E-novica ZSSS št. 46 (19. 8. 2020): Sporočilo Evropske komisije: Smernice o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha  COVID-19

Obveščamo vas o Smernicah v slovenščini Evropske komisije o sezonskih delavcih v EU v okviru izbruha COVID-19 z dne 16. 7. 2020. Nanašajo se na primer na sezonske delavce v kmetijstvu in turizmu in na napotene delavce. Smernice omenjajo tako sezonske delavce, ki so državljani EU in ki to niso. Omenjajo tudi varnost in zdravje pri delu sezonskih delavcev.

Komisija med drugim poziva države članice EU, naj povečajo ozaveščenost o zahtevah glede varnosti in zdravja pri delu, ki zadevajo sezonske delavce, in delodajalcem zagotovijo praktične informacije o tem, kako izvajati ustrezne pravne zahteve, ki zadevajo sezonske delavce v vseh sektorjih. Delodajalci bi morali ustrezno oceniti vsa morebitna poklicna tveganja in sprejeti ustrezne preventivne in zaščitne ukrepe, vključno z zagotovitvijo potrebne zaščitne opreme in prilagoditvijo ukrepov glede na spreminjajoče se okoliščine. Komisija poziva države članice, naj obravnavajo zlasti naslednje vidike:

• natančno spremljanje in polno izvrševanje veljavnih pravil na podlagi okvirne direktive št. 89/391/EGS,
• nizko stopnjo ozaveščenosti o varnosti in zdravju pri delu ter dojemanje tveganj zaradi opravljanja dela s prekinitvami, jezikovnih ovir in pomanjkanja usposabljanja sezonskih delavcev, v primerjavi z delavci, ki so zaposleni na stabilnejših delovnih mestih,
• vključevanje sezonskih delavcev v mehanizme posvetovanja in sodelovanja, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.

Da bi zmanjšali tveganje za okužbe, bi morali delodajalci sezonskim delavcem zagotoviti tudi enostaven dostop v smislu oblike in jezika do informacij o poklicnih tveganjih in varnostnih zahtevah ter vseh navodilih in postopkih na področju zdravja in varnosti.

Države članice bi morale spodbujati ustrezne smernice Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), zlasti kar zadeva potrebne higienske ukrepe, in pri tem delodajalce opozoriti, da morajo zagotoviti ustrezne objekte, kjer je mogoče omejevanje fizičnih stikov, ter ustrezne objekte za pitje in prehranjevanje, pa tudi sanitarije in prhe.

Komisija tudi poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostojnih delovnih in življenjskih razmer za sezonske delavce. Vsem sezonskim delavcem bi morala biti med bivanjem v državi članici gostiteljici na voljo nastanitev s primernim standardom v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Države članice bi morale zagotoviti, da delodajalci zagotovijo ali poskrbijo za nastanitev po ceni, ki ni pretirana v primerjavi z njeno kakovostjo in neto plačilom sezonskih delavcev.

Komisija zato poziva države članice, naj izvedejo obsežne informacijske kampanje za delodajalce in sezonske delavce v zvezi z veljavnimi standardi in pravicami sezonskih delavcev.

Smernice najdete tudi na internetu na tej povezavi.

E-novica ZSSS št. 45 (8. 7. 2020): Primeri dobre prakse v zaščiti pred novim koronavirusom

Tokrat vas  obveščamo o kratkih filmih, ki jih je v okviru kampanje o zaščiti zaposlenih pred širjenjem novega koronavirusa  pripravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).

Pred širjenjem novega koronavirusa se lahko zaščitimo s preprostimi ukrepi, med katere sodijo skrb za higieno rok in prostorov, vzdrževanje ustrezne razdalje (najmanj 1,5 metra) in nošenje zaščitne maske. Po prvem valu širjenja okužbe smo te ukrepe kar malo opustili, a jih je pametno ponovno obuditi, saj je virus še kako prisoten med nami.

Tveganje za okužbo je večje tam, kjer se srečuje večje število ljudi in je ukrepe tudi tejže vzdrževati. To še posebej velja za delovno okolje, kjer je treba splošna priporočila NIJZ ustrezno prilagoditi organizaciji dela in delovnim procesom ter spodbujati zaposlene, da se ukrepov dosledno držijo. KIMDPŠ je poiskal in posnel primere dobre prakse na področju varovanja zdravja zaposlenih pred Covid-19, ki jih preko spodnjih kratkih filmov deli z nami:

Proizvodna dejavnost

Hotelirstvo in gostinstvo

Prodaja in druge storitvene dejavnosti

Množični mediji

Pisarniško delo

Zobozdravstvo

Predstavljeni preventivni ukrepi so posneti v naslednjih organizacijah: Aero print Ljubljana, BSH Hišni aparati, Hotel Slon Ljubljana, Maremico, Nepremičnine Plus, Plastika Skaza, Proteus TV, Radio Sora, Steklarna Hrastnik, Translat in Zdravstveni dom Ljubljana.

Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 44 (7. 7. 2020): Preprečimo COVID-19 z zaščitnimi očali!

Epidemija COVID-19 povzroča bolezen, smrt, gospodarsko krizo in izgubo na tisoče delovnih mest. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) lahko dnevno spremljamo statistiko COVID-19 v Sloveniji. V juliju 2020 je znova visoko število na novo okuženih. Samo 6. 7. 2020 je bilo zabeleženih 16 primerov novih okužb, kolikor jih je bilo na začetku epidemije.  Sprašujemo se, kako preprečiti nov val COVID-19 na delovnih mestih. V ta namen nam koristijo ugotovitve iz najnovejše meta-analize, izvedene po naročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), katera zaščitna oprema in za koliko dejansko zmanjšuje tveganje za okužbo. Pripravila jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Dereka Chuja in bila objavljena v ugledni strokovni reviji The Lancet. Dostopna je na internetu na tej povezavi. Tveganje se zmanjša za:

• 82 %, če se zagotavlja 1 meter razdalje med ljudmi. Vsak dodaten meter razdalje podvoji relativno  zaščito,
• 67 %, če se uporablja maske,
• 96 %, če se uporablja respiratorje (zlasti učinkoviti so N95 respiratorji),
• 78 %, če se uporablja zaščita oči, saj je možna okužba preko oči s kapljičnim prenosom po zraku ali s samo-okužbo zaradi slučajnega dotika oči s prsti,
• popolne zaščite ni.

Ta spoznanja je mogoče s pridom uporabiti za zaščito pred okužbo na delovnih mestih. Zagotoviti je treba vsaj meter razdalje med delavci, zagotoviti je treba maske ali še bolje respiratorje. Zagotovi se naj tudi zaščita oči z zaščitnimi očali, ki preprečujejo okužbo preko zraka in dotikom s prsti. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj terjajo zadostno razdaljo med sodelavci ter zaščito dihal in oči.

Glej tudi članek dr. Danija Mirnika v reviji Delo in varnost, 3/2020

E-novica ZSSS št. 43 (2. 7. 2020): Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

Iz poročila:

Slovenski inšpektorji za varnost in zdravje pri delu so še vedno preobremenjeni. IRSD ima za področje varnosti in zdravja pri delu 31  inšpektorjev, kar pomeni da na posameznega inšpektorja odpade 7.104 poslovnih subjektov oziroma 29.088 delavcev. Kar 63 % pravnih subjektov, ki jih je lani prvič obiskal inšpektor za varnost in zdravje pri delu, dotlej še niso bili nadzirani na področju varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji za varnost in zdravje pri delu so v letu 2019 opravili 5.891 inšpekcijskih pregledov. Enako kot v preteklih letih med vsemi ugotovljenimi kršitvami izstopajo kršitve v zvezi z/s:

• postopki ocenjevanja tveganja v 26 % – največ glede vsebine in revizije tega dokumenta pa tudi zaradi neopredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev in ker se delodajalci z delavci niso posvetovali o ustreznosti ukrepov;
• zdravjem pri delu v 16 %,  od tega kar 56% na zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov katerih delodajalci delavcem ne zagotavljajo v periodičnih rokih ali pa jih sploh ne zagotavljajo. Inšpektorji so ugotavljali tudi kršitve glede zagotavljanja prve pomoči, promocije zdravja, obvladovanja psihosocialnih tveganj, kajenja in alkohola na delovnem mestu.

Komentar: Inšpektorji v poročilu opozarjajo tudi na neizvajanje nalog izvajalcev medicine dela skladno z določili ZVZD-1! Inšpekcija za delo torej ugotavlja isto kot Predsedstvo ZSSS, da medicina dela ne opravlja svojega dela v skladu s pričakovanji. Več o tem smo pisali v naši 38/2020 e-novici.

• usposabljanjem delavcev za varno delo v 10 % (največ glede zagotavljanja izvajanja usposabljanja, programov usposabljanja, preverjanja usposobljenosti ter zagotavljanja usposabljanja v delovnem času delavcev);

Komentar: Inšpektorji v poročilu jasno povedo, da za večino delodajalcev ni pomembna vsebina usposabljanja in osveščanje delavcev glede nevarnosti in tveganj na delovnih mestih, temveč zgolj pridobitev dokazil, da je bilo usposabljanje izvedeno. To nam veliko pove o kvaliteti dela strokovnih delavcev za varnost pri delu!

• z ustreznostjo delovne opreme, ki jo delavci uporabljajo v delovnem procesu v 9 %;
• zagotavljanjem in uporabo osebne varovalne opreme v dobrih 8 %;
• urejenostjo delovnih mest in ustreznostjo delovnega okolja v 5,6 %;
• dokumentacijo o varnem in zdravem delu v 4,9 %;
• nevarnostjo električnega toka v 2,5 %;
• uporabo nevarnih snovi na delovnih mestih in v delovnem okolju v 1,4 %.

Dejavnosti, v katerih je bilo ugotovljenih največ kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu (absolutno), primerjava 2017 – 2019.

V letu 2019 se je število ugotovljenih kršitev povečalo v primerjavi z letom poprej, enako velja za število izrečenih ukrepov. Na podlagi ugotovljenih kršitev je bilo izdanih 4.745 upravnih in prekrškovnih ukrepov. V letu 2019 so inšpektorji podali tudi eno kazensko ovadbo.

IRSD je v letu 2019 prejel 995 prijav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.  Največ prijav so podali delavci, ki so opozarjali na neizvajanje usposabljanj delavcev za varno delo, nezagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev in neustreznih delovnih pogojev (delo v poletni vročini, v zimskem mrazu in prepihu na delovnem mestu).

Pristojni inšpektorji so v letu 2019 raziskali 85 nezgod pri delu, od tega 9 smrtnih, 58 težjih, 16 lažjih, 2 kolektivni nezgodi ter 2 nevarna pojava. Najpogostejši vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca, so bili povezani s padci z višine, prometnimi nesrečami in udarom električnega toka. Poleg nezgod pri delu pa so delodajalci dolžni IRSD prijavljati tudi ugotovljene poklicne bolezni.  V letu 2019 je IRSD prejel 1 takšno prijavo.

Več pa si preberite v Poročilu IRSD za leto 2019.

E-novica ZSSS št. 41 (29. 6. 2020): Kategorizacija SARS-CoV-2 sprožila dopolnitev direktive EU 2000/54/ES

V naši e-novici št. 30/2020 smo vas obvestili, da je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu 6. maja 2020 pozvala predstavnike slovenske vlade v organih EU, da naj glasujejo za klasifikacijo koronavirusa SARS-CoV-2 v 4. rizično skupino v prilogi III Direktive Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost, vključno s preprečevanjem takih tveganj, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu. Enak poziv smo naslovili tudi na slovenske poslance v Evropskem parlamentu. V novici št. 33/2020 smo vas obvestili, da se je na naš poziv odzval poslanec dr. Milan Brglez, ki se je v odboru Evropskega parlamenta za zaposlovanje aktivno zavzel za kategorizacijo v 4. skupino, ker zagotavlja več delodajalčevih obveznosti za varno delo delavcev v razmerah pandemije.

Tokrat vas obveščamo o nadaljevanju te zgodbe. Objavljena je bila Direktiva komisije (EU) 2020/739 z dne 3. junija 2020 o spremembi Priloge III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES glede vključitve SARS-CoV-2 na seznam bioloških dejavnikov, za katere je znano, da okužijo ljudi, in spremembi Direktive Komisije (EU) 2019/1833. Čeprav je bil koronavirus 2 hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS-CoV-2) v njej razvrščen v 3. rizično skupino, vseeno ugotavljamo, da je Evropska komisija le slišala pozive sindikatov in nekaterih evropskih poslancev. To namreč jasno nakazuje 6. junija 2020 objavljena Izjava Komisije po predložitvi Direktive Komisije (EU) 2020/739 Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s preventivo ter varovanjem zdravja in varnosti delavcev, ki so ali bi lahko bili poklicno izpostavljeni SARS-CoV-2. V 7. točki te izjave namreč komisija med drugim opozarja na posebne in stroge obveznosti glede zdravja in varnosti iz Direktive 2000/54/ES o bioloških dejavnikih in izrecno poudarja tisto, zaradi česar smo sindikati sploh zahtevali kategorizacijo v 4. rizično skupino. Namreč obveznost delodajalcev, ki je sicer praviloma vezana na 4. rizično skupino, da morajo neodvisno od razvrstitve SARS-CoV-2 v 3. skupino v skladu z 10. členom direktive zagotoviti pisna navodila in izobesiti obvestila, ki vključujejo postopek, po katerem je treba ravnati v primeru resne nesreče ali izrednega dogodka, ki vključuje ravnanje z biološkim dejavnikom. Nadalje Evropska komisija v svoji izjavi spodbuja vse države članice EU, da naj v nacionalnih predpisih zagotovijo, da se pisna navodila zagotovijo vsem delavcem, izpostavljenim SARS-CoV-2. Tudi Slovenija mora namreč to dopolnitev direktive najkasneje v petih mesecih vnesti v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.

Evropska komisija je očitno tudi prepoznala potrebo, da se kriterije za kategorizacijo dopolni s tveganjem za pandemijo. Prvi korak v to smer je bil storjen že prejšnji teden s pripravo osnutka mandata za delovno skupino Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ACSH, ki naj Evropski komisiji svetuje glede varnosti in zdravja na delovnem mestu v primeru pandemije. ACSH, v katerem slovenske delavce kot članica in nadomestna članica predstavljava Lučka Böhm in Katja Gorišek iz Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu, bo gotovo še letos imenoval to novo delovno skupino.

Skupna prizadevanja evropskih sindikatov, v katere se je vključila tudi ZSSS, so torej imela le učinek. Oborožimo se s potrpežljivostjo in ne odnehajmo, dokler ne dosežemo končnega cilja!

Več v angleščini v izjavi ETUC na tej povezavi.

Srečno in ostanite zdravi!

E-novica ZSSS št. 40 (24. 6. 2020): Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu

Delodajalci so v času epidemije COVID-19 prvič v zgodovini množično odrejali delo na domu na vseh delovnih mestih, kjer je to omogočala informacijska tehnologija. Po podatkih EUROSTAT je v Evropski uniji leta 2019 običajno od doma delalo 5,4 % zaposlenih v starostni skupini 15-64 let. Najvišji delež zaposlenih, ki običajno delajo od doma, imata Nizozemska in Finska (14,1 %), najnižjega pa Bolgarija (0,5 %). V Sloveniji je v letu 2019 običajno 6,8 % zaposlenih delalo od doma. V času epidemije COVID19 pa je kar 37 % vseh zaposlenih v EU prešlo na delo na domu, od tega je z delom na domu pričela približno četrtina zaposlenih, ki pred tem niso nikoli delali od doma.
Pomembno vprašanje je, kako mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu delavcem, ki jim je odredil delo od doma. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 22. 6. 2020 objavilo, kako je treba opravljati delo na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu. Zapisalo je:
»Delo na domu lahko ob soglasju delodajalca in delavca predstavlja pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani delavca kot delodajalca. Gre za institut, ki ob spoštovanju obveznosti in pravic vseh deležnikov, delavcu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih. Takšna oblika dela ima tudi številne druge pozitivne učinke npr. na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole, javni potniški promet, …) ipd. Ob navedenem pa je treba izpostaviti tudi izzive, ki se pri takšni ureditvi dela pojavljajo z vidika organizacije dela (obseg, pričakovani rezultati, delovni čas, nadzor, …), delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu, …) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca oz. vse poslovne in socialne vidike pri delodajalcu običajne za opravljanje dela pri delodajalcu.«
V dokumentu ministrstvo so usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu, ki naj jih delavski zaupniki v okviru revizije ocene tveganja priporočite svojim delodajalcem (klimatizacija, slikovni zaslon, delovni čas pred računalnikom, naprave za vnos podatkov, stol in miza, delovni prostor, stres in duševne obremenitve).
Več na tej povezavi: razjasnitve ključnih delovnopravnih dilem in dilem na področju varnosti in zdravja pri delu predstavljene najpomembnejše informacije potrebne pri organizaciji dela na domu.