E-novica ZSSS št. 56 (25. 11. 2019):  Zaključek evropske kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Obveščamo vas, da se je na Vrhu stalne evropske kampanje Zdrava delovna mesta, ki je bil 12. in 13. novembra 2019 v španskem oziroma baskovskem Bilbau, slovesno zaključila dvoletna evropska kampanja 2018-2019 Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta. Tudi mi smo vam v zadnjih dveh letih obilno poročali o njej. Za nazaj si lahko preberete naš novice v letu 2018 pod številkami 11, 22, 27, 37, 40, 44, 49, 51, 53, 54, 55, 56, 58 in 64 (glej Seznam e-novic v letu 2018). V letu 2019 pa smo to evropsko kampanjo omenjali v svojih novicah št. 10, 30, 49, 55 in v današnji 56/2019 novici (glej Seznam e-novic v letu 2019). Tej kampanji pa smo posvetili tudi svoj posvet za delavske zaupnike Varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani.

Na Vrhu kampanje je bilo podeljenih šest nagrad in šest pohval   „Dobra praksa na zdravih delovnih mestih pri varnem ravnanju z nevarnimi kemičnimi snovmi«. Odlikovane so bile organizacije s proaktivnim in participativnim pristopom k ocenjevanju tveganj in izvajanju rešitev. Eno od pohval je dobil tudi celovit sistem obvladovanja nevarnih snovi na delovnih mestih, ki ga je razvilo Gorenje gospodinjski aparati, Partizanska 12, Velenje (obrazložitev). Čestitamo!

Nagrajeni primeri prihajajo iz podjetij in organizacij zelo različnih velikosti in iz različnih panog, vse pa druži skupni cilj: ustvariti kulturo preprečevanja tveganj in zaščite delavcev pred nevarnimi kemičnimi snovmi. Natečaj za obdobje 2018–2019 je bil ključni del kampanje agencije EU-OSHA Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta. Dr. Christa Sedlatschek, izvršna direktorica agencije EU-OSHA, je takole komentirala utemeljenost priznanj: „Veseli smo, da vidimo toliko močnih in raznolikih primerov dobre prakse varnosti in zdravja pri delu v sklopu ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi. Nagrajeni primeri dobre prakse prihajajo iz podjetij in organizacij zelo različnih velikosti in iz različnih panog, vse pa druži skupni cilj: ustvariti kulturo preprečevanja tveganj in zaščite delavcev pred nevarnimi kemičnimi snovmi.“

Priznanja je prejelo šest organizacij:

1. češko farmacevtsko podjetje VAKOS XT, a.s., ki je v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve pripravilo program ukrepov za zaščito javnih uslužbencev pred izpostavljenostjo nedovoljenim drogam med izvajanjem policijskih nalog v laboratorijih za nedovoljene droge ipd.;
2. Eiffage Infrastructures, veliko francosko podjetje iz panoge gradnje in vzdrževanja cest, ki je razvilo novo tehniko, s katero so popolnoma odpravili uporabo nevarnih topil v svojih analitskih laboratorijih;
3. nemško zvezno združenje steklarskih poklicev, v katerem so razvili in začeli izvajati varne in ekonomične tehnike za ravnanje z materiali, ki vsebujejo azbest;
4. Peluquería Elvira, manjši frizerski in kozmetični salon, v katerem so odstranili nevarne kemične snovi in tudi spremenili delovne pogoje v drugih salonih po vsej Španiji;
5. Atlas Copco Industrial Technique AB, proizvodno podjetje s Švedske, v katerem so krepili kulturo udeležbe in sodelovanja ter izvedli kolektivne ukrepe za zaščito delavcev pred morebitnimi nevarnimi ogljikovimi nanocevkami;
6. manjše kmetijsko podjetje na Nizozemskem, Mansholt BV, ki je v sodelovanju z nacionalnim panožnim organom za varnost in zdravje pri delu izvedlo vrsto tehničnih in organizacijskih ukrepov za zaščito delavcev pred nevarnim prahom.

Pohvalo so prejele še štiri organizacije:

1. dunajski zagovorniški urad za zaščito okolja, Avstrija;
2. gradbeno podjetje BAM Ireland, Irska;
3. Gorenje, d.d., slovensko proizvodno podjetje, in
4. društvo British Occupational Hygiene Society, Združeno kraljestvo.

Prijave so najprej ocenjevali na nacionalni ravni, nato pa sta bila za vseevropsko tekmovanje nominirana po največ dva zmagovalca iz vsake države. Evropska žirija je ocenjevala izvajanje dobrih praks, izvedbo ocene tveganja in upoštevanje načela STOP  –  to je, kako je bil izveden hierarhični pristop k preprečevanju tveganj, prednostni obravnavi in nadomeščanju nevarnih kemičnih snovi, čemur sledijo tehnični in organizacijski ter na koncu osebni zaščitni ukrepi. Žirija je presojala tudi, ali so ukrepi pripeljali do dejanskih in dokazljivih izboljšanj varnosti in zdravja pri delu, in sicer s celostnim pristopom, ki vključuje sodelovanje delavcev in prizadevanja vodstva. Izbrani ukrepi so vzdržni skozi daljše časovno obdobje, prenosljivi na druge organizacije ali države članice ter presegajo nacionalne zakonodajne zahteve.

Več informacij o nagrajenih in pohvaljenih primerih lahko najdete v brošuri o priznanjih za dobro prakso. Velenjsko Gorenje najdete na strani 31.

Obiščite spletno stran kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta 

E-novica ZSSS št. 55 (8. 11. 2019): Nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019

Obveščamo vas, da so bile 7. 11. 2019 v Celju že triindvajsetič zapored podeljene ugledne slovenske nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019 za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu. Podelitev je bila ob zaključku tradicionalnega simpozija »Varno in zdravo delo – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi«, ki sta ga organizirali Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije in Zbornica varnosti in zdravja pri delu.

Podeljene so bile tri nagrade in šest priznanj Avgusta Kuharja. Nagrado Avgusta Kuharja za izjemni dosežek je prejel Marjan Mikec iz Kranja za management varnosti pri delu z uporabo mobilne in spletne aplikacije SafetySnapper. Nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo je prejel Žarko Leban iz Nove Gorice. Nagrado Avgusta Kuharja za najboljše diplomsko delo študenta Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pa je prejela Lea Grenc za diplomsko z naslovom »Vpliv gospodarskih dejavnosti in spola na bolniški stalež«. Priznanja so bila podeljena za strokovno delo v devetih regionalnih društvih varnostnih inženirjev.

Na sliki so dobitniki in podeljevalci nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za leto 2019

Utemeljitve podeljenih nagrad in priznanj najdete v slavnostni brošuri na naslednji povezavi.

Nagrade se imenujejo po Avgustu Kuharju (1906 – 1964), nestorju slovenskih varnostnih tehnikov. Z namenom promocije dosežkov stroke varnosti in zdravja pri delu jih podeljuje Fundacija Avgusta Kuharja. Več o tej fundaciji na naslednji povezavi. Vabljeni k ogledu.

E-novica ZSSS št. 53 (30. 10. 2019): O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

V naši e-novici št. 39/2019 z dne 23. 8. 2019 smo napovedali, da bo 14. 10. 2019 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju mednarodna konferenca »ŽENSKE IN MOŠKI NA DELOVNEM MESTU: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V KONTEKSTU ENAKIH MOŽNOSTI«. Organiziralo jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Tokrat vas želimo opozoriti na sporočila s te uspešno izvedene konference.

Bila je izjemno dobro obiskana, udeleženci pa navdušeni zaradi zanimivih prispevkov domačih in tujih predavateljev. Razprava je tekla o tem, kako se delovna mesta in delo moških ter žensk razlikujejo glede na delovne pogoje in kakovost delovnih mest. Te razlike namreč vplivajo na tveganja, s katerimi se na delovnem mestu srečujejo moški in ženske, kar se v praksi pogosto podcenjuje ali spregleda. EU OSHA na primer ocenjuje, da v delovnem življenju žensk in moških obstajajo bistvene razlike, ki vplivajo na njihovo varnost in zdravje pri delu. Razlike v delovnih pogojih med spoloma se odražajo v zdravstvenih statistikah. Raziskave in ukrepi morajo upoštevati dejansko delo, ki ga opravljajo moški in ženske, ter razlike v izpostavljenosti in delovnih pogojih.

Nauk vseh teh opozoril je, da je v praksi v podjetju ali zavodu z zornega kota obeh spolov potrebno pretehtati ocene tveganja za varnost in zdravje pri delu na posameznih delovnih mestih in preventivne ukrepe. Le tako lahko namreč zaznamo, če isti preventivni ukrepi različno funkcionirajo za ženske kot za moške. Je bila pri ocenjevanju tveganja res upoštevana specifika obeh spolov? Ne podcenjujmo različnosti obremenitev, s katerimi se srečujejo delavci in delavke!

Gradiva s konference so objavljena na portalu slovenske Informacijske točke EU OSHA na tej povezavi. Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 51 (17. 10. 2019): Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

Tokrat vas opozarjamo na letos objavljeno študijo o tveganju za nastanek raka pri otrocih danskih staršev, zaposlenih v industrijah barv in tiska. Študija temelji na podatkih o raku pri danskih otrocih iz danskega registra raka v obdobju 1968-2015. Objavljena je bila v ugledni skandinavski strokovni reviji Scandinavian Journal of Work, Environment & Health. Gre za študijo, ki lahko velja kot eden od dokazov o očem skritih in zato toliko bolj nevarnih učinkih na zdravje ljudi zaradi reprotoksinov na delovnih mestih. To so kemikalije, ki lahko na različne načine škodujejo plodnosti delavcev in zdravju njihovih potomcev. Reprotoksini lahko povzročijo poškodbo ali smrt gamet (to je moških semenčic in ženskih jajčec), smrt zarodka ali ploda v maternici, razvojne okvare, kot je na primer abnormalni razvoj kostnega tkiva, slabši fizični razvoj, funkcionalno okvaro organov ali pomanjkanje encimov. Otežujejo zanositev in povzročajo spontane splave. Lahko pa tudi škodujejo razvoju plodu v času nosečnosti zaradi trajnih okvar organov. Škodujejo lahko tudi samemu porodu in razvoju otroka po porodu. Očem skriti ostajajo zlasti dolgoročni učinki reprotoksinov na zdravje potomcev izpostavljenih delavcev. Zaradi hormonskih motilcev lahko pride do hudih zdravstvenih zapletov celo pri vnukih!

Ker so nevarnosti, ki jih povzročajo reprotoksini, skrite očem, je torej pomembna vsaka znanstvena raziskava, ki jih razkrije. Omenjena danska študija je raziskala povezavo med izbruhom rakavih bolezni pri otrocih in izpostavljenostjo njihovih staršev reprotoksinom v industrijah barv in tiska. Raziskava je potrdila občutno povečano tveganje za nastanek akutne mieloidne levkemije in raka centralnega živčnega sistema pri otrocih izpostavljenih delavcev. Tveganje za raka pri otroku, če je v industriji barv in tiska delal oče, je kar podvojeno!

Reprotoksini torej škodujejo ne le plodnosti žensk ampak tudi moških! Ne zadošča zgolj varstvo nosečnic! Tako delavce kot delavke je treba pred škodljivimi učinki zaščititi že mnogo pred zanositvijo!

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Evropski sindikalni inštitut (ETUI) in v Sloveniji tudi ZSSS se zato že 20 let prizadevamo, da bi evropska in nacionalna zakonodaja delavcem na delovnih mestih zagotavljala enako zaščito pred reprotoksini, kot jo že pred karcinogeni. Prav to je Strokovna služba ZSSS letos v okviru posvetovanj v Svetu za varnost in zdravje pri delu pri ministrstvu za delo predlagala pri obravnavi predloga novele Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.  Čakamo še, ali bo ministrstvo naše predloge res upoštevalo. Tveganja zaradi reprotoksinov v Sloveniji pač ostajajo podcenjena. Poročamo pa lahko, da je vsaj v EU bila akcija sindikatov uspešnejša, saj je Evropska komisija letos objavila prvo študijo o potrebnosti vključitve zaščite pred reprotoksini v direktive. Ali Slovenija res lahko slovenske delavce zaščiti pred reprotoksini šele, ko bo to od nje zahtevala EU? Številne druge države v EU ne čakajo. Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Finska, Francija in Nizozemska so na primer v svoje nacionalne predpise o zaščiti delavcev pred karcinogeni že vključile tudi zaščito pred reprotoksini.

Kaj torej svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?
Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi naslednje stavke o nevarnosti:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, zahtevajte od njega enako zaščito delavcev pred njimi, kakršna je zahtevana v primeru karcinogenov!
Ne zadovoljite se zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar lahko zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.

Viri:

1. Risk of selected childhood cancers and parental employment in painting and printing industries: A register-based case‒control study in Denmark 1968–2015, Print ISSN: 0355-3140 Electronic ISSN: 1795-990X Copyright (c) Scandinavian Journal of Work, Environment & Health
2. Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, EU OSHA 2018
3. Proizvodnja in razmnoževanje, Kraja zdravja prihodnjim generacijam, ZSSS, 2009

E-novica ZSSS št. 49 (27. 9. 2019): Podeljena priznanja “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019”

Obveščamo vas, da so bila v četrtek, 19. 9. 2019 v prostorih Narodne galerije v Ljubljani podeljena priznanja “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019”. Priznanja je podelilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi razpisa, o katerem smo vas obvestili v naši e-novici 22/2018 z dne 24. 4. 2018. Takrat sta bila istočasno razglašena ta razpis in začetek nove dvoletne kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) 2018-2019 z naslovom »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«.

Skupinska slika ministrice in direktorice EU OSHA v družbi prejemnikov vseh treh priznanj (Foto: Lučka Böhm)

Priznanja sta podelili ministrica za delo Ksenija Klampfer in izvršna direktorica EU OSHA Christa Sedlatschek. Podelili sta tri priznanja.

Enakovredni nacionalni priznanji za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-19 sta prejela:

1. inovativen sistem ravnanja z nevarnimi snovmi v delovnem procesu, ki ga je razvil ContiTech Slovenija, družba za proizvodnjo gumenih tehničnih izdelkov, d.o.o., Škofjeloška cesta 6, Kranj (obrazložitev),
2. program usposabljanja študentov za varno delo, ki ga je razvila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, Ljubljana (obrazložitev).

Priznanje za najboljšo prakso na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-19 pa je prejel celovit sistem obvladovanja nevarnih snovi na delovnih mestih, ki ga je razvilo Gorenje gospodinjski aparati, d.o.o., Partizanska 12, Velenje (obrazložitev).

Izvedeli smo, da je ministrstvo dosežek Gorenja prijavilo tudi na evropsko tekmovanje EU OSHA. Christa Sedlatschek je na podelitvi povedala, da bo na slovesnosti v Bilbau novembra 2019 ob zaključku kampanje 2018-2019 »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta« Gorenje prejelo pohvalo tudi na evropskem tekmovanju. O evropski podelitvi in zaključku dvoletne kampanje vas bomo obvestili novembra 2019.

E-novica ZSSS št. 48 (24. 9. 2019): Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

Kot smo vas obvestili v naših e-novicah 45/2019 in 46/2019 poteka od 20. do 27. 9. 2019 po vsem svetu »Globalni podnebni štrajk«. Pri nas bo osrednji shod 27. 9. 2019 ob 11.55 na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
 
Zaradi toplogrednih plinov se spreminja podnebje in tudi na delovnih mestih, se zato dvigujejo temperature do neznosnih višin. Spomnimo vas na spletno anketo o temperaturah na delovnih mestih, ki jo je letošnjega maja izvedla Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Rezultate smo objavili v naši e-novici št. 34/2019. Kar 17 % udeležencev ankete je poročalo, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v  do 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C!  Kar 54 % udeležencev ankete je poročalo o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži zaradi ekstremnih temperatur na delovnem mestu. 34 % jih je poročalo o slabši koncentraciji pri delu, 26 % o dehidraciji ter 21 % celo o omedlevicah.

V času Globalnega podnebnega štrajka je zato čas, da se spomnimo, kaj pa smo sindikati že do sedaj storili za temperaturno udobje na delovnem mestu. ZSSS je članica Evropske konfederacije sindikatov ETUC od leta 1999. Decembra 2018 je izvršni odbor ETUC sprejel Resolucijo o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami. Resolucija utemeljuje zahteve za temperaturno udobje na delovnem mestu (glej prevod v slovenščino na tej povezavi). Na Dunaju od 21. do 24. maja 2019 je nato 14. kongres ETUC zavezal vodstvo ETUC in njene nacionalne članice (torej tudi našo ZSSS), da delujemo celotni štiriletni mandat 2019-2023 za mobilizacijo delavcev za zahteve za pravični prehod in za akcije na področju klimatskih sprememb. Junija 2019 pa je izvršni odbor ETUC pozval Evropsko komisijo, da naj sprejme zakonodajo, ki bo določila na evropski ravni najnižjo in najvišjo temperaturo za delo delavcev tako v stavbah kot na prostem.

Termometer, s katerim je ETUC junija 2019 zacel kampanjo za evropsko najvišjo dovoljeno temperaturo na delovnem mestu

Tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu se pridružuje upravičenim zahtevam, da je treba na slovenskih in evropskih delovnih mestih zagotoviti temperaturno udobje. V okviru snovanja slovenske strategije na področju varnosti in zdravja pri delu do leta 2025 smo že leta 2018 ministrstvu za delo predlagali dopolnitve slovenskih predpisov v zvezi s temperaturnim udobjem na delovnem mestu. Prav gotovo je med njimi tudi Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki ga je treba nadgraditi z bolj jasnimi in obvezujočimi nalogami delodajalca, kako zagotoviti temperaturno udobje na delovnih mesti tako v stavbah kot na prostem.

Vabimo vas, da tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu od svojega delodajalca zahtevate, da delavcem poleti in pozimi zagotovi temperaturno udobje na delovnem mestu! Ne odlašajte in uporabite argumente, nanizane v resoluciji ETUC! Tehnične rešitve za zagotovitev temperaturnega udobja namreč zahtevajo čas. Naj bo poletje 2020 že čas temperaturnega udobja na delovnem mestu!