E-novica ZSSS 19/2021 (26. 4. 2021): Sporočila evropskih sindikatov ob 28. 4. 2021, Delavskem spominskem dnevu

Evropski sindikati ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu na delavce, ki so v preteklem letu umrli na svojem delovnem mestu, opozarjajo, da sta varnost in zdravje pri delu delavska pravica. Opozarjajo, da epidemija COVID-19 v razmerah, ko eden od treh dela od doma in ko je na ostalih delovnih mestih potrebna posebna previdnost, jasno razkriva pomen varnosti in zdravja pri delu za življenje in smrt. Zaradi COVID-19 je v Evropski uniji v letu 2020 namreč umrlo 530.000 ljudi in nešteto med njimi se jih je okužilo na delovnem mestu. Spominjajo pa se tudi v preteklem letu umrlih zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Samo v Evropi jih je bilo preko 100.000. Za vsemi žalujejo in njihovim najbližjim izražajo sožalje in solidarnost!

Opozarjajo, da imajo sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

Vabimo vas, da si na domači strani naše spletne strani ogledate štiri plakate evropskih sindikatov, ki v slovenščini sporočajo, da sta varnost in zdravje pri delu tvoja pravica na vekomaj!

Celotno sporočilo evropskih sindikatov najdete na tej povezavi.

Štiri plakate evrospkih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 si lahko natisnete na tej povezavi.

Pod to sporočilo so podpisani naslednji evropski sindikati: :

ETUC (Evropska konfederacija sindikatov), v katero je od leta 1999 včlanjena tudi ZSSS
ETF (Evropska federacija delavcev v prometu)
EFBWW (Evropska federacija delavcev v gradbeništvu in lesarstvu)
EFFAT (Evropska federacija delavcev v živilski industriji, kmetijstvu in turizmu)
EPSU (Evropski sindikat javnega sektorja)
EFJ (Evropska federacija novinarjev)
IndustriAll (Globalni sindikat)
ETUI (Evropski sindikalni inštitut)
UNI Europa (Evropski storitveni sindikat)

E-novica ZSSS 18/2021 (12.4.2021): Zaključni simpozij projekta PREMIK, 20. in 21. april 2021

Obveščamo vas, da bo 20. in 21. aprila 2021 zaključni simpozij projekta PREMIK – Poklicno zavarovanje: Razvoj enotnega modela zdravstvene analize glede na izpostavljenost in kategorijo delovnega mesta, Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Simpozij bo potekal prek spletne aplikacije zoom, sodelovanje bo mogoče s komentarji in vprašanji v klepetalnici.

Na simpoziju bo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa predstavil rezultate analize zdravstvenega stanja 12 skupin delavcev (vojaki, delavci v policiji, poklicni vozniki, delavci v kovinski industriji, delavci v rudarstvu, železniški delavci, delavci v železarstvu, tekstilni delavci, delavci v steklarstvu, delavci v carinski službi, komunalni delavci in poklicni gasilci ter delavci v jedrskih in sevalnih objektih) za katere velja zavarovalna doba s povečanjem. Gre za obširno analizo, ki je bila tako po velikosti zajete populacije kot tudi po vsebini in metodologiji v Sloveniji narejena prvič, saj je obravnavala celotne poklicne skupine skozi dvajsetletno obdobje in med seboj povezala podatke iz različnih baz, in sicer podatke o umrljivosti in obolevnosti zaradi različnih vzrokov in posebej rakavih bolezni, o bolnišničnih obravnavah, bolniškem staležu in invalidnosti.

Kotizacije ni.

Prijava na simpozij na tej povezavi

Več o simpoziju na tej povezavi

E-novica zSSS št. 17/2021 (7. 4. 2021): natečaj za tekmovanje “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vas obveščamo o natečaju za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«.

Priznanja »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022« bodo podeljena organizacijam za celovit pristop k upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter resnične izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, za kar obstajajo dokazi tudi v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Natečaj poteka v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, katere téma so kostno-mišična obolenja, povezana z delom.

Za dodatne informacije in pojasnila o tekmovanju lahko zaprosite Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (e-naslov: gp.mddsz@gov.si).

Delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu vabimo, da spodbudijo k prijavi na natečaj vse tista vaša podjetja in zavode, ki so uvedla izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, ki izpolnjujejo kriterije za priznanje.

Razpis, kriterije in prijavnico najdete na tej povezavi

E-novica ZSSS 16/2021 (31. 3. 2021): Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave v letu 2020

Statistični urad RS (SURS) sporoča , da je delež delovno aktivnih oseb, starih 15–64 let, ki so pri delu doživeli nezgodo, v 2020 znašal 1 %, delež takih, ki so imeli z delom povezane zdravstvene težave, pa 4,6 %.

 SURS je namreč za svoje redno raziskovanje “Aktivno in neaktivno prebivalstvo” v 3. četrtletju 2020 dodal priložnostni modul z naslovom “Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave”. Obsegal je tri vsebinske sklope: Nezgode pri delu, Z delom povezane zdravstvene težave in Dejavniki tveganja za nastanek negativnih fizičnih in/ali psihičnih vplivov na zdravje.
Pred tem so priložnostni modul z enako vsebino uporabili za zbiranje podatkov v letih 2007 in 2013. Zbiranje podatkov v različnih časovnih obdobjih omogoča primerjavo nekaterih podatkov skozi čas.

Nezgode pri delu
Delež ljudi, ki poročajo o nezgodi na delovnem mestu, se je glede na prej omenjena obdobja zbiranja podatkov manjšal. V 2007 je bilo med delovno aktivnimi, starimi 15–64 let, 3,8 % takih, ki so pri delu doživeli nezgodo, v 2013 jih je bilo 2,6 %, v 2020 pa 1 %.
Za nekaj več kot tretjino izmed tistih, ki so bili v 2020 udeleženi pri delovni nezgodi, je bila to manjša nezgoda, zaradi katere so bili z dela odsotni manj kot 1 dan, za 18 % izmed teh je odsotnost z dela zaradi nezgode pri delu trajala od 4 do 13 dni.

Z delom povezane zdravstvene težave
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, opravljenim v letu 2020, je imelo zdravstvene težave, povezane z delom, 4,6 % oseb, starih 15–64 let. Njihove zdravstvene težave pa so se začele ali poslabšale zaradi dela, ki so ga opravljale. V letu 2013 je delež takih znašal 5,4 %, kar je bilo za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2020. Najresnejša zdravstvena težava v letu 2020 so bile težave s kostmi, sklepi ali mišicami. Imelo jih je 61 % delovno aktivnih oseb (15–64 let), ki so se soočali z zdravstvenimi težavami. Pri nekaj več kot polovici teh oseb se je težava nanašala na predel hrbta. Druga najresnejša težava so bile težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe. Take težave je imelo malo manj kot petina oseb z zdravstvenimi težavami. Podobne deleže so zabeležili tudi v letu 2013: 57 % jih je imelo težave s kostmi, sklepi ali mišicami, 19 % pa težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe.

Dejavniki tveganja pri delu
Pri delu smo lahko izpostavljeni tako fizičnim kot psihičnim tveganjem, ki lahko pustijo posledice na našem zdravju. Tretjina delovno aktivnih v letu 2020 pri delu ni bila izpostavljena dejavnikom fizičnega tveganja. Za približno 23 % delovno aktivnih je bila dejavnik tveganja nerodna oz. prisilna drža, za 12 % premeščanje težkih bremen, za 8 % pa močna obremenitev vida.

Več na tej povezavi

15/2021 e-novica ZSSS (25. 3. 2021): Posvet PKMO o promociji zdravja, 21. 4 2021

Posredujemo vam vabilo NIJZ na brezplačni enourni spletni posvet v okviru projekta PKMO (Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu), ki bo 21. aprila 2021 ob 13.uri.

Prijava je možna do ponedeljka, 19. aprila 2021 na tej povezavi 

E-novica ZSSS 14/2021 (22. 3. 2021): Ministri napovedujejo Pravilnik o poklicnih boleznih v 2021

Rednim bralcem e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost inj zdravje pri delu je znano, da ZSSS že 30 let poziva vsakokratne slovenske ministre za delo in zdravje naj končno sprejmejo Pravilnik o poklicnih boleznih, saj je brez njega poklicno obolelim delavcem nemogoče uveljaviti pravice, ki jim jih na papirju sicer zakonodaja zagotavlja (glej npr. pozive v zadnjih treh letih 21/2018, 21/2019, 26/2020). Pozivi so zbudili pozornost poslanca Dejana Židana in državnega svetnika Tomaža Horvata, ki sta letos trem ministrom postavila vprašanja, kdaj bodo pripravili zahtevani Pravilnik o poklicnih boleznih. Poslanec Dejan Židan tudi predlaga ustanovitev delovne skupine, ki naj do junija 2021 pripravi potrebno dopolnitev veljavnega zakona ZZVZZ.

Na kratko povzemamo ministrske odgovore: Ministri opozarjajo, da je bil predlog pravilnika pripravljen že leta 2018 in da bo manjkajoča pravna podlaga zanj pripravljena v novem ZZVZZ-1. Zaradi epidemije pa je, žal, delo na ZZVZZ-1 zastalo.  Priznavajo nujnost hitrega sprejema pravilnika. Opozarjajo tudi na potrebno ločitev zavarovanj za poklicne bolezni, ki se tiče odgovornosti delodajalcev, od splošnega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja.

Opozarjamo na dve napaki v ministrskih odgovorih:

1. Invalidske komisije ZPIZ niso pooblaščene za priznavanje poklicnih bolezni. Pooblaščene so zgolj, da ugotavljajo, ali je bila poklicna bolezen vzrok delovne invalidnosti.
2. Pravilnik o poklicnih boleznih iz leta 2003 ne velja več od leta 2013 dalje. Velja še zgolj njegova priloga s seznamom poklicnih bolezni. Tako namreč določata 424. in 428. člen ZPIZ-2.

Bralce e-novic ZSSS bomo sproti obveščali, kaj bodo v letu 2021 pod te odgovore podpisani ministri storili za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih!

Posredujemo vam odgovore ministrov na vprašanja Židana in Horvata:

Odgovor predsednika vlade Janeza Janše v funkciji ministra za zdravje na vprašanje Dejana Židana, 5. 2. 2021

Odgovor ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja na vprašanje Dejana Židana, 12. 3. 2021

Odgovor ministra za zdravje Janeza Poklukarja na vprašanje Tomaža Horvata, 12. 3. 2021

Odgovor ministra za zdravje Janeza Poklukarja na vprašanje Dejana Židana, 15. 3. 2021

E-novica ZSSS št. 12/2021 (19.2.2021): Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) je na redni vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 18. 2. 2021 poročal o delu inšpektorata glede obvladovanja širjenja epidemije v delovnih okoljih. Po razglasitvi epidemije marca 2020 se je način nadzora inšpektorata korenito spremenil, saj so nadzor v zvezi z njo izvajali vsi inšpektorji ne glede na svoje siceršnje področje dela. V letu 2020 so izvedli 7000 nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu, kar je za 2000 več kot v letu 2019. Ugotovljeno je bilo 8000 kršitev in izdanih 3500 ukrepov.

IRSD ugotavlja, da je v prvem valu epidemije na lokacijah delodajalcev vladala zmeda, kako zaščititi zdravje delavcev in preprečiti širjenje okužbe. Na voljo so bila le priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), toda strokovne službe delodajalca in izvajalci medicine dela marsikje niso odigrali svoje vloge. V drugi polovici leta 2020 pa so se aktivno začeli vključevati tako strokovni delavci za varnost pri delu kot izvajalci medicine dela. Poudarek je bil dan predvsem zaščiti dihal delavcev, zagotavljanju priporočene medsebojne razdalje ter prezračevanju delovnih okolij. Nič manj pomembne niso bile spremembe v organizaciji dela: delo na domu, redčenje ljudi pri malicah in prihodih na delo ipd. Nadzor IRSD je pokazal, da so bili odrejeni zaščitni ukrepi bolj spoštovani v proizvodnji kot v pisarnah (npr. nošenje mask, medsebojna razdalja ipd.).

Pred izbruhom epidemije je v Sloveniji letno od doma delalo zgolj nekaj sto ljudi. Po izbruhu epidemije so delodajalci delo od doma odredili več stotisoč delavcem. Od decembra 2020 dalje lahko delodajalci IRSD obveščajo o odrejenem delu od doma s pomočjo portala Slovenske poslovne točke SPOT. Samo v januarju 2021 je na ta način preko 1000 delodajalcev IRSD obvestilo o delu od doma več kot 40.000 delavcev. Digitalni pristop obveščanja omogoča IRSD večjo preglednost, v katerih dejavnostih in katera dela se opravlja od doma.

Na IRSD so se po razglasitvi epidemije po pomoč obračali tako delodajalci kot delavci. Delodajalci so iskali nasvete, kako ustrezno organizirati delo v razmerah epidemije, kako zagotoviti ustrezno higieno delovnih mest in osebno higieno ter o ustreznosti osebne varovalne opreme. Delavci pa so poizvedovali najpogosteje ali jim delodajalec res sme odrediti delo od doma ter ali res morajo nositi zaščitne maske na svojih delovnih mestih.

V letu 2020 je IRSD zabeležil 13.000 poškodb pri delu (v letu 2019 jih je bilo 10.000). Od tega jih je kar 5.000 bilo povezanih z okužbo covid-19 na delovnem mestu. Večina teh okužb se je dogodila v zdravstvu pri negovanju covid bolnikov. Okuženi zdravstveni delavci so se na IRSD obračali po nasvet, kako naj dokažejo, da so se okužili na delovnem mestu in ne v zasebnem času. V primeru poškodbe pri delu so jim namreč v času bolniške odsotnosti delodajalci dolžni izplačati 100 % odmere denarnega nadomestila.

Posnetek novinarske konference na tej povezavi (poročilo IRSD je od 43 minute posnetka dalje)

E-novica št. 10/2021 (15.2.2021): Eurofoundova spletna anketa: Življenje, delo in COVID-19

Obveščamo vas, da lahko v slovenščini izpolnite spletno anketo evropske agencije EUROFOUND z naslovom »Življenje, delo in COVID-19«. Anketa bo odprta v februarju in marcu 2021. Podobno anketo, ki se jo je udeležilo 90.000 Evropejcev iz vseh držav EU, je EUROFOUND izvedel spomladi 2020 po prvem valu epidemije.

EUROFOUND vabi k anketi z naslednjimi besedami: »Čeprav je zdaj cepivo na voljo, ima pandemija bolezni covid-19 še vedno daljnosežne učinke na kakovost življenja in delo ljudi. Zato Eurofound še naprej spremlja, kako gospodarske in socialne posledice pandemije vplivajo na ljudi. Da bi upoštevali najnovejši razvoj dogodkov, so v ta krog raziskav vključena tudi nova vprašanja, na primer o tem, kaj ljudje mislijo o programih cepljenja ter o kakovosti in uporabi javnih storitev med pandemijo. Gre za vas.  Vaše življenje.  Vaše delo.  Skupaj bomo prispevali k oblikovanju odziva na to krizo.”

 Anketa je dostopna s klikom na tej povezavi.

Izberete vprašalnik v slovenščini tako, da povsem na dnu kliknete na izbor Slovenski.