E-novica ZSSS št. 29 (30. 4. 2020): COVID-19 in vračanje na delovno mesto / neobvezujoče smernice EU-OSHA

Z umirjanjem pandemije COVID-19 se pričenja postopno odpiranje gospodarstva, čeprav bodo nekateri restriktivni ukrepi ostali v veljavi še dolgo. Da bi pomagala delodajalcem in delavcem, da ostanejo varni in zdravi v delovnem okolju, ki se je zaradi pandemije COVID-19 močno spremenilo, je EU-OSHA objavila neobvezujoče smernice »COVID-19: Vračanje na delovno mesto; Prilagajanje delovnih mest in varovanje delavcev«.
Agencija je objavila tudi prevode smernic v vse uradne jezike Evropske unije.

V slovenščini so dostopne na tej povezavi: https://osha.europa.eu/sites/default/files/publications/documents/EU_guidance_COVID_19_SL.pdf

Smernice vključujejo primere splošnih ukrepov, ki lahko pomagajo delodajalcem zagotoviti varno in zdravo delovno okolje, ko bodo ponovno pričeli s poslovanjem. Ne vključujejo pa navodil za dejavnost zdravstva, saj so zanjo potrebne posebne usmeritve.

Agencija svetuje delodajalcem, da glede na spremenjene okoliščine najprej ponovno ocenijo tveganje in sprejmejo ustrezne ukrepe še preden se delavci vrnejo na delovna mesta. Smernice vsebujejo konkretne nasvete, kako zmanjšati izpostavljenost koronavirusu SARS-CoV-2 na delovnem mestu, kako varno zagnati delovni proces potem, ko podjetje določeno obdobje ni delovalo, kako se spopasti z visoko stopnjo odsotnosti z dela iz različnih razlogov, kako organizirati delo tistih, ki delajo od doma. Agencija posebej opozarja, da v negotovih razmerah vlada zaskrbljenost, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se delodajalci posvetujejo z delavci in njihovimi predstavniki. Smernice nadalje obravnavajo vračanje na delovno mesto tistih, ki so preboleli COVID-19. Dokument na koncu navaja tudi povezave do številnih informacij in navodil, prilagojenih posebnostim gospodarskih dejavnosti in poklicev, ki so jih pripravile različne mednarodne organizacije in države.

Pomembno je, da delodajalci razumejo, da je veliko delavcev strah, da se bodo na delovnem mestu okužili, zato jim morajo predstaviti sprejete ukrepe in nuditi podporo pri vračanju.

Agencija je smernice pripravila v sodelovanju z Evropsko komisijo, Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu (ACSH), Odborom višjih inšpektorjev za delo (SLIC) in nekaterimi strokovnjaki.

Smernice so objavljene tudi kot OSHwiki članek, ki ga bo agencija občasno posodabljala.
https://oshwiki.eu/wiki/COVID-19:_Back_to_the_workplace_-_Adapting_workplaces_and_protecting_workers

E-novica ZSSS št. 28 (29. 4. 2020): Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2020

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu poziva, da ob prazniku dela, 1. in 2. maju 2020 znova premislimo, da priborjene delavske pravice niso samoumevne, vsaka generacija delavcev si jih mora na novo izboriti. Zato delavska solidarnost in sindikalna organiziranost tudi v 21. stoletju ostajata odločilna za delavske pravice! Povežimo se in odgovorno gradimo lastno prihodnost!

Ne pozabimo: varnost in zdravje pri delu nista le delavska pravica ampak celo človekova pravica! Listina EU o temeljnih pravicah (2016/C 202/02) namreč v 31. členu določa poštene in pravične delovne pogoje:

1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

V letu 2020 bomo obeležili že okroglih 130 let, odkar smo v Sloveniji prvič praznovali praznik dela. Zaradi epidemije COVID-19 sicer ne bo tradicionalnih prvomajskih shodov, a ZSSS na letošnji praznik dela opozarja na izzive za prihodnost dela.

Glej sporočila ZSSS ob letošnjem prazniku dela na tej povezavi!

Srečno in varno!

E-novica ZSSS št. 27 (28. 4. 2020): Sporočilo MOD-ILO ob 28. aprilu 2020, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Mednarodna organizacija dela ILO ob 28. aprilu 2020, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu sporoča:

Ustavimo pandemijo!

Varnost in zdravje pri delu lahko rešita življenja!

Izjava Guy Riderja, generalnega direktorja ILO: 

“Potrebujemo posebne ukrepe za zaščito milijonov zdravstvenih in drugih delavcev, ki za vse nas vsak dan tvegajo svoje zdravje.

Delo na daljavo ponuja nove priložnosti, da delo poteka nemoteno naprej. Toda delavcem mora biti omogočeno, da se pogajajo o teh načinih dela z namenom, da ohranijo ravnotežje med delom in svojimi drugimi obveznostmi, kakršne so skrb za otroke, bolne in ostarele družinske člane in seveda za same sebe.”

Več o sporočilih ILO na tej povezavi (v angleščini, francoščini in španščini).

Srečno in ostanite zdravi!

E-novica ZSSS št. 26 (28. 4. 2020): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Danes je 28. april 2020, ki ga je Mednarodna organizacija za delo ILO razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Na ta dan sindikati na vseh kontinentih obeležujemo tudi mednarodni delavski spominski dan na delavce, ki so v preteklem letu umrli zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Že konec 19. stoletja je nastalo geslo tega spominskega dneva: »Spominjaj se mrtvih in bori se za žive!«

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu od leta 2003 dalje obeleži 28. april s pregledom statistike o nezgodah pri delu in poklicnih bolezni v preteklem letu in s sporočili najodgovornejšim v naši državi, kaj bi bilo treba storiti, da se jih prepreči. Kljub epidemiji bo tudi letos tako!

Pravi obseg poklicnega obolevanja in umiranja ostaja skrit. V letu 2019 so delodajalci na inšpektorat za delo prijavili 10.122 nezgod pri delu – med njimi 10 kolektivnih in 16 smrtnih. Prijavljena pa je bila zgolj ena (1) poklicna bolezen, čeprav primerjava z državami, kjer je politična volja, da se zdravje delavcev res zaščiti, kaže, da bi pri nas morali v letu na novo odkriti vsaj 800 poklicnih bolezni. Inšpektoratu niso bile sporočene niti azbestne poklicne bolezni, ki jih je priznalo ministrstvo za delo, niti poklicne bolezni, ki so jih ugotovile invalidske komisije ZPIZ. To gotovo pomeni, da se v Sloveniji premalo stori za njihovo preprečevanje. Primerjava z drugimi evropskimi državami omogoča oceno, da je v resnici v Sloveniji v letu 2019 samo zaradi poklicnega raka umrlo 440 ljudi, zaradi ostalih poklicnih bolezni pa še dodatnih 300. Res niso vse poklicne bolezni smrtne, a vse pa poslabšajo kvaliteto življenja in jih je treba zato preprečiti.

Strokovna služba ZSSS družinam in sodelavcem umrlih izraža sožalje!

Sramujejo se naj vsi ministri za delo in za zdravje od osamosvojitve Slovenije leta 1991 dalje, ki kljub vsakoletnim pozivom ZSSS niso pripravili predpisov, ki bi omogočali ugotavljanje in s tem preprečevanje poklicnih bolezni!

Pripravili pa smo tudi pozive današnjim ministrom za zdravje, za delo in za javno upravo, kaj je treba storiti že letos, da se učinkovito prepreči umiranje zaradi nevarnih delovnih razmer.

Sporočila ZSSS in statistiko v celoti najdete na naslednji povezavi!

Srečno in varno!

E-novica ZSSS št. 25 (24. 4. 2020): Kampanja ETUC ob 28. aprilu, mednarodnem spominskem delavskem dnevu

Od danes, 24. aprila do 28. aprila 2020 bo po vsej EU potekala kampanja Evropske konfederacije sindikatov ETUC ob 28. aprilu 2020, mednarodnem spominskem delavskem dnevu na umrle delavce zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se bo kot članica ETUC aktivno vključila v kampanjo. Od 24. do 28. aprila 2020 bomo preko te spletne strani , spletne strani ZSSS, glasila Delavska enotnost ter preko facebooka pošiljali javnosti slikovna in besedilna sporočila ob tej kampanji. Slikovna sporočila si lahko ogledate na domači strani te spletne strani ter na meniju KAMPANJE-28. APRIL.

To je le ena od desetih podob letošnje kampanje ETUC ob spominskem dnevu 2020, posvečenem delavcem, ki so umrli, ker so se na delovnem mestu okužili z COVID-19. Vabljeni, da si jih ogledate na tej povezavi.

Ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 2020 je poleg te slikovne kampanje ETUC skupaj z evropskimi sindikati UNI Europa, EPSU, ETF, EFJ, ETUCE, EFBWW, EFFAT in indistriALL pripravila še spodnje besedilno sporočilo, ki se mu pridružuje tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu.

*  * *  *

Sporočilo evropskih sindikatov ob 28. aprilu 2020, mednarodnem delavskem spominskem dnevu 2020:

Izbruh COVID-19 nam je pokazal, kako ranljivi smo v času epidemije in kako uničujoča je ta lahko za življenje, zdravje, družbo in za gospodarstvo.
 
Zelo jasno se je pokazal pomen zaščite delavcev (in vseh ostalih ljudi) pred boleznijo nasploh in zlasti na delovnem mestu.
 
Prav tako se je pokazal pomen na eni strani vlaganja v dobro javno zdravstvo, v dobre pogoje za delo  zaposlenih v zdravstvu in drugih reševalcev in na drugi strani na potrebo po zagotovljenem zadostnem nadomestilu plače v času bolniške odsotnosti z dela ter drugih določb za zaščito plač in zaposlitve vseh.
 
Ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem spominskem dnevu se spominjamo vseh umrlih zaradi korona virusa. Spominjamo se zdravstvenih in drugih delavcev, ki so se s korona virusom okužili na delovnem mestu. Nihče ne bi smel umreti zaradi dela!
 
Medicinske sestre, ostalo zdravstveno osebje in vsi ostali, ki delajo na območju zdravstvenih ustanov (na primer čistilno osebje), so izpostavljeni večkratnim poklicnim tveganjem – biološkim (na primer zaradi virusov), kemičnim (na primer zaradi rakotvornih snovi, ki se uporabljajo pri zdravljenju), fizikalnim (na primer zaradi hrupa naprav, sevanja, zdrsov in padcev) ter ergonomskim (na primer dviganje težkih bremen), psiholoških (na primer zaradi intenzivnega in čustveno nabitega dela ter izmenskega dela) in zaradi nevarnih zdravil.
 
Tudi številni drugi delavci so še kako izpostavljeni tej bolezni. Med njimi posebej na primer osebje pri dolgotrajni negi, smetarji, učitelji, zaposleni v prevozu, trgovini, gradbeništvu, centrih za stike s strankami, v dostavi hrane na dom, kurirji ter dostavljavci pošte in paketov. Mnogi med njimi delajo v neposrednem stiku z drugimi, kar poveča tveganje za širjenje bolezni. Nekateri napoteni in prekarni delavci delajo in potujejo z ramo ob rami. Mnogi med njimi so na prekarnih pogodbah o delu, slabo plačani in jim je bolniška odsotnost z dela nedostopna – ali zato, ker do nje niso upravičeni ali pa ker si je ne morejo privoščiti. Zaradi prisile, da kljub bolezni delajo naprej, tveganju izpostavljajo sebe in druge.
 
Nujno je, da se za te delavce v celoti in pravilno izvajajo predpisi in kolektivne pogodbe o varnosti in zdravja pri delu in da se pri tem vključi socialne partnerje. Prav tako je nujen ponovni premislek, ali so res primerni obstoječi ukrepi za obvladovanje tveganj, kakršen je koronavirus. Jasno je na primer, da ni bilo na voljo osebne varovalne opreme za mnoge delavce, vključno z zdravstvenimi. Okrepiti je treba vlaganje v varnostno opremo ter posvetovanje in izmenjavo mnenj na ravni delovnih mest o izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu.
 
Zdravstvo je zaradi koronavirusa obremenjeno do skrajnih mej. Javnemu zdravstvu pri obvladovanju krize zaradi koronavirusa ni bilo ravno v pomoč pomanjkanje osebja, opreme in finančnih sredstev. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svojem nedavnem poročilu o virusu poudarila pomen financiranja in investiranja v javno zdravstvo. Sindikati s ciljem jačanja njegove zmožnosti v razmerah višje sile pozivamo k povečanju vlaganj v javno zdravstvo v času te in drugih kriz.
 
Ena od posledic krize zaradi koronavirusa so začasno podaljšanje pravice do nadomestila v času bolezni ter ukrepi za zaščito prihodkov delavcev, ki jih sicer praviloma nimajo – na primer samozaposlenih in delavcev, ki delajo preko spletnih platform. To kaže na problem, ki ga bo treba dolgoročno rešiti: vsi delavci morajo biti upravičeni do nadomestil v času bolezni in brezposelnosti ter do drugih pravic v primeru izpada dohodka. Prav tako pa seveda tudi do varnosti in zdravja pri delu ves čas svojega delovnega življenja.

*   *   *   *

Po podatkih Ministrstva za zdravje z dne 22.4.2020 je bila okužba s SARS-CoV-2 potrjena pri 281 zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter 356 drugih delavcev, od tega največ 32 pisarniških referentov, 21 delavcev v proizvodnji, 19 učiteljev, 18 prodajalk, 12 direktorjev, 11 gostinskih delavcev, 10 voznikov, 10 računovodij in 9 informatikov. Celoten seznam po poklicnih skupinah glej na tej povezavi (podatki v dokumentu ne vključujejo upokojencev, DSO oskrbovancev, zdravstvenih delavcev in sodelavcev, otrok, šolarjev, dijakov in študentov, brezposelnih oseb, importiranih primerov ter tujih državljanov). Na srečo ministrstvo ne poroča, da bi kdo od njih umrl.

Več o 28. aprilu pa tukaj.

Srečno in ostanite zdravi!

E-novica ZSSS št. 23 (16. 4. 2020): Eurofoundova spletna anketa: Življenje, delo in COVID-19

Vabljeni ste, da odgovorite na evropsko spletno anketo »Življenje, delo in COVID-19«, ki jo je tudi v slovenščini pripravila Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer EUROFOUND.  Takole so zapisali v uvodnem povabilu:

Pandemija koronavirusne bolezni 2019 ima številne učinke na kakovost življenja in dela ljudi. Namen te 10-minutne ankete je zajeti trenutne spremembe in njihove vplive.

 Gre za vas.  Vaše življenje.  Vaše delo.  Skupaj bomo prispevali k oblikovanju odziva na to krizo.

Vprašalnik je razdeljen na pet kratkih razdelkov. Prosimo, da odgovorite na vsa vprašanja. Če ne poznate odgovora na vprašanje ali ne želite odgovoriti nanj, kliknite „Ne vem/Ne želim odgovoriti“, da se premaknete na naslednje vprašanje.

Anketa je namenjena osebam, ki so stare 18 let ali več. Na začetku ankete potrdite, da ste stari 18 let ali več.

Čeprav je anketa oblikovana za ljudi, ki živijo v EU, vsebuje tudi vprašanja o dobrem počutju, na katera bi lahko odgovorili ljudje iz katere koli države. Sodelovanje je popolnoma prostovoljno. Vsi odgovori se zbirajo anonimno. Več informacij je na voljo v obvestilu o varstvu podatkov. To anketo izvaja Eurofound, tj. agencija EU, zadolžena za zagotavljanje znanja za pomoč pri razvoju boljših socialnih, zaposlitvenih in z delom povezanih politik. Več informacij o Eurofoundu in njegovem delu je na voljo na spletni strani https://www.eurofound.europa.eu/sl.

Anketni vprašalnik v slovenščini je na tej povezavi.

Srečno in ostanite zdravi!

E-novica ZSSS št. 22 (9. 4. 2020): COVID-19 kot poškodba pri delu

Na naslednji povezavi vam posredujemo okrožnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za izvajalce zdravstvenih storitev (torej za zdravstvene domove in izbrane osebne zdravnike) z navodili o opredelitvi za COVID-19 obolelih delavcev pri priznavanju pravic do bolniške odsotnosti z dela. Navodila so se namreč v aprilu spremenila. Najbrž ni več mogoče testirati za COVID-19 vseh obolelih, zato odslej zdravnik odreja izolacijo tudi za netestirane delavce, pri katerih pojavijo znaki bolezni, ki so značilni za COVID-19, ta oseba pa ali živi skupaj z osebo, pri kateri je bil COVID-19 laboratorijsko potrjen, ali pa se znaki pojavijo pri osebah v skupnosti, kjer je prisoten COVID-19, in je obstajala velika verjetnost prenosa.  Bolniki imajo znake akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago in diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo. Ne glede na ne/opravljeno testiranje mora zdravnik določiti ukrep 14 dni izolacije, potreben za preprečevanje prenosa povzročitelja v skupnosti. Izolacija je zahtevana tudi v primeru, da simptomov še ni, delavec pa je bil v intenzivnem stiku z obolelimi. Tudi slednje pa bo statistika štela kot obolele za COVID-19, čeprav se morda pri njih simptomi niti pojavili ne bodo.
Okrožnica je zanimiva tudi zato, ker določa, da gre v primeru okužbe na delu zdravstvenega delavca, ki je negoval obolele s COVID-19, za poškodbo pri delu in ne za poklicno bolezen, ker da je obolenje posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Okrožnica sicer priznava, da je definicija poklicne bolezni pravno in ne medicinsko vprašanje.
Naj vas samo spomnimo na dolgoletne zahteve, da se končno tudi v naši državi končno sprejme pravilnik o poklicnih boleznih, ki bi to uredil. Omenjena rešitev se nam zato zdi zgolj zasilni ukrep zaradi odsotnosti prave sistemske rešitve. Na srečo je oboleli zdravstveni delavec v obeh primerih upravičen do 100- odstotnega nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela, tako da vsaj finančno ne bo prikrajšan.
Kot smo vas 27. 3. 2020 v naši e-novici št. 18/2020 obvestili je takrat predsednica ZSSS Lidija Jerkič na ministra za zdravje naslovila poziv, da se naj kot poklicna bolezen šteje bolezen COVID-19 za vse zdravstvene in ne-zdravstvene delavce, ki se z njo okužijo na delovnem mestu. Do danes odgovora na poziv še ni.

 Srečno in ostanite zdravi!