Načelo STOP za učinkovito obvladovanje nevarnih snovi na delovnem mestu

Načelo STOP za učinkovito obvladovanje nevarnih snovi na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 44/2018 (20. 9. 2018): Načelo STOP za učinkovito obvladovanje nevarnih snovi na delovnem mestu

Kampanja Zdravo delovno okolje 2018-2019 z naslovom Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta nam tokrat prinaša nasvete, kako najučinkoviteje z ukrepi obvladovanja preprečimo tveganja, ki jih prinašajo nevarne kemikalije.


Najboljši in učinkovit ukrep za obvladovanje in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo nevarne kemikalije na delovnem mestu je preprosto njihova izločitev ali zamenjava. Ta ukrep je v skladu z evropsko zakonodajo pa tudi v skladu z 9. členom našega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) na vrhu lestvice preprečevalnih ukrepov, ki jih delodajalec mora upoštevati. Evropska stroka varnosti in zdravja pri delu jih pozna kot načelo »STOP«.

S = zamenjava (angleško Substitution) nevarne kemikalije z varnejšo
T = s Tehničnimi ukrepi je treba kar se da zmanjšati koncentracijo nevarne snovi v območju, kjer se nahajajo delavci
O = z Organizacijskimi ukrepi je treba na najmanjše možno zmanjšati število delavcev, ki so v območju izpostavljenosti in na najmanjši možen čas skrajšati njihovo izpostavljenost
P = z osebno (angleško Personal) varovalno opremo, kakršna je npr. varovalna obleka, varnostna očala  in rokavice, je treba zaščititi delavca

Cilj zgornjega zaporedja preprečevalnih ukrepov je, da se tveganje obvlada na njegovem viru in da je varovanje sistematično oziroma načrtno. Preprečevanje oziroma prevencija mora biti vedno na prvem mestu, zato pa je ključna kompetentna predhodna ocena tveganja za vsa izpostavljena delovna mesta.

Več o tem, kako velja nadomestiti nevarne kemikalije na delovnih mestih najdete na naslednjih povezavah:
e-orodje za delodajalce
letak o zamenjavi nevarnih snovi (klikni na seznamu jezikov SL za slovenščino)
praktična orodja in smernice (v nekaterih evropskih jezikih)

“Naš človek v Bruslju”

“Naš človek v Bruslju”

E-novica ZSSS št. 43/2018 (19. 9. 2018): To je Laurent Vogel – “Naš človek v Bruslju!”

 

Laurent Vogel je sindikalni veteran. Za Evropski sindikalni inštitut (ETUI) v Bruslju dela že od leta 1990 in pozna kot lastno dlan vse politične mehanizme Evropske unije

Tokrat vam predstavljamo intervju z Laurentom Vogelom, raziskovalcem Evropskega sindikalnega inštituta ETUI v Bruslju, katerega naloga med drugim je, da v imenu vseh evropskih sindikatov politike in državnike na ravni EU prepričuje, kakšna naj bo evropska zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. To je še kako pomembno tudi za nas, saj mora Slovenija v svojo zakonodajo prenesti vsako spremembo evropske zakonodaje na tem področju. Z Laurentom se je tudi v našem imenu pogovarjala  sindikalna kolegica Ingrid Reifinger iz avstrijske sindikalne zveze ÖGB.

Kako v Evropski uniji poteka lobiranje za varnost in zdravje pri delu?
Beseda »lobiranje« mi ni preveč všeč. Pogosto namreč namiguje na zakrito vplivanje v korist ekonomskih interesov. V našem primeru pa sindikati želijo na zelo odkrit način vplivati na vsebino evropske zakonodaje. Vsa naša stališča so javno objavljena in temeljijo na naših povsem konkretnih izkušnjah o težavah delavcev. Na zakonodajo skušamo vplivati na vsakem koraku njenega nastajanja in sprejemanja: v tristranskih razpravah v posvetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu (ACSH); v stikih s poslanci Evropskega parlamenta, da bi amandmirali predloge Evropske komisije; v stikih z državami članicami EU, da bi tudi oni amandmirali predloge Evropske komisije oziroma da bi podprli dobre amandmaje, sprejete v Evropskem parlamentu. Gradimo lahko zavezništva. Na primer mnoge ženske organizacije žele preprečevati raka na dojkah. Vemo, da izpostavljenost na delovnem mestu lahko prispeva k pomembnemu deležu teh rakov. Skupaj lahko delamo za boljše preprečevanje na delovnem mestu.
 
Kaj je bil vaš doslej največji uspeh?
Naš največji uspeh je bila revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Predlog, ki ga je Evropska komisija pripravila leta 2016, je bil minimalističen. Dokončno besedilo, sprejeto decembra 2017, je veliko boljše. Uspelo nam je, da smo ga v več točkah občutno izboljšali. Izboljšane so bile mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za krom VI (izpostavljenih mu je približno milijon delavcev v vsej EU) in za prah trdega lesa (izpostavljenih mu je približno 3,3 milijona delavcev). Nova direktiva zahteva od držav članic organizacijo zdravstvenega nadzora delavcev, izpostavljenih karcinogenom, tudi po prekinitvi zaposlitve. To je še kako pomembno, saj se rak lahko razvije tudi 20 ali celo 30 let po izpostavljenosti. Če se ga odkrije zgodaj, je možnost ozdravitve precej višja. Zaradi teh izboljšav bo mogoče vsako leto rešiti na tisoče življenj delavcev.
 
Na katerih področjih bo zlasti potrebno v prihodnje lobirati, ko gre za varnost in zdravje pri delu?
Revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je dolgotrajen in stalen proces. Njene določbe je treba neprestano izboljševati. Ena od naših prioritet je vključitev v zaščito, ki jo zagotavlja delavcem, tudi reprotoksine oziroma snovi, strupene za rodnost (kot je to v svoji zakonodaji že storila Avstrija) in definiranje pregledne metodologije za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam.
Na ostalih področjih pa je izboljševanje evropske zakonodaje še vedno zaustavljeno. Za delavce je prioriteta sprejem direktive za preprečevanje mišično-kostnih obolenj in direktiva za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Neobstoj ustrezne zakonodaje je velika ovira za prevencijo. Spodbuja nepošteno tekmovanje med podjetji na račun življenj in zdravja delavcev.

 

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je že začela snovati akcijsko-strateški program na področju varnosti in zdravja pri delu za naslednjih pet let

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je že začela snovati akcijsko-strateški program na področju varnosti in zdravja pri delu za naslednjih pet let

E-novica ZSSS št. 42/2018 (18. 9. 2018): Strateški sestanek delavske interesne skupine ACSH

 

Utrinki s strateškega sestanka, ki se ga je udeležila tudi strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Obveščamo vas, da je bil 11. in 12. septembra 2018 v Atenah tradicionalni strateški sestanek delavske interesne skupine v tripartitnem Svetu za varnost in zdravje pri delu (ACSH), ki svetuje Evropski komisiji na področju varnosti in zdravja pri delu.
Ker se v letu 2019 obetajo volitve v Evropski parlament in s tem sestava naslednje Evropske komisije, je čas, da delavska svetovalna skupina določi svoje prioritete za naprej. To je toliko pomembneje, ker bo v naslednjem letu tudi kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in se zato že začenjajo priprave njenega akcijsko-strateškega programa za naslednjih pet let.
V razpravi so bile izpostavljene med drugim naslednje prioritete: pobuda za smernice in postopoma novo direktivo za obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu, zaščita delavcev pred reprotoksini in nanomateriali na delovnem mestu, nadaljevanje kampanj za preprečevanje poklicnega raka, obvladovanje tradicionalnih obremenitev pri delu, ki jih občuti največ delavcev, kot sta vročina in mraz na delovnem mestu, učinkovit inšpekcijski nadzor, opolnomočenje delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu s posebnim poudarkom na zastopanje delavcev pri mikro delodajalcih.

Zaživel je program OMRA

E-novica ZSSS št. 41/2018 (7. 9. 2018): Zaživel je program OMRA!

OMRA je akronim za program z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja. Z njim boste dobili odgovore na vprašanja o tem kaj so motnje razpoloženja, kako se razvijejo, kako jih prepoznati, kako jih zdraviti, kdo in na kakšen način vam lahko pomaga, kaj lahko naredite sami, kako pri tem učinkujejo zdravila, kdaj je potrebno zdravljenje pri depresiji, kakšna je povezava med stresom in motnjami razpoloženja … in številna druga vprašanja o motnjah, povezanih s stresom, kot so depresija, anksiozne motnje in bipolarna motnja razpoloženja.

Program je namenjen tako tistim, ki se soočajo s težavami, kot njihovim svojcem ter širši zainteresirani, tudi strokovni javnosti.

Če vas ta tematika zanima, obiščite njihovo spletno stran www.omra.si. Tu najdete aktualne napovedi brezplačnih izobraževanj, številne zanimive informacije, sodobne izobraževalne vsebine, brezplačne priročnike in pripomočke.

Na Svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktobra 2018, v Ljubljani, pripravljajo predavanja in brezplačne delavnice:

  • v dvorani Slovenskega etnografskega muzeja (na Metelkovi ulici 2) bodo potekala predavanja priznanih psihiatrov in psihoterapevtov, o povezavi med stresom in anksioznimi motnjami, o mitih o zdravilih, o podpori svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju.
  • v Dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU (na Gosposki ulici 16) pa se boste lahko udeležili delavnic o čuječnosti, načinih telesnega sproščanja, EFT-metodi ter oblikah samopomoči ob ekstremnih čustvenih stanjih.
    Podrobnosti o dogodkih pa na njihovi spletni strani.

 

Rekordna odškodnina umirajočemu ameriškemu vzdrževalcu zaradi dela z glifosatom

Rekordna odškodnina umirajočemu ameriškemu vzdrževalcu zaradi dela z glifosatom

E-novica ZSSS št. 39/2018 (20. 8. 2018): Glifosat – v ZDA 289 milijonska odškodnina umirajočemu vzdrževalcu

Obveščamo vas o razvoju dogodkov v zvezi s herbicidom glifosatom, ki je baje najpogosteje uporabljan herbicid na svetu, s katerim se delavci na nekaterih delovnih mestih srečujejo tudi pri nas.

Marca 2015 je Mednarodna agencija za raziskave raka glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).

Tokrat o rekordni odškodnini umirajočemu ameriškemu vzdrževalcu.  Sodišče v San Franciscu je 10. 8. 2018 na smrt obolelemu vzdrževalcu Dewayne Johnsonu, ki je trato okrog šole škropil z glifosatom, prisodilo odškodnino 289 milijonov ameriških dolarjev. Porota je spoznala proizvajalca glifosata Monsanto krivega, ker je javnosti prikrival z njim povezane nevarnosti. Monsanto je raje za odškodnine rezerviral 258 milijonov dolarjev. Razsodba bo vplivala na izid 4000 podobnih primerov v ZDA. Monsanto je že napovedal pritožbo na razsodbo.

Zdi se, da so v ZDA odškodnine prisojene tako visoko, ker le tolikšne lahko vplivajo na odgovornejše ravnanje bogatih multinacionalk. Porota se je odločila za tolikšno odškodnino, ker je bila na sodišču predstavljena interna dokumentacija Monsanta, ki je pokazala, da je ta vedel za potencialno zdravstveno tveganje. Kljub temu javnosti o tem tveganju ni posvaril in je nasprotno ravnal s »hudodelskim namenom ali zatiranjem«. Dokumentacija je pokazala, da je zavestno diskreditiral neodvisne raziskovalce, vplival na javne agencije, da so skrbele za njegov zasebni interes namesto za javnega in prenehal financirati Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC), ker je razglasila, da je glifosat verjetno rakotvoren za ljudi.

Vir informacije o odškodnini na naslednji povezavi (v angleščini).

OPOMBA: Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave. Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ker je proizvajalec glifosata Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Gensko spremenjeno seme je torej odporno na herbicid glifosat, plevel pa ni. Leta 2014 je meta-analiza ugotovila korelacijo med poklicno izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in povečanim tveganjem za limfom celic B, to najpogostejšo vrsto ne-Hodgkinovega limfoma. Delavci, izpostavljeni glifosatu, so imeli približno dvakrat višjo verjetnost, da zbolijo za B celičnim limfomom. Vir: Wikipedija

V naši e-novici št. 42/2017 z dne 10. 10. 2017 smo vas obvestili, da je do 2. 7. 2017 kar 1.070.865 ljudi iz 22 držav članic EU podpisalo državljansko pobudo z naslovom »PREPOVEJMO GLIFOSAT TER OBVARUJMO LJUDI IN OKOLJE PRED STRUPENIMI PESTICIDI«.  Iz Slovenije je bilo 2.738 podpisnikov te pobude. Evropska komisija je 12. 12. 2017 sprejela sporočilo, v katerem je navedla ukrepe, ki jih namerava sprejeti v zvezi z njo. V svojem odgovoru je najprej ugotovila, da »ne obstajajo ne znanstveni ne pravni razlogi, ki bi upravičevali prepoved glifosata, in da ne bo pripravila zakonodajnega predloga v zvezi s tem.« Hkrati pa je napovedala vrsto drugih zakonodajnih predlogov za urejanje problematike herbicidov. Več o odgovoru Evropske komisije na naslednji povezavi.

Oktobra 2017 v razpravi o 10-letnem podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata v Evropi, se je Slovenija zavzela za prepoved glifosata ob kratkem, največ petletnem prehodnem obdobju, v katerem se bi kmetijstvo lahko prilagodilo. Glifosat se namreč v Sloveniji uporablja tako na nekmetijskih površinah – cestah, železnicah, pokopališčih, v parkih – kot tudi v kmetijstvu. Glifosat je aktivna snov v številnih herbicidih na slovenskem tržišču z različnimi tržnimi imeni (glej na primer to povezavo). Na leto jo prodajo od 70 do 85 ton.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

E-novica ZSSS št. 38/2018 (16. 8. 2018): Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Ministrstvo delo je s socialnimi partnerji 1. 8. 2018 začelo socialni dialog o predlogu pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. Gre za enega od treh ključnih pravilnikov, ki slovenskim delavcem zagotavljajo kemično varnost na delovnem mestu:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Časovnica priprave sprememb in dopolnitev pravilnika je sledeča:

  1. Predlog pravilnika je bil usklajen z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za finance in Inšpektoratom RS za delo.
  2. Svet za varnost in zdravje pri delu, štiristranski posvetovalni organ ministrice za delo, ga je obravnaval 8. 6. 2018 na svoji 8. seji.
  3. Rok za pripombe strokovnih organizacije je bil 22. 6. 2018.
  4. Javna razprava o predlogu pravilnika je potekala na spletni strani ministrstva zgolj v času dopustov od 23. 7. 2018 do 1. 8. 2018.
  5. Ministrstvo je s socialnimi partnerji 1. 8. 2018 začelo socialni dialog o predlogu pravilnika.
  6. S sprejemom nekaterih od predlaganih sprememb in dopolnitev se mudi, saj mora biti najkasneje do 21. 8. 2018 veljavni Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu usklajen z Direktivo Evropske komisije 2017/164/EU z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES ter o spremembi direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27, z dne 1.2.2017, str. 115).

 

Tokratne spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu so dobra novica za kemično varnost na slovenskih delovnih mestih. Nekatere slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam so namreč zastarele glede na najnovejša znanstvena spoznanja. Slovenija jih v prilogah tokratnega pravilnika uskladila ne le z mejnimi vrednostmi iz evropskih direktiv ampak dodatno tudi z najsodobnejšimi nemškimi (TRGS 900 z dne 2. 5. 2018). Predlog pa prinaša tudi druge spremembe, kot so mejne vrednosti za prah na delovnem mestu ter obveznost upoštevanja standarda SIST EN 689 – Zrak na delovnem mestu – Navodilo za oceno izpostavljenosti pri vdihavanju kemičnih snovi za primerjavo z mejnimi vrednostmi in načrtovanje meritev. Na novo bo urejen zdravstveni nadzor delavcev. Ohranjena bo obveznost biološkega monitoringa za delavce, ki so izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča biološka mejna vrednost.

Spremembe in dopolnitve pravilnika pozdravljamo, saj so sad kampanj, ki smo jih za kemično varnost na delovnih mestih po letu 2015 izvajali Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) na evropski ravni in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na nacionalni ravni. O njih smo vam v naših e-novicah sproti poročali. Glej arhiv naših kampanj na naslednji povezavi!

Glej tudi:

Nova NAPO risanka o tveganjih zaradi prahu na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 37/2018 (13. 7. 2018): Nova NAPO risanka o tveganjih zaradi prahu na delovnem mestu

Obveščamo vas, da je v okviru evropske kampanje 2018-2019 »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta« nastala nova poučna in zabavna risanka o večnem delavskem junaku Napu z naslovom »Napo in … prah na delovnem mestu«. Naš junak Napo se v tej risanki znajde v vrsti situacij na delovnem mestu, kjer se mora soočiti s škodljivim prahom na delovnem mestu.

Risanke o Napu so priljubljene tudi v Sloveniji. Na hudomušen način nas v obliki pantomime brez besedila poučujejo o tveganjih za naše zdravje na delovnem mestu.

Vse Napove risanke najdemo na naslednji povezavi.

Javno EU posvetovanje o ureditvi poletnega časa

E-novica ZSSS št. 36/2018 (12. 7. 2018): Ali naj tudi v prihodnje dvakrat letno premikamo ure na poletni in zimski čas?

Se tudi vi pritožujete zaradi premikanja ure dvakrat letno na poletni in zimski čas, ker ima to negativne učinke na vaše počutje? Ne veste, na koga nasloviti poziv, naj se s tem preneha?

Obveščamo vas, da je Evropska komisija začela javno posvetovanje o ureditvi poletnega časa. Državljani EU lahko do 16. avgusta tudi v slovenščini izpolnimo spletni vprašalnik, v katerem lahko izrazimo svoje mnenje o premikanju ure dvakrat letno. Posvetovanje je del nedavno začete ocene direktive EU o poletnem času, s katero želi Evropska komisija ugotoviti, ali bi bilo treba pravila o premikanju ure spremeniti. Oceno direktive je z resolucijo o poletnem času zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, če bodo potrebne.

POJASNILO: Po zakonodaji EU o ureditvi poletnega časa je treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Večina držav članic EU ima dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega vse do prve in druge svetovne vojne in naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Za premik na poletni čas so se države takrat odločile predvsem zaradi prihranka energije in drugih razlogov, denimo varnosti v cestnem prometu, večjih možnosti za prostočasne dejavnosti zaradi daljšega dneva, ali pa so zgolj želele uskladiti čas v svoji državi z ureditvijo v sosednjih državah ali glavnih trgovinskih partnericah. Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in jo trenutno določa Direktiva 2000/84/ES. Po direktivi se poletni čas v vseh državah članicah začne na zadnjo nedeljo v marcu in konča na zadnjo nedeljo v oktobru. EU je želela z evropskimi pravili poenotiti različne nacionalne časovne ureditve in zagotoviti enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu.

Evropski parlament je februarja 2018 sprejel resolucijo, v kateri je pozval Komisijo, naj temeljito preuči direktivo in pripravi ustrezne spremembe, če bodo te potrebne. V resoluciji je še potrdil, da “je treba nujno ohraniti enotni časovni režim v EU tudi po ukinitvi spremembe časa dvakrat letno“.

Evropska komisija v zvezi s problematiko poletnega časa redno prejema odzive državljanov, v katerih pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa (pomanjkanje spanja) in druge negativne posledice. Vendar nekateri hkrati pozivajo k ohranitvi sedanjega režima, saj menijo, da ima pozitivne učinke. Evropska komisija se je v odziv na resolucijo Evropskega parlamenta zato zavezala, da bo preučila dve glavni možnosti politike, ki bosta omogočili takšno usklajeno ureditev, in sicer:

  1. Ohranitev sedanje ureditve poletnega časa v EU, kot je določena v Direktivi 2000/84/ES; ali
  2. Prekinitev sedanje spremembe časa dvakrat letno za vse države članice in prepoved rednega premikanja ure.

Z izpolnitvijo kratkega  vprašalnika v slovenščini, torej lahko sporočite Evropski komisiji svojo voljo.

Varno delo na prostem tudi to poletje

Varno delo na prostem tudi to poletje

E-novica ZSSS št. 35/2018 (11. 7. 2018): Izobraževalni film “Sonce na delu”

Vabimo vas k ogledu kratkega izobraževalnega filma »Sonce na delu«, ki ga je pripravil Klinični inštitut za medicino prometa in športa (KIMDPŠ). Za ogled kliknite: tukaj.

Sonce ima poleg pozitivnih učinkov na ljudi tudi številne negativne posledice. Veliko tveganje za zdravje predvsem v poletnih mesecih pomeni tudi delo na prostem, ki navadno vključuje daljšo izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju (UV-sevanju) kot najpogostejšemu povzročitelju kožnega raka in hkrati visokim temperaturam, kar lahko privede do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) zato letos nadaljuje lani začeto kampanjo Varno delo na soncu, s katero želi vplivati na podjetja, ki poleti opravljajo dela na prostem, da bi poskrbela za ustrezno prilagoditev delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi čim bolj omejili negativne vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev. Več o ukrepih v Sporočilu za javnost, ki ga je pripravil Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa.


Za namene osveščanja delavcev o varnem delu na prostem so pripravili informativni letak v slovenskem jeziku, bosanskem in albanskem jeziku.

Ker so številni slovenski gradbeni delavci, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti, vojaki, gasilci in še mnogi drugi, ki svoje delo opravljajo na prostem, v tem letnem času izpostavljeni škodljivim sončnim žarkom in visokim temperaturam, se je kampanji Varno delo na soncu pridružila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Želimo, da bi se delavci zavedali tveganj za zdravje pri delu na prostem, da bodo vedeli, da se je treba pred škodljivimi sončnimi žarki ustrezno zaščititi in da bodo delodajalca pozvali k oblikovanju in izvajanju aktivnosti za prilagajanje delovnih mest na prostem.  Na naši spletni strani https://zssszaupnikvzd.si/kampanje/varno-delo-na-soncu/ si lahko preberete o UV indeksu, o posledicah škodljivih učinkov UV sevanja  in o delodajalčevih ukrepih pri delu na prostem.

Naš nasvet: Če pri vašem delodajalcu obstajajo delovna mesta na prostem, preverite ali je zanje delodajalec ocenil tveganje zaradi škodljivih UV žarkov in ali je določil preventivne ukrepe. Če delodajalec tega nima v svoji oceni tveganja, je pravi čas, da daste pobudo za dopolnitev! Predloge dopolnitev navaja zgoraj omenjeni izobraževalni film. Zato si ga le oglejte.

Varno na soncu!

Sindikati v EU za zaščito delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

Sindikati v EU za zaščito delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

E-novica ZSSS št. 34/2018 (3. 7. 2018): Sindikati v EU za zaščito delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

Novica iz Evropske Unije – ETUI seminar o zaščiti delavcev pred nevarnimi kemikalijami: Prejšnji konec tedna, 21. in 22. junija 2018 je v Bruslju potekal evropski sindikalni seminar o zaščiti delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Organiziral ga je Evropski sindikalni inštitut ETUI, neodvisni raziskovalni in izobraževalni center Evropske konfederacije sindikatov ETUC. Iz Slovenije se je seminarja udeležila Katja Gorišek, svetovalka za varnost in zdravje pri delu v ZSSS.

(Foto: Mojca Matoz; Požar v hotelu Union, Ljubljana, 3. julij 2018)

Na seminarju smo se seznanili z nekaterimi novostmi na področju rakotvornih in mutagenih snovi (o zaščiti onkoloških zdravstvenih delavcev, ki so pri delu izpostavljeni za njihovo zdravje nevarnim zdravilom, o visokih tveganjih pristaniških delavcev, izpostavljenim nevarnim snovem za razkuževanje kontejnerjev, o visokemu kemičnemu tveganju za poklicne gasilce). Poleg tega je bil na seminarju predstavljen tudi potek revizije direktive 2004/37/EC o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (v nadaljevanju direktiva CMD), katere namen je preprečiti umiranje zaradi poklicnega raka, povzročenega zaradi karcinogenov na delovnem mestu. Glej v angleščini program seminarja.

Ker vsako leto zaradi poklicnega raka umre vsaj 100.000 evropskih delavcev, sta ETUC in v Sloveniji ZSSS s kampanjo »Odpravite poklicnega raka« od leta 2015 dalje terjala dopolnitev prekratke priloge direktive CMD, kjer so določene mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za karcinogene in mutagene. Z njimi je namreč mogoče preprečiti večino poklicnega raka. Kampanja poziva Evropsko komisijo, da naj prilogo postopoma dopolnjuje, tako da bo do leta 2020 določala evropske obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti že za petdeset najnevarnejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.  Revizija direktive CMD se je res začela 13. maja 2016, in bo potekala v štirih sklopih. Kot smo vam januarja 2018 poročali v naši 3/2018 e-novici, so obvezujoče evropske mejne vrednosti za prvi sklop trinajstih karcinogenov že sprejete (glej direktivo 2017/2398).  In kot smo vam poročali v naši 17/2018 e-novici, je Evropska komisija aprila 2018 v Evropski parlament že poslala predlog druge dopolnitve priloge direktive CMD za nadaljnjih pet karcinogenov. Na seminarju smo izvedeli, da bo do konca 2018 pripravljen predlog tudi za tretji sklop dopolnitve priloge direktive CMD. Predlog za četrti sklop pa bo Evropska komisija podala konec leta 2019.

Vse to so dobre novice za slovenske delavce, saj so veljavne slovenske mejne vrednosti v velikem delu zastarele, ker ne upoštevajo nova znanstvena dognanja o škodljivosti karcinogenov. Te revizije direktive CMD se bodo namreč neposredno odrazile v dopolnitvah ustreznega slovenskega Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem tako, da bodo določene nove slovenske mejne vrednosti, ki bodo vsaj enake evropskim oziroma po nasvetu ETUC celo lahko ostrejše.

Na seminarju smo izvedeli, da ETUC poziva države članice EU, naj:

  1. ne odlašajo prenosa  direktive 2017/2398 v nacionalne predpise do skrajnega roka 17. januarja 2020, ampak naj to storijo čimprej;
  2. v nacionalni zakonodaji določijo zavezujoče mejne vrednosti, ki jih v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji predlaga ETUC in ki zdravje delavcev ščitijo celo bolj kot tiste v direktivi 2017/2398. ETUC namreč predlaga še ostrejše mejne vrednosti, ki so že veljavne v Nemčiji in nekaterih drugih državah EU;
  3. hkrati po novem na enak način, kot ščitijo zdravje delavcev pred karcinogeni in mutageni, zaščitijo njihovo zdravje tudi pred reprotoksini na delovnem mestu. Belgija je tak predpis npr. sprejela že septembra 2017.

Seminar ETUI je sindikaliste iz vseh držav EU seznanil z novostmi za kemično varnost na delovnem mestu v vsej EU. To nam omogoča, da pri svoji vladi in parlamentu terjamo tako zaščito zdravja in življenja slovenskih delavcev, kakršne so deležni delavci v tistih državah, ki sproti v svojo zakonodajo vnašajo rezultate najnovejših znanstvenih dognanj o škodljivosti nevarnih kemikalij.

Ker je 17. 1. 2020 skrajni rok za prenos direktive 2017/2398, je ZSSS zato slovensko ministrstvo za delo že januarja 2018 pozvala, naj s prenosom ne odlaša (glej o tem v 3/2018 e-novici ZSSS). In res so predstavniki ministrstva za delo junija 2018 na seji Sveta za varnost in zdravje pri delu socialnim partnerjem in stroki poročali, da bodo še letos prenesli evropske mejne vrednosti iz direktive 2017/2398 v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Priporočili smo jim, naj se zgledujejo tudi po nemških mejnih vrednostih. Nemčija namreč svoje mejne vrednosti posodablja dvakrat letno. Marsikatera od slovenskih mejnih vrednosti pa ni bila posodobljena že dvajset ali več let.

O nadaljnjih aktivnostih v zvezi s posodobitvijo slovenskih mejnih vrednosti  bomo vsekakor tudi v bodoče pisali.