E-novica ZSSS št. 69 (16. 11. 2020): Cepivo proti COVID-19

Posredujemo vam prevod pisma Luce Visentinija, generalnega sekretarka Evropske konfederacije Sindikatov (ETUC) z dne 13. 11. 2020:

Vsem članicam ETUC

V začetku tega tedna je Evropska komisija v imenu vseh držav članic EU odobrila pogodbo z dvema farmacevtskima družbama za 300 milijonov odmerkov cepiva proti COVID-19, ko bosta potrjeni njegova varnost in učinkovitost. Študija je pokazala 90-odstotno učinkovitost cepiva, ki sta ga razvili ti dve družbi.

Ta novica nam vzbuja upanje v času pandemije, ki ima tako rušilne učinke na trge dela in družbe.

Evropska komisija je prevzela pomembno vlogo pri koordinaciji hitrega a varnega razvoja, izdelave in razdeljevanja cepiva proti COVID-19. Podpiramo zlasti cilj, ki si ga je zadala Komisija, da vsem v Evropi pošteno zagotovi dostopnost do brezplačnega cepiva.

Komisija je objavila svoje sporočilo, v katerem določa kako morajo ukrepati države članice, da bodo v celoti pripravljene, ko bo cepivo na voljo – vključno s pripravo nacionalnih strategij za cepljenje.

Sporočilo Komisije vsebuje nekatere pomembne vidike in priporočila – in zlasti naslednje:

• Država članica naj predvidi brezplačno ponudbo cepiva za COVID-19.
• Država članica naj za dostavo cepiva za COVID-19 zagotovi usposobljeno osebje ter medicinsko in osebno varovalno opremo.
• Država članica naj za trenutek, ko bo cepivo na voljo, določi prioritetne skupine ljudi, ki naj vključujejo med drugimi zdravstveno osebje, zaposlene v domovih za starejše, drugo nujno potrebno osebje in delavce, ki jim ni mogoče zagotoviti potrebna fizična razdalja.

Pozivamo vas, da se povežete z vlado vaše države in poskrbite, da bo sledila tem priporočilom ter da jih bo vključila v svojo nacionalno strategijo cepljenja.

Obveščamo vas tudi, da smo Evropski komisiji poslali pismo v zvezi z zgoraj omenjenimi predlaganimi dejavnostmi in da smo zahtevali pojasnila v zvezi z vrsto dodatnih zadev, kakršna je na primer količina nakupljenega cepiva in finančno breme za države članice.

Lep pozdrav,
Luca Visentini, generalni sekretar ETUC
Per Hilmersson, namestnik generalnega sekretarja ETUC

Sporočilo Evropske komisije v slovenščini na tej povezavi:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0680&from=EN

Pismo ETUC Evroposki komisiji na tej povezavi.

E-novica ZSSS št. 67 (12. 11. 2020): Kdaj na delo po ozdravitvi COVID-19?

Posredujemo vam odgovor Nacionalnega inštituta za zdravje NIJZ, kdaj je varno, da se delavec po ozdravitvi od COVID-19 vrne na delo:

»Oseba, ki ji je bila odrejena izolacija, je v bolniškem staležu in je doma najmanj 10 dni od začetka bolezni oz. oseba, ki preboleva okužbo brez simptomov, 10 dni od pozitivnega testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Izolacija se predvidoma zaključi po 10 dneh, če je bila oseba zadnjih 48 ur brez vročine in je minilo 48 ur od začetka umirjanja simptomov in znakov bolezni. V primeru, da bolezen oz. povišana temperatura trajata dlje, se izolacija podaljša (in traja več kot 10 dni), dokler ne mine 48 ur od normalizacije telesne temperature in začetka umirjanja simptomov in znakov bolezni. Izolacija se lahko podaljša tudi, če je potek bolezni hujši, zahteva hospitalizacijo in v primeru imunske motnje. Trajanje izolacije določi osebni oziroma lečeči zdravnik. Kontrolni brisi oz. kontrolna testiranja niso potrebna.«

E-novica ZSSS št. 66 (4. 11. 2020): Poziv politikom, naj podprejo sindikalna stališča k predlogu 4. revizije direktive 2004/37/ES

V Evropskem parlamentu poteka razprava o predlogu 4. revizije Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, o kateri smo vas 25. 9. 2020 obvestili v naši e-novici št. 53/2020. Rok za stališča nacionalnih parlamentov nanjo je 18. 11. 2020, zato je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu posredovala evropska sindikalna stališča na ta predlog Državnemu zboru RS, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu. Pozvali smo jih, naj podprejo in glasujejo za sindikalna stališča, da bi zaščitili zdravje in varnost evropskih in s tem tudi slovenskih delavcev.

Obvestili smo jih, da ETUC in ZSSS menita, da so korak v pravo smer predlogi Evropske komisije za mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine. Hkrati pa smo opozorili, da je še vedno premalo evropskih mejnih vrednosti za karcinogene na evropskih delovnih mestih in da so nekatere od veljavnih evropskih mejnih vrednosti že zastarele in zato ne ščitijo dovolj delavčevega zdravja. Pozvali smo, da naj direktiva že v okviru 4. revizije razširi svojo zaščito tudi na reprotoksine (snovi nevarne za rodnost) in na nevarne medicinske snovi, kakršne so citotoksiki, citostatiki in antineoplastiki. Prav tako smo se zavzeli za nov koherenten in transparenten evropski sistem določanja mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti, ki naj se zgleduje po obstoječem nemškem in nizozemskem pristopu.

O tem, kako so glasovali slovenski predstavniki v organih EU vas bomo obveščali.

Več o pozivu ZSSS na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 65 (4. 11. 2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

Posredujemo vam vabilo, ki nam ga je poslalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve:

Nemško predsedstvo Svetu EU organizira spletno konferenco »STOP poklicnemu raku« (angleško STOP Cancer at Work), ki bo potekala 9. in 10. novembra 2020 v okviru Časovnega načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnem mestu (Roadmap on Carcinogens). Program in podrobnejše informacije o konferenci so na voljo tudi na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) na tej povezavi. Organizatorji ponujajo možnost spremljanja konference preko naslednje spletne povezave, ki bo postala aktivna v ponedeljek, 9. novembra 2020.

Vabljeni k ogledu!

Srečno in ostanite zdravi!

E-novica ZSSS št. 64 (2. 11. 2020): Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi

Kljub epidemiji so številni delavci zaradi narave svojega dela prisiljeni delati v skupnih prostorih z večjim številom sodelavcev. Koronavirus se širi po zraku tudi zaradi aerosolov. Majhni kužni delci, ki jih izdiha okužena oseba še ure dolgo lebdijo v zraku v zaprtih prostorih. Po več urah dihanja v neprezračenem prostoru se njihova koncentracija v zraku lahko pomembno poveča. Dlje ko prostori niso prezračeni, večja je koncentracija aerosolov v zraku. Maske in dvometrska razdalja sčasoma ne zadoščata več. Okužena oseba oddaja toliko več aerosolov, kolikor bolj na glas govori oziroma bolj kot diha na vso moč. Če kričimo, oddajamo 50-krat več aerosolov kot, kadar smo tiho. Verjetnost okužbe raste z dolžino časa, ki ga prebijemo v neprezračenem prostoru skupaj z okuženo osebo. Nekateri okuženi še ne čutijo simptomov bolezni, kljub temu pa že izdihavajo okužene aerosole.

Tokrat vam zato posredujemo ugotovitve znanstvenikov, da prezračevanje prostorov, v katerih se zadržuje večje število ljudi, dramatično zniža tveganje okužbe zaradi izdihanih kužnih aerosolov v zraku. Prezračuje se lahko z odpiranjem oken in ustvarjanjem prepiha ali z dobro prezračevalno napravo. Znanstveniki so analizirali, kako se je širila okužba v znanih primerih. Tako je marca letos 61 članov pevskega zbora v ZDA sodelovalo na pevskih vajah. Eden od njih je bil okužen in v času 2,5 ure dolge pevske vaje se je od njega s COVID-19 okužilo 53 preostalih članov pevskega zbora. In to kljub temu, da so upoštevali medsebojno varnostno razdaljo in higienske ukrepe. Okužili so se celo pevci, ki so bili od okuženega oddaljeni 14 metrov.  Toda bili so v najbolj tveganem možnem scenariju: peli so brez mask, peli so na ves glas in zato z izdihano sapo oddajali precej več aerosolov ter v istem neprezračenem prostoru so se zadrževali 2,5 ure.

Znanstveniki so to tveganje okužbe z okuženimi aerosoli  ponazorili s tremi primeri iz realnega življenja:

• Šest prijateljev se zadržuje v družinski dnevni sobi. Eden je okužen. Družijo se 4 ure in se na glas pogovarjajo. Ne nosijo mask in ne prezračijo dnevne sobe. Vseh preostalih pet se jih bo okužilo. Če pa nosijo maske, se bodo okužili štirje. A brez prezračevanja maske po določenem času ne ščitijo več. Pomembna je namreč dolžina trajanja druženja.

• V baru z zaprtimi okni in brez prezračevanja je 15 oseb. Ena je okužena. Po 4 urah bo okuženo vseh preostalih 14. Če bodo uporabljali maske, jih bo po 4 urah okuženih 8. Če bi bil bar prezračevan in bi bili v njem krajši čas, bi se okužila le 1 oseba.

• V šolskem razredu je 24 učencev in 1 okuženi učitelj. Učitelj mora predavati, torej govori na glas. Če se ne izvaja nobenih preprečevalnih ukrepov, bo po 2 urah okuženih 12 učencev. Če vsi uporabljajo maske, bo okuženih 5 učencev – in to ne glede na oddaljenost od okuženega učitelja. Če je v predavalnici zagotovljeno prezračevanje in predavanje traja zgolj 1 uro, se možnost okužbe dramatično zniža.

Simulacije, ki so jih izvajali znanstveniki, so torej pokazale, da je za preprečitev okužbe z aerosoli v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, izvajati naslednje ukrepe:

1. dobro prezračevanje,
2. skrajšanje trajanja druženja,
3. zmanjšanje števila prisotnih,
4. nošnja mask.

Druženje na prostem je varnejše, saj se tam aerosoli kmalu porazgubijo iz zraka. Seveda pa je tudi na prostem treba upoštevati varnostno razdaljo. Če sta dve osebi preblizu, bo namreč vseeno lahko prišlo do okužbe.

Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj torej delodajalca opozorijo, da je treba v delovnem okolju, kjer dela večje število sodelavcev, zagotoviti prezračevanje – z odpiranjem oken ali z dobro prezračevalno napravo.

Celoten članek smo povzeli po viru v angleščini na tej povezavi.

E-novica ZSSS št. 61 (20. 10. 2020): Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

Tokrat vas seznanjamo s priporočili Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) v zvezi s preprečevanjem širjenja COVID-19 v delovnem okolju, ki so dostopna na tej povezavi.

PRIPOROČILA KIMPDŠ ZA PODJETJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNIH DELOVNIH RAZMER PRED COVID-19

Pred ponovnim zagonom proizvodnje oz. poslovanja je potrebno zagotoviti varne delovne razmere za zaposlene in pripraviti načrt za pravilno ukrepanje v primeru potrjene okužbe s COVID-19 v podjetju.

Podjetjem svetujemo, v kolikor tega še niso naredila, da oblikujejo krizni tim, ki določa, uravnava in spremlja aktivnosti.

Delodajalec mora pred začetkom »vračanja na delo« na predlog strokovnega sodelavca in/ali specialista medicine dela označiti delovna mesta kjer obstaja zmerno tveganje za stik s potencialno COVID – 19 okuženimi osebami (sodelavci in/ali strankami).

Na teh delovnih mestih je potrebno izvesti reorganizacijo dela. V kolikor ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje najmanj 1,5 m, je zaposlenim (in strankam) potrebno zagotoviti osebna zaščitna sredstva. Če se navedeni ukrepi ne morejo dosledno upoštevati, je s teh delovnih mest potrebno premestiti zaposlene, ki sodijo v skupino rizičnih delavcev zaradi zdravstvenih razlogov in/ali starosti.

Podrobneje o ukrepih pred ponovnim zagonom proizvodnje, aktivnostih, ki jih je potrebno izvajati med opravljanjem dejavnosti, načrtu ukrepanja ob potrjeni okužbi ali sumu na okužbo v podjetju, odgovornostih delodajalca, sporočilih v podporo delavcem v času pandemije Covid-19 pa s klikom tukaj.