E-novica ZSSS št. 42 (30. 6. 2020): Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb

V naši e-novici št. 2/2020 smo vam predstavili, kje na spletni strani Evropske agencije za kemikalije ECHA najdemo seznam nevarnih kemičnih snovi, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni, če se z njimi srečujemo na svojih delovnih mestih. Gre za snovi, ki so karcinogene, mutagene ali strupene za rodnost (tj. reprotoksične) oziroma imajo lahko celo več od teh lastnosti hkrati. Seznam teh snovi se daljša. Osvežite si spomin o tem seznamu na tej povezavi!

Tokrat nam ECHA sporoča štiri nove kandidatne snovi na seznamu 209 snovi, ki vzbujajo skrb zaradi njihovega učinka na ljudi in življenjsko okolje. Slej ko prej se bodo preselile na seznam avtoriziranih snovi, za uporabo katerih mora delodajalec pridobiti dovoljenje oziroma so prepovedane. Direktorica ECHA za ocenitev nevarnosti Christel Musset namreč sporoča: »Kemikalije na kandidatni listi so med najbolj reguliranimi v EU in naš cilj je, da se jih  postopoma preneha uporabljati. Do takrat naj podjetja poskrbijo za njihovo varno uporabo in za transparentno opozorilo potrošnikom, ki imajo pravico vedeti, kje vse se te kemikalije uporabljajo. Njihovo nadomeščanje z alternativami lahko spodbudi inovativnost in vzpostavi trajnostno krožno gospodarstvo.«

Vsi proizvajalci in trgovci izdelkov, ki vsebujejo vsaj 0,1 % kandidatnih snovi, so dolžni svoje kupce o tem informirati. Do 25. 6. 2020 pa morajo o tem obvestiti ECHA.

Vprašajte svojega delodajalca, ali uporablja katero od teh snovi ter koliko učinkoviti so preventivni ukrepi!

E-novica ZSSS št. 39 (22. 6. 2020): V Franciji najvišje kazni zaradi institucionaliziranega trpinčenja na delovnem mestu

V naši e-novici št. 38/2019 smo vam avgusta 2019 predstavili sodni proces, v katerem se je prvič v zgodovini sodilo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu v francoskem privatiziranem podjetju France Télécom, ki zaposljuje 120.000 delavcev. Napovedali smo, da bo sodba izrečena decembra 2019. Obveščamo, da je pariško kazensko sodišče 20. 12. 2019 po 46 sodnih obravnavah dejansko izreklo prelomno sodbo, s katero je za kaznivo dejanje »institucionaliziranega duševnega trpinčenja« za krive spoznalo tako podjetje France Télécom (danes preimenovano v Orange) in njegovih sedem vodstvenih delavcev iz obdobja 2007-2010.

Naslovnica knjige, izdane leta 2020 »Pravica močnejšega, kronika procesa proti France Télécomu«, avtorja E. Beynela

Šlo je za posledice dogajanj v letih 2007 do 2010, ko je 38 zaposlenih v podjetju France Télécom naredilo samomor zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Šlo je za sprva na videz korekten projekt nove uprave pod vodstvom Didier Lombarda za poslovno prestrukturiranje privatiziranega podjetja France Télécom. Število zaposlenih se naj bi zmanjšalo za 22.000, še dodatnih 10.000 delavcev naj bi bilo premeščenih na druga delovna mesta. Višje vodstvo podjetja se je želelo izogniti dragim odpravninam tako, da bi se delavce pripravilo, da sami odpovedo zaposlitev. Srednji vodstveni kader je bil usposabljan za uporabo metod poniževanja. Zaposlenim v pisarnah se je odvzelo stole, arbitrarno se je degradiralo, izključevalo s službenih sestankov ter ponujalo finančne spodbude za prostovoljno odpoved službe. Zaposleni niso več vedeli, kaj naj pričakujejo, podminirana je bila medsebojna solidarnost, delovno okolje je postalo stresno. V vseh podružnicah po Franciji je začelo prihajati do stresa, prepirov, izbruhov joka, izgorelosti, nespečnosti, anksioznosti, depresije, in drugih zdravstvenih zapletov. Število poskušenih in uspelih samomorov je skokovito naraščalo. Vodstvo se ni odzivalo na opozorila, kaj se dogaja.

Na sojenju je bila obramba obtoženih vodstvenih kadrov dvojna. Na eni strani so trdili, da višje vodstvo nikoli ni srednjemu vodstvu ukazalo tako drastičnih ukrepov in da so bili očitno napačno razumljeni. Opozarjali so na svojo oddaljenost od krajev samomora in da torej nanje sami niso mogli vplivati. Sklicevali pa so se tudi na tako imenovani učinek Wertherja. Gre za znameniti Goethejev roman «Trpljenje mladega Wertherja » iz leta 1774, ki je baje sprožil val posnemanja Wertherjevega samomora med mladimi tistega časa. Vodstvo podjetja se ni čutilo krivo in trdilo, da 38 samomorov pri 120.000 zaposlenih v France Télécom ne pomeni preseganja francoskega povprečja. Samomor naj bi storili namreč tisti, ki so tudi sicer sodili med ranljive skupine zaposlenih.

Pariško kazensko sodišče je s sodbo zavrnilo tako « normalizacijo » trpinčenja. Pritrdilo je tožilstvu, da šlo za « institucionalizirano duševno trpinčenje ». Predsedujoči sodnik je pojasnil, da je šlo za poslovno politiko napada na kolektiv s ciljem poslabšanja delovnih pogojev na način, ki je presegal normalna pooblastila uprav. Sodišče je za nezakonite razglasilo metode, s katerimi so zaposlene v France Télécom skušali prisiliti, da sami odpovedo službo. Ugotovilo je, da je višje vodstvo izvajalo pritiske na srednje vodstvo, da naj tako ali drugače doseže zmanjšanje števila zaposlenih za 22.000. Obtožene je obsodilo za kaznivo dejanje « institucionaliziranega duševnega trpinčenja » in za zaroto. Prisodilo jim je najvišje kazni, zagrožene v zakonodaji, ki je veljala v obdobju 2007-2010. Sodba je precedenčna.

Več v angleščini na: https://www.etui.org/publications/how-france-telecom-broke-law
Več v francoščini na:
du Roy I. (2009) Orange stressé: Le management par le stress à France Télécom (Orange stress: Managing through stress at France Télécom), Paris, La Découverte.
Beynel E. (ed.) (2020) La raison des plus forts: Chronique du procès France Télécom (The reason of the strongest: A chronicle of the France Télécom trial), Ivry-sur-Seine, Éditions de l’Atelier.

E-novica ZSSS št. 38 (16. 6. 2020): Predsedstvo ZSSS predlaga sistemsko spremembo vloge medicine dela

Obveščamo vas, da je predsedstvo ZSSS na pobudo predsednice ZSSS Lidije Jerkič 9. 6. 2020 obravnavalo analizo delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 od 12. marca do 31. maja 2020 in na njeni podlagi potrdilo predloge ZSSS za sistemsko spremembo njene vloge. Pri tem je predsedstvo upoštevalo tudi dve raziskavi. Prva z naslovom »Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji« je bila pripravljena leta 2019 po naročilu Ministrstva za zdravje. Druga pa je bila spletna anketa Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu z naslovom »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19«, ki je potekala od 3. 6. 2020 do 8. 6. 2020. K njeni izpolnitvi smo vas povabili v naši e- novici št. 36/2020.

Predsedstvo ZSSS je ugotovilo, da medicina dela v času epidemije ni delovala v skladu s pričakovanji in da je zato potrebna sistemska  sprememba njene vloge. Kljub razglašeni epidemiji je namreč naprej delalo na stotisoče delavcev. Člani so takrat zaskrbljeni opozarjali sindikate dejavnosti na diskrepanco med ukrepi proti širjenju okužbe na javnih prostorih in na delovnih mestih v proizvodnji in storitvah. Izvajalci medicine dela so bili prevečkrat neprisotni in celo nedosegljivi kot zunanja strokovna služba delodajalcev zlasti v začetku epidemije, ko je bil najbolj potreben njihov nasvet in presoja, ali je na delovnih mestih ustrezno poskrbljeno za preprečitev širjenja okužbe med delavci. Aktivirali so se šele po javnih pozivih predsednice ZSSS Lidije Jerkič. Pa še takrat so pogosto svetovali delodajalcu zgolj pisno in na daljavo namesto, da bi konkretne razmere na delovnih mestih presodili v živo. Predsedstvo je ugotovilo, da vse analize in raziskave opozarjajo, da vloga medicine dela v sistemskih predpisih ni ustrezno urejena tudi zato, ker obe pristojni ministrstvi za delo in za zdravje neuspešno koordinirata skupne aktivnosti. Skrbi tudi odsotnost državnega nadzora, ali se predpisi varovanju poklicnega zdravja sploh uresničujejo. Ker je poklicno zdravje javni interes, bi medicina dela po oceni predsedstva ZSSS morala delovati kot javna služba namesto, da svoje storitve trži delodajalcem. Posledično ta stroka ne more delovati v skladu s svojo strokovno doktrino in je zaradi finančne odvisnosti od delodajalcev v konfliktu interesov. To je najbolje razvidno prav na področju poklicnih bolezni, saj medicina dela po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih ne prijavlja sumov poklicnih bolezni. Predsedstvo zahteva, da se njegova analiza uvrsti na dnevni red Ekonomsko-socialnega sveta in poziva k prenovi vrste zakonov in pravilnikov.

Dolžni smo vam še poročilo o rezultatih naše zgoraj omenjene spletne ankete »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19«. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo izpolnili! Vaši odgovori so potrdili, da medicina dela med epidemijo ni izpolnila naših pričakovanj! Le 5 % udeležencev ankete je potrdilo, da je bil izvajalec medicine dela prisoten v podjetju in si je dejansko ogledal delovna mesta, da bi presodil ali ukrepi delodajalca zadoščajo. In le dodatnih 11 % vas je poročalo, da je bil prisoten vsaj po telefonu in/ali E-pošti. Ti izvajalci medicine dela pa so se baje vključili šele po pozivu delodajalca.

Izpis iz zapisnika seje predsedstva ZSSS na tej povezavi

Več o analizi delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 in predlogih ZSSS za njeno sistemsko spremembo na tej povezavi.
Več o rezultatih spletne ankete ZSSS »Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19« na tej povezavi.
Več o poročilu za Ministrstvo za zdravje iz leta 2019 »Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji« na tej povezavi.

E-novica ZSSS št. 37 (10. 6. 2020): Rezultati raziskave ESENER za leto 2019 na voljo v slovenščini v obliki interaktivne vizualizacije podatkov

Že lani smo vas v naših e-novicah obveščali o evropski raziskavi podjetij o novih in nastajajočih tveganjih ESENER, ki je bila spomladi in poleti 2019 ob podpori vlad in evropskih socialnih partnerjev po petih letih tretjič znova izvedena v 33 evropskih državah ter v skupaj 45.420 podjetjih – med njimi tudi v več kot tisoč slovenskih. Cilj raziskave ESENER 2019  je boljše razumevanje potreb po podpori in strokovnem znanju ter opredelitev dejavnikov, ki spodbujajo ali ovirajo varnost in zdravje pri delu. O tveganjih so spraševali tiste, »ki v tem podjetju najbolje poznajo zdravje in varnost«, o načinih upravljanja zdravstvenih in varnostnih tveganj na delovnih mestih. Poseben poudarek je bil na psihosocialnih tveganjih, tj. stresu, nasilju in nadlegovanju, povezanem z delom. Prav tako so zbrani podatki, katere so ovire in gonila za dobro upravljanje varnosti in zdravja pri delu, da bi bolje razumeli, kakšno vrsto podpore podjetja potrebujejo. Dodanih je bilo nekaj novih vprašanj o digitalizaciji in varnosti in zdravju pri delu, imenovanju predstavnikov za zdravje in varnost ter kakovosti zunanjih preventivnih storitev.

Obveščamo vas, da so od junija 2020 dalje končno na voljo tudi v slovenščini najnovejši podatki raziskave ESENER 2019. Dodani so v orodje za vizualizacijo podatkov ESENER. Prvič je mogoče primerjati rezultate raziskav ESENER iz leta 2019 s podatki za leto 2014 na evropski in nacionalni ravni ter po gospodarskih dejavnostih ali velikosti podjetij. To brezplačno, interaktivno in večjezično orodje uporabnikom omogoča, da se sami in to v slovenščini (!) seznanijo z izsledki raziskave. Brskajo lahko med različnimi vprašanji raziskave, s pomočjo vizualnih diagramov in zemljevidov pa lahko primerjajo rezultate med posameznimi državami. Poleg tega lahko enostavno delijo ali izvozijo podatke.

Uporabite interaktivno orodje  za ogled podatkov za leto 2019 in primerjav.

Vizualna predstavitev podatkov v slovenščini na tej povezavi.

Podatke o delavskih zaupnikih za varnost in zdravje pri delu in svetih delavcev ter sindikalnih zaupnikih v Sloveniji najdete na tej povezavi.

E-novica ZSSS št. 35 (1. 6. 2020): Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

Čeprav se trenutno vsi ukvarjamo s posledicami epidemije COVID-19, se moramo zavedati, da je pred vrati poletje, ki prinaša tveganje za povečanje vročinskega stresa. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da prekomerna toplotna obremenitev slabo vpliva na počutje in storilnost delavcev.

V zvezi s tem lahko v okviru projekta Heat-Shield dobite vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov. O aktivnostih projekta Heat Shield, ki ga v Sloveniji vodita prof. dr. Kajfeževa in dr. Pogačarjeva iz Biotehniške fakultete, smo vam pisali že v e-novicah 29/2019 in 33/2019, predstavljen pa je bil tudi na našem lanskem novembrskem Posvetu ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere. Na tej povezavi si oglejte kratek video o projektu (v angleščini): https://www.youtube.com/watch?v=tkmYDijy72c.

dr. Tjaša Pogačar in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj v imenu projekta Heat-Shield: »Izhajamo iz naše vizije, da je potrebno vsem delavcem v Evropi omogočiti dostop do strokovne pomoči pri blaženju negativnih vplivov naraščanja temperature, zato vam bomo z veseljem pomagali identificirati glavne težave in implementirati učinkovite rešitve, ki ustrezajo vašemu podjetju (izvedljive, primerne za vaše delovno okolje, ekonomsko upravičene …). Ponujamo iskanje posameznih rešitev ali pomoč pri razvijanju celotnega akcijskega načrta za primer vročine. Pišite na naš naslov in oglasili se vam bomo s strokovnim vodenjem nadaljnjega dela. Veselimo se sodelovanja z vami!«

Kontaktirajte jih lahko na consult@heat-shield.eu ali direktno v Sloveniji na tjasa.pogacar@bf.uni-lj.si (lahko tudi po telefonu na 01 3203 133). V slovenščini so vam za prvi vtis pripravili video o možnosti sodelovanja v projektu:  https://www.youtube.com/watch?v=4OS3fZi6Cbs ​in o primeru prilagoditve oblačil: https://www.youtube.com/watch?v=Y8H1_P9yX3Q​

Z veseljem vam bodo odgovorili na e-mail, vam poslali gradiva ali pregledali vašo konkretno situacijo. Sami izberete, kako aktivno se želite vključiti.