu, da po posvetu s socialnimi partnerji omejijo dovoljeno število nadur in uveljavijo spoštovanje največjega dovoljenega števila delovnih ur.

Vir prispevka v angleščini na tej povezavi

E-novica ZSSS 25/2021 (19. 5. 2021): Evropska raziskava 2021 o delovnih razmerah (EWCS)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozorja, da od marca do julija 2021 tudi v Sloveniji poteka telefonsko anketiranje prebivalcev Slovenije za sedmo evropsko raziskavo EWCS o delovnih razmerah. Gre za raziskavo, ki jo od leta 1990 vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer EUROFOUND. Zaradi epidemije COVID-19 je bila tokratna zamaknjena v 2021. V 36 evropskih državah bo anketirano 70.000 delavcev. Anketarji bodo v kratkem po telefonu poklicali tudi  številne naključno izbrane Slovence. Izkušnje kažejo, da žal nekateri pomišljajo sodelovati v takih anketah. Ministrstvo nas je zaprosilo, da zato posredujemo njegov poziv, naj sodelujete v anketi, saj je ta raziskava zelo pomembna za Slovenijo. Pozivu se pridružujemo. Anketa je anonimna. Je ena redkih raziskav, kjer raziskovalci po mnenju o delovnih razmerah vprašajo delavce same in ne menedžerjev ali strokovnih delavcev delodajalca. Ponavljanje enake raziskave vsakih pet let kaže na trende izboljševanja ali slabšanja delovnih razmer po posameznih državah. Omogoča pa seveda tudi primerjave med posameznimi državami in evropskim povprečjem.

Raziskava obravnava zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacija dela, izobraževanje in usposabljanje, varnost in zdravje pri delu, fizikalne in psihosocialne dejavnike tveganja na delovnem mestu, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, sodelovanje delavcev pri upravljanju, dohodke in finančno varnost ter druge informacije, pomembne za analizo delovnih razmer v Evropi.

Več v slovenščini o:

• EUROFOUND na tej povezavi
• raziskavi EWCS 2021 na tej povezavi 
• šesti raziskavi EWCS 2015 na tej povezavi
• odgovorih Evropejcev in posebej Slovencev v šesti raziskavi EWCS 2015 na tej povezavi