E- novica ZSSS št. 48 (5. 10. 2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

Eden izmed karcinogenov, ki jim je v EU in pri nas  na svojem delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev, so tudi hlapi dizelskih motorjev

V naši 43/2018 e-novici smo vam omenili, kako pomembno je, da imamo v Bruslju »našega človeka« oziroma nekoga, ki kot lastno dlan pozna vse mehanizme sprejemanja odločitev na ravni Evropske unije. Brez njega nam npr. tokrat prav gotovo ne bi uspelo pravočasno in pravemu človeku poslati našega poziva, ki lahko pomaga do večje kemijske varnosti na slovenskih delovnih mestih, kjer so delavci izpostavljeni hlapom dizelskih motorjev. Ne bi namreč vedeli, da je poziv treba poslati prav stalnemu predstavniku Republike Slovenije v Stalnem predstavništvu RS pri EU, ki bo 5. 10. 2018 glasoval o avstrijskem kompromisnem predlogu  na sestanku COREPER, kjer se pripravlja dnevni red trilogue sestanka na najvišji ravni 11. 10. 2018 med Avstrijo kot predsedujočo državo v EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo.

V naših e-novicah vas namreč redno obveščamo o naših aktivnostih, da bi prepričali evropske državnike, da do leta 2020 določijo obvezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov, s katerimi delavci rokujejo tudi na slovenskih delovnih mestih. Če bodo te mejne vrednosti določene v prilogah evropske Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, bodo namreč posledično takoj vnesene tudi v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Poklicnega raka je namreč mogoče najučinkoviteje preprečiti s pomočjo takih mejnih vrednosti, ki jih morajo nato delodajalci upoštevati pri organiziranju proizvodnje.

Eden izmed karcinogenov, ki jim je v EU in pri nas  na svojem delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev, so tudi hlapi dizelskih motorjev. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je zato v preteklih letih vodila javno kampanjo ozaveščanja o nevarnostih, povezanih z izpostavljenostjo hlapom dizel motorjev na delovnem mestu:

1. KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH MOTORJEV
2. Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev (Roadmap on carcinogens, 2018)

Obveščamo vas, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozvala veleposlanika Janeza Lenarčiča, ki je stalni predstavnik naše države v okviru Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU v Bruslju (SPBR), naj 5. 10. 2018 na sestanku COREPER in kasneje 11. 10. 2018 na trilogue sestanku podpre kompromisni predlog Avstrije za vključitev v prilogi I in III Direktive 2004/37/ES tudi predlog mejne vrednosti za hlape dizel motorjev, ki ga je pripravila Avstrija:

1. Hlapi dizel motorjev se naj vključijo v Prilogo I
2. Mejna vrednost poklicne izpostavljenosti naj bo 0,05 mg/m³, merjena glede na elementarni ogljik v prilogi III
3. Prehodna obdobja za rudarjenje pod zemljo in za gradnjo tunelov

Štel bo glas vsake države, zato smo našega veleposlanika pozvali, naj nas obvesti o rezultatu glasovanja, o katerem bomo zagotovo poročali.

Na tej povezavi

E- novica ZSSS št. 47 (2. 10. 2018): Rezervirajte si čas za tradicionalni jesenski posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu – 6. 11.2018

Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu vas vabi, da si že danes v svojem koledarju rezervirate 6. november 2018 za naš tradicionalni jesenski posvet za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Tokratna tema posveta bo VARNO RAVNANJE Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI.

Kako zagotoviti varno in zdravo delo z nevarnimi kemičnimi snovmi nam bodo razložili ugledni slovenski strokovnjaki, med njimi tudi republiška inšpektorica za kemično varnost. Na posvet ste vabljeni iz vseh podjetij in zavodov, kjer na kateremkoli delovnem mestu rokujete s kemikalijami. Zvedeli boste, kako je treba zaščititi poklicno zdravje sodelavcev.

Uradno vabilo, program in prijavnico bomo v prihodnjem tednu objavili na tej spletni strani .

NASVET: V skladu z 48. členom ZVZD-1 in 63. členom ZSDU ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma član sveta delavcev pravico do najmanj 40 ur letno za usposabljanje za svojo predstavniško vlogo. Pravočasno se torej s svojim delodajalcem domenite za udeležbo na našem posvetu.

E- novica ZSSS št. 46 (27. 9. 2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

Danes vam sporočamo dobro novico, da je bila 24. septembra 2018 na Dunaju podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018! Kot smo vas obvestili že davnega 26. maja 2016 v naši e-novici št. 37/2016, je bil namreč 25. maja 2016 v Amsterdamu na konferenci o preprečevanju poklicnega raka, organizirani v okviru nizozemskega predsedovanja EU, podpisan dogovor (convenant) kot načrt prostovoljnih dejavnosti za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks za soočanje s tveganji zaradi poklicne izpostavljenosti karcinogenom. Dogovor je imel šest podpisnikov: ministrstvi za delo Nizozemske in Avstrije, Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu in dva evropska socialna partnerja – Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC) in BUSINESSEUROPE za delodajalce. Ambicija podpisnikov je bila, da naj bi do konca 2018 že veljale obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 najpomembnejših karcinogenov na delovnem mestu. Z njimi bi lahko v prihodnosti letno preprečili vsaj 100.000 smrti zaradi poklicnega raka. Dogovor je bil rezultat tudi kampanje, ki smo ga za ta cilj izvajali že od leta 2015 tako v ETUC in pri nas v ZSSS. Cilj je bil le delno dosežen, saj je Evropski komisiji do konca 2018 uspelo pripraviti predloge evropskih mejnih vrednosti zgolj za 25 karcinogenov. Vendar evropska komisarka Marianne Thyssen pripravlja že nove sezname in sčasoma bo EU prispela na zadani cilj.

Ta dogovor oziroma convenant je pokazal, da dejansko lahko država, ki predseduje Evropskemu svetu oziroma EU, preprosto uvrsti na dnevni red EU kot svojo prioriteto tudi poklicno zdravje delavcev in tako premaga še tako huda nasprotovanja vsemogočnega kapitala, da bi EU dobila kakršnokoli dodatno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu. S koncem 2018 naj bi convenant prenehal veljati. Postavilo se je vprašanje, ali bo po Avstrijskem predsedovanju zamrl projekt širjenja evropske zakonodaje za preprečevanja poklicnega raka. A na konferenci, ki je bila 24. in 25. septembra 2018 na Dunaju, je Finska, ki bo Evropskemu svetu predsedovala v drugi polovici leta 2019, prevzela nalogo, da na dnevnem redu Evropske unije ohranja prizadevanja za preprečevanje poklicnega raka. Dogovor/ convenant ostaja torej živ!

Finska 24. septembra 2018 na Dunaju prevzema od Avstrije zavezo, da na dnevnem redu EU ohranja preprečevanje poklicnega raka z novimi mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti karcinogenom

Podpisniki dogovora oziroma covenanta pa opozarjajo, da mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu ne morejo same po sebi preprečiti poklicnega raka. Ko so namreč enkrat razglašene, jih je treba dejansko izvajati tudi v praksi. To pa zahteva angažma stroke na ravni vsakega posameznega delodajalca in odločno in ciljano ukrepanje inšpekcije dela. Veliko pa lahko storijo tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, ki naj svojega delodajalca pozovejo, naj karcinogene, s katerimi se pri njem srečujejo zaposleni, nadomesti z manj nevarnimi kemikalijami. Zahteva naj torej ukrepanje po načelu STOP, ki smo vam ga predstavili v naši e-novici št. 44/2018.

Karcinogenov na delovnem mestu je doslej ugotovljenih preko 200. Številni se ne zavedajo, da so kemikalije, s katerimi delajo, rakotvorne. Zato se vse začne z ozaveščanjem. V ta namen so podpisniki convenanta tudi v slovenščini pripravili tudi za vas kratke informacije o prvem naboru karcinogenov. Preberite si jih v slovenščini s klikom na naslednje povezave: Azbest, Benzen, Formaldehid, Hlapi, ki nastajajo pri varjenju, Izpuhi dizel motorjev, Kremenov prah, Krom VI, Policiklični aromatski ogljikovodiki, Prah lesa, Vinilklorid.

Prijatelj dogovora lahko postanete tudi vi osebno oziroma vaša organizacija z registracijo na naslednjem naslovu: https://roadmaponcarcinogens.eu/join-in/. Pošljete lahko svoje misli in nasvete, kako ravnati s karcinogeni. E-naslov za kontaktiranje: info@roadmaponcarcinogens.eu

Plakat, ki pojasnjuje namen covenanta (v angleščini)
Animirana predstavitev namena dogovora (v angleščini)

E-novica ZSSS št. 44/2018 (20. 9. 2018): Načelo STOP za učinkovito obvladovanje nevarnih snovi na delovnem mestu

Kampanja Zdravo delovno okolje 2018-2019 z naslovom Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta nam tokrat prinaša nasvete, kako najučinkoviteje z ukrepi obvladovanja preprečimo tveganja, ki jih prinašajo nevarne kemikalije.

Najboljši in učinkovit ukrep za obvladovanje in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo nevarne kemikalije na delovnem mestu je preprosto njihova izločitev ali zamenjava. Ta ukrep je v skladu z evropsko zakonodajo pa tudi v skladu z 9. členom našega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) na vrhu lestvice preprečevalnih ukrepov, ki jih delodajalec mora upoštevati. Evropska stroka varnosti in zdravja pri delu jih pozna kot načelo »STOP«.

S = zamenjava (angleško Substitution) nevarne kemikalije z varnejšo
T = s Tehničnimi ukrepi je treba kar se da zmanjšati koncentracijo nevarne snovi v območju, kjer se nahajajo delavci
O = z Organizacijskimi ukrepi je treba na najmanjše možno zmanjšati število delavcev, ki so v območju izpostavljenosti in na najmanjši možen čas skrajšati njihovo izpostavljenost
P = z osebno (angleško Personal) varovalno opremo, kakršna je npr. varovalna obleka, varnostna očala  in rokavice, je treba zaščititi delavca

Cilj zgornjega zaporedja preprečevalnih ukrepov je, da se tveganje obvlada na njegovem viru in da je varovanje sistematično oziroma načrtno. Preprečevanje oziroma prevencija mora biti vedno na prvem mestu, zato pa je ključna kompetentna predhodna ocena tveganja za vsa izpostavljena delovna mesta.

Več o tem, kako velja nadomestiti nevarne kemikalije na delovnih mestih najdete na naslednjih povezavah:
e-orodje za delodajalce
letak o zamenjavi nevarnih snovi (klikni na seznamu jezikov SL za slovenščino)
praktična orodja in smernice (v nekaterih evropskih jezikih)

E-novica ZSSS št. 43/2018 (19. 9. 2018): To je Laurent Vogel – “Naš človek v Bruslju!”

Laurent Vogel je sindikalni veteran. Za Evropski sindikalni inštitut (ETUI) v Bruslju dela že od leta 1990 in pozna kot lastno dlan vse politične mehanizme Evropske unije

Tokrat vam predstavljamo intervju z Laurentom Vogelom, raziskovalcem Evropskega sindikalnega inštituta ETUI v Bruslju, katerega naloga med drugim je, da v imenu vseh evropskih sindikatov politike in državnike na ravni EU prepričuje, kakšna naj bo evropska zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. To je še kako pomembno tudi za nas, saj mora Slovenija v svojo zakonodajo prenesti vsako spremembo evropske zakonodaje na tem področju. Z Laurentom se je tudi v našem imenu pogovarjala  sindikalna kolegica Ingrid Reifinger iz avstrijske sindikalne zveze ÖGB.

Kako v Evropski uniji poteka lobiranje za varnost in zdravje pri delu?
Beseda »lobiranje« mi ni preveč všeč. Pogosto namreč namiguje na zakrito vplivanje v korist ekonomskih interesov. V našem primeru pa sindikati želijo na zelo odkrit način vplivati na vsebino evropske zakonodaje. Vsa naša stališča so javno objavljena in temeljijo na naših povsem konkretnih izkušnjah o težavah delavcev. Na zakonodajo skušamo vplivati na vsakem koraku njenega nastajanja in sprejemanja: v tristranskih razpravah v posvetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu (ACSH); v stikih s poslanci Evropskega parlamenta, da bi amandmirali predloge Evropske komisije; v stikih z državami članicami EU, da bi tudi oni amandmirali predloge Evropske komisije oziroma da bi podprli dobre amandmaje, sprejete v Evropskem parlamentu. Gradimo lahko zavezništva. Na primer mnoge ženske organizacije žele preprečevati raka na dojkah. Vemo, da izpostavljenost na delovnem mestu lahko prispeva k pomembnemu deležu teh rakov. Skupaj lahko delamo za boljše preprečevanje na delovnem mestu.
 
Kaj je bil vaš doslej največji uspeh?
Naš največji uspeh je bila revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Predlog, ki ga je Evropska komisija pripravila leta 2016, je bil minimalističen. Dokončno besedilo, sprejeto decembra 2017, je veliko boljše. Uspelo nam je, da smo ga v več točkah občutno izboljšali. Izboljšane so bile mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za krom VI (izpostavljenih mu je približno milijon delavcev v vsej EU) in za prah trdega lesa (izpostavljenih mu je približno 3,3 milijona delavcev). Nova direktiva zahteva od držav članic organizacijo zdravstvenega nadzora delavcev, izpostavljenih karcinogenom, tudi po prekinitvi zaposlitve. To je še kako pomembno, saj se rak lahko razvije tudi 20 ali celo 30 let po izpostavljenosti. Če se ga odkrije zgodaj, je možnost ozdravitve precej višja. Zaradi teh izboljšav bo mogoče vsako leto rešiti na tisoče življenj delavcev.
 
Na katerih področjih bo zlasti potrebno v prihodnje lobirati, ko gre za varnost in zdravje pri delu?
Revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je dolgotrajen in stalen proces. Njene določbe je treba neprestano izboljševati. Ena od naših prioritet je vključitev v zaščito, ki jo zagotavlja delavcem, tudi reprotoksine oziroma snovi, strupene za rodnost (kot je to v svoji zakonodaji že storila Avstrija) in definiranje pregledne metodologije za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam.
Na ostalih področjih pa je izboljševanje evropske zakonodaje še vedno zaustavljeno. Za delavce je prioriteta sprejem direktive za preprečevanje mišično-kostnih obolenj in direktiva za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Neobstoj ustrezne zakonodaje je velika ovira za prevencijo. Spodbuja nepošteno tekmovanje med podjetji na račun življenj in zdravja delavcev.

E-novica ZSSS št. 42/2018 (18. 9. 2018): Strateški sestanek delavske interesne skupine ACSH

Utrinki s strateškega sestanka, ki se ga je udeležila tudi strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Obveščamo vas, da je bil 11. in 12. septembra 2018 v Atenah tradicionalni strateški sestanek delavske interesne skupine v tripartitnem Svetu za varnost in zdravje pri delu (ACSH), ki svetuje Evropski komisiji na področju varnosti in zdravja pri delu.
Ker se v letu 2019 obetajo volitve v Evropski parlament in s tem sestava naslednje Evropske komisije, je čas, da delavska svetovalna skupina določi svoje prioritete za naprej. To je toliko pomembneje, ker bo v naslednjem letu tudi kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in se zato že začenjajo priprave njenega akcijsko-strateškega programa za naslednjih pet let.
V razpravi so bile izpostavljene med drugim naslednje prioritete: pobuda za smernice in postopoma novo direktivo za obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu, zaščita delavcev pred reprotoksini in nanomateriali na delovnem mestu, nadaljevanje kampanj za preprečevanje poklicnega raka, obvladovanje tradicionalnih obremenitev pri delu, ki jih občuti največ delavcev, kot sta vročina in mraz na delovnem mestu, učinkovit inšpekcijski nadzor, opolnomočenje delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu s posebnim poudarkom na zastopanje delavcev pri mikro delodajalcih.

E-novica ZSSS št. 39/2018 (20. 8. 2018): Glifosat – v ZDA 289 milijonska odškodnina umirajočemu vzdrževalcu

Obveščamo vas o razvoju dogodkov v zvezi s herbicidom glifosatom, ki je baje najpogosteje uporabljan herbicid na svetu, s katerim se delavci na nekaterih delovnih mestih srečujejo tudi pri nas.

Marca 2015 je Mednarodna agencija za raziskave raka glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).

Tokrat o rekordni odškodnini umirajočemu ameriškemu vzdrževalcu.  Sodišče v San Franciscu je 10. 8. 2018 na smrt obolelemu vzdrževalcu Dewayne Johnsonu, ki je trato okrog šole škropil z glifosatom, prisodilo odškodnino 289 milijonov ameriških dolarjev. Porota je spoznala proizvajalca glifosata Monsanto krivega, ker je javnosti prikrival z njim povezane nevarnosti. Monsanto je raje za odškodnine rezerviral 258 milijonov dolarjev. Razsodba bo vplivala na izid 4000 podobnih primerov v ZDA. Monsanto je že napovedal pritožbo na razsodbo.

Zdi se, da so v ZDA odškodnine prisojene tako visoko, ker le tolikšne lahko vplivajo na odgovornejše ravnanje bogatih multinacionalk. Porota se je odločila za tolikšno odškodnino, ker je bila na sodišču predstavljena interna dokumentacija Monsanta, ki je pokazala, da je ta vedel za potencialno zdravstveno tveganje. Kljub temu javnosti o tem tveganju ni posvaril in je nasprotno ravnal s »hudodelskim namenom ali zatiranjem«. Dokumentacija je pokazala, da je zavestno diskreditiral neodvisne raziskovalce, vplival na javne agencije, da so skrbele za njegov zasebni interes namesto za javnega in prenehal financirati Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC), ker je razglasila, da je glifosat verjetno rakotvoren za ljudi.

Vir informacije o odškodnini na naslednji povezavi (v angleščini).

OPOMBA: Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave. Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ker je proizvajalec glifosata Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Gensko spremenjeno seme je torej odporno na herbicid glifosat, plevel pa ni. Leta 2014 je meta-analiza ugotovila korelacijo med poklicno izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in povečanim tveganjem za limfom celic B, to najpogostejšo vrsto ne-Hodgkinovega limfoma. Delavci, izpostavljeni glifosatu, so imeli približno dvakrat višjo verjetnost, da zbolijo za B celičnim limfomom. Vir: Wikipedija

V naši e-novici št. 42/2017 z dne 10. 10. 2017 smo vas obvestili, da je do 2. 7. 2017 kar 1.070.865 ljudi iz 22 držav članic EU podpisalo državljansko pobudo z naslovom »PREPOVEJMO GLIFOSAT TER OBVARUJMO LJUDI IN OKOLJE PRED STRUPENIMI PESTICIDI«.  Iz Slovenije je bilo 2.738 podpisnikov te pobude. Evropska komisija je 12. 12. 2017 sprejela sporočilo, v katerem je navedla ukrepe, ki jih namerava sprejeti v zvezi z njo. V svojem odgovoru je najprej ugotovila, da »ne obstajajo ne znanstveni ne pravni razlogi, ki bi upravičevali prepoved glifosata, in da ne bo pripravila zakonodajnega predloga v zvezi s tem.« Hkrati pa je napovedala vrsto drugih zakonodajnih predlogov za urejanje problematike herbicidov. Več o odgovoru Evropske komisije na naslednji povezavi.

Oktobra 2017 v razpravi o 10-letnem podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata v Evropi, se je Slovenija zavzela za prepoved glifosata ob kratkem, največ petletnem prehodnem obdobju, v katerem se bi kmetijstvo lahko prilagodilo. Glifosat se namreč v Sloveniji uporablja tako na nekmetijskih površinah – cestah, železnicah, pokopališčih, v parkih – kot tudi v kmetijstvu. Glifosat je aktivna snov v številnih herbicidih na slovenskem tržišču z različnimi tržnimi imeni (glej na primer to povezavo). Na leto jo prodajo od 70 do 85 ton.

E-novica ZSSS št. 38/2018 (16. 8. 2018): Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Ministrstvo delo je s socialnimi partnerji 1. 8. 2018 začelo socialni dialog o predlogu pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. Gre za enega od treh ključnih pravilnikov, ki slovenskim delavcem zagotavljajo kemično varnost na delovnem mestu:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Časovnica priprave sprememb in dopolnitev pravilnika je sledeča:

1. Predlog pravilnika je bil usklajen z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za finance in Inšpektoratom RS za delo.
2. Svet za varnost in zdravje pri delu, štiristranski posvetovalni organ ministrice za delo, ga je obravnaval 8. 6. 2018 na svoji 8. seji.
3. Rok za pripombe strokovnih organizacije je bil 22. 6. 2018.
4. Javna razprava o predlogu pravilnika je potekala na spletni strani ministrstva zgolj v času dopustov od 23. 7. 2018 do 1. 8. 2018.
5. Ministrstvo je s socialnimi partnerji 1. 8. 2018 začelo socialni dialog o predlogu pravilnika.
6. S sprejemom nekaterih od predlaganih sprememb in dopolnitev se mudi, saj mora biti najkasneje do 21. 8. 2018 veljavni Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu usklajen z Direktivo Evropske komisije 2017/164/EU z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES ter o spremembi direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27, z dne 1.2.2017, str. 115).

Tokratne spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu so dobra novica za kemično varnost na slovenskih delovnih mestih. Nekatere slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam so namreč zastarele glede na najnovejša znanstvena spoznanja. Slovenija jih v prilogah tokratnega pravilnika uskladila ne le z mejnimi vrednostmi iz evropskih direktiv ampak dodatno tudi z najsodobnejšimi nemškimi (TRGS 900 z dne 2. 5. 2018). Predlog pa prinaša tudi druge spremembe, kot so mejne vrednosti za prah na delovnem mestu ter obveznost upoštevanja standarda SIST EN 689 – Zrak na delovnem mestu – Navodilo za oceno izpostavljenosti pri vdihavanju kemičnih snovi za primerjavo z mejnimi vrednostmi in načrtovanje meritev. Na novo bo urejen zdravstveni nadzor delavcev. Ohranjena bo obveznost biološkega monitoringa za delavce, ki so izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča biološka mejna vrednost.

Spremembe in dopolnitve pravilnika pozdravljamo, saj so sad kampanj, ki smo jih za kemično varnost na delovnih mestih po letu 2015 izvajali Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) na evropski ravni in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na nacionalni ravni. O njih smo vam v naših e-novicah sproti poročali. Glej arhiv naših kampanj na naslednji povezavi!

Glej tudi:

• Spremni dopis MDDSZ socialnim partnerjem z dne 1. 8. 2018
• Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
• Obrazložitev predloga sprememb in dopolnitev z dne 1. 8. 2018