Uspešna evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Evropska državljanska pobuda je poziv Evropski komisiji, naj predlaga zakonodajo na področju politike, ki je v pristojnosti EU. Državljansko pobudo mora podpreti vsaj en milijon državljanov EU iz vsaj sedmih od 28 držav članic. V vsaki od teh sedmih držav članic je treba zbrati vsaj najmanjše potrebno število podpisov. Za Slovenijo je določeno, da mora prispevati najmanj 6000 podpisov.

Evropska komisija je namreč 6. 10. 2017 od pobudnikov prevzela podpise 1.070.865 podpisnikov iz 22 držav članic EU. Podpisniki so izrazili podporo pobudi in pozvali Evropsko komisijo, “naj državam članicam predlaga prepoved glifosata ter izvede reformo postopka odobritve pesticidov in za celotno EU določi zavezujoče cilje glede zmanjševanja uporabe pesticidov.” Komisija bo v treh mesecih pobudnike povabila v Bruselj, da podrobneje predstavijo svoj predlog. Svoje ideje bodo lahko predstavili tudi na javnem zaslišanju v Evropskem parlamentu. Komisija bo nato odločila, ali bo predlog sprejela ali zavrnila oziroma se odzvala na drugačen način, da bi dosegla cilje pobude. Svojo odločitev mora v vsakem primeru obrazložiti. Evropska državljanska pobuda omogoča evropskim državljanom, da z vsaj milijonom podpisov iz vsaj sedmih držav članic pozovejo Komisijo k predložitvi zakonodajnih ukrepov.

Glifosat pa ni tvegan zgolj za okolje ampak tudi za delavce, ki z njim rokujejo!

Povzeto po Wikipediji: Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave. Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ker je proizvajalec glifosata Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Gensko spremenjeno seme je torej odporno na herbicid glifosat, plevel pa ni. Leta 2014 je meta-analiza ugotovila korelacijo med poklicno izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in povečanemu tveganju za limfom celic B, to najpogostejšo vrsto ne-Hodgkinovega limfoma. Delavci, izpostavljeni glifosatu, so imeli približno dvakrat višjo verjetnost, da zbolijo za B celičnim limfomom. Marca 2015 je Mednarodna agencija za raziskave raka glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).

V Ljubljani je bil 5. 10. 2017 8. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je potekal pod geslom »SINDIKAT POTREBUJE TEBE IN TI POTREBUJEŠ SINDIKAT!«

Na kongresu se je poslovil Dušan Semolič, ki je ZSSS predsedoval dolgih 26 let. Odslej bo predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je med prioritete svojega mandata 2017-2022 uvrstila tudi varnost in zdravje pri delu!

Predstavljamo vam dva dokumenta, ki ju je sprejel 8. kongres ZSSS, ki se nanašata na varnost in zdravje pri delu. Dostopna sta s klikom na naslednjih povezavah:

1. Poročilo o delu ZSSS med letoma 2012 in 2017 (glej od 28. do 34. strani: VIII. poglavje Varnost in zdravje pri delu),
2. Programske usmeritve ZSSS za obdobje 2017-2022 (glej od 22. do 24. strani: VIII. poglavje Varnost in zdravje pri delu).

Poleg ostalih usmeritev boste v programskem dokumentu našli tudi tole, ki jo bo strokovna služba ZSSS v obdobju 2017-2022 morala izvajati in se nanaša na vas delavske zaupnike za VZD:

VIII.4 Delavski predstavniki za varnost in zdravje pri delu – mreženje in usposabljanje
Da bi se povečal delež delavcev, ki imajo predstavnika za varnost in zdravje pri delu, bomo izvajali promocijska usposabljanja o postopkih volitev in na ravni podjetja/zavoda nudili strokovno podporo pri njihovi izvedbi. Z mreženjem delavskih predstavnikov/svetov delavcev različnih podjetij/organizacij po sindikatih, članih ZSSS bomo omogočili izmenjavo izkušenj in dobre prakse na posvetih in delavnicah. Pripravili bomo strokovna usposabljanja o učinkovitih tehnikah posvetovanja z delodajalcem, vlogi delavskih predstavnikov v postopkih ocenjevanja tveganja in promociji zdravja, posebnih varnostnih problemih v dejavnosti ipd. Poleg tiskanih publikacij bomo razvijali tudi usposabljanje na daljavo s pomočjo e-učil.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je na pobudo enega od prejemnikov e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) vprašala ali tudi za šotore, postavljene pred trgovinami, v katerih morajo v vročih poletnih dneh delati številni trgovci, velja predpis, ki določa, da mora delodajalec v zaprtih delovnih prostorih zagotoviti temperaturo največ 28 ˚C.

Z MDDSZ so sporočili, da Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011) določa v 25. členu, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. »Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C,« še določa pravilnik.

Nekateri delodajalci menijo, da šotori ne veljajo za zaprte delovne prostore, za katere velja delodajalčeva obveznost, da delavcem zagotavljajo temperaturo največ 28 ˚C. Ministrstvo je sporočilo, da pravilnik »določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest«. Stališče MDDSZ je, da »stalno delovno mesto v šotorih pred trgovinami sodi med delovna mesta v skladu s pravilnikom, in sicer med delovna mesta v zaprtih prostorih. Za stalna delovna mesta v šotorih veljajo tudi zahteve glede temperature na delovnih mestih v zaprtih prostorih. Prav tako je treba narediti Izjavo o varnosti z oceno tveganja za stalna delovna mesta v šotorih na način, kot bi jih naredili za zaprte prostore v objektih.«

Odgovor MDDSZ glede dela v šotorih pred trgovino, 10. 7. 2017

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti vdihanega prahu kristalnega kremena. Kremen je prisoten v naravi in seveda ni nevaren, dokler ni zdrobljen v prah, ki ga nato izpostavljeni delavci vdihnejo. Povzroča poklicnega raka na pljučih, silikozo in bolezni, kot sta emfizem in bronhitis. Le azbest povzroča več z delom povezanega umiranja kot prah kristalnega kremena. Žal ga še vedno ni na seznamu karcinogenov v slovenskem Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 43/2011, 38/2015). Najdemo pa ga v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11, 38/15). Kar pa seveda ni ustrezno, saj gre za rakotvorno snov.