Poročilo o delu v 2023 in Srečno 2024!

E-novica ZSSS št. 52/2023 (21. 12. 2023): Poročilo o delu v 2023 in Srečno 2024!

Spoštovani naročniki e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu!

Leto 2023 se bliža koncu in tradicija je, da vam konec decembra ne le voščimo sreče v prihajajočem letu, temveč hkrati pripravimo tudi povzetek, kaj smo delali za vas v odhajajočem letu.

Prenovljeno spletno stran ZSSSzaupnikVZD smo skrbno sproti posodabljali in polnili z aktualnimi vsebinami varnosti in zdravja pri delu. Verjamemo, da je zato zakladnica koristnega znanja. Na meniju “Baza znanja” ponuja predstavitev 45 elementov sistema varnosti in zdravja pri delu, ključne informacije o fizikalnih, kemijskih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnem mestu, poročila o raziskavah, zakonodajo, in knjižnico z e-publikacijami. V “Bazi znanja” pa med drugim najdete tudi informacije o podnebnih spremembah, delu v času vročinskih valov in v času mraza, o platformnem delu, o digitalizaciji na delovnih mestih, o delu na daljavo oziroma od doma itd. V letu 2023 smo vzpostavili tudi povezavo na spletno trgovino ZSSS, na kateri lahko vsakdo po ugodnih cenah in z dodatnimi ugodnostmi za člane sindikatov v ZSSS priročno nabavi publikacije ZSSS – vključno s tematskimi številkami Delavske enotnosti. Vabimo vas, da našo spletno stran redno obiskujete in nanjo opozorite sodelavce in vse, ki sta jim mar varnost in zdravje pri delu!

Prav tako vas vabimo, da sodelavce opozorite na možnost, da se naročijo na brezplačne e-novice ZSSS tako, da preprosto vtipkajo svoj e-naslov v obrazec, ki ga najdete na vrhu te povezave. V letu 2023 je bilo kar 52 e-novic, glej njihov arhiv. Prinašale so vam informacije o novih predpisih (leto 2023 je med drugim prineslo novo delavsko pravico do odklopa), o brezplačnih usposabljanjih, nasvetih za varno delo, o objavljenih raziskavah tako v Sloveniji kot v EU ter drugih pomembnih dogodkih. Z vami smo npr. delili novice in nasvete, kako v Španiji precej bolj konkretno kot pri nas ščitijo zdravje delavcev v času vročinskih valov. Z vami smo delili smernice EU za delo v času vročinskih valov.

Leto 2023 pa si bomo zapomnili zlasti zaradi dveh novih predpisov, za katera je ZSSS vodila svoji kampanji: Pravilnik o poklicnih boleznih in Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Sta rezultata dolgoletne kampanje ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu VZD in skupne kampanje ZSSS in SDTS “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“. Prepričani smo, da bosta postopoma prinesla na slovenska delovna mesta več varnosti in zdravja! Posebej se nam bo zato v spomin vtisnila uspešna prijava ZSSS na Mednarodno organizacijo dela (ILO), ker Slovenija ni zagotovila postopka za priznavanje neazbestnih poklicnih bolezni v skladu z ratificirano konvencijo ILO št. 155. Po 3 desetletjih so bile leta 2023 končno priznane prve neazbestne poklicne bolezni!

Žal pa se tudi leto 2023 končuje z novico o kolektivni nezgodi pri delu, da je 21. 12. 2023 nekaj po 9. uri zjutraj vlak trčil v skupino delavcev Slovenskih železnic, ki so opravljali vzdrževalna dela na železniški progi pri starem prehodu Rakitnik med železniško postajo Postojna in Prestranek. Po navedbah Policijske uprave Koper sta umrli dve osebi, najmanj štiri osebe pa so huje poškodovane. Izrekamo sožalje družinam in sodelavcem!

Čeprav pretreseni zaradi te novice vam in vašim sodelavcem voščimo poklicnega zdravja ter obilo sreče v letu 2024! Med božično-novoletnimi prazniki uresničite pravico do odklopa od službenih obveznosti. Zadosten počitek je namreč temelj varnosti in zdravja na delovnem mestu.


Dodatno:

Več o železniški nezgodi pri delu, dec. 2023 na tej povezavi

Sistem obveščanja kot v kameni dobi, jan 2024

V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci

E-novica ZSSS št. 51/2023 (11. 12. 2023): V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

S spletne strani Evropskega parlamenta

 

Umetna inteligenca, ki prodira na naša delovna mesta, prinaša nove priložnosti – a tudi nova tveganja, je leta 2020 opozoril sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji. Evropska komisija je aprila 2021 predlagala v sprejem predpis EU o umetni inteligenci (AI Act). Obveščamo vas, da so o tem predlogu pogajalci Evropskega parlamenta in držav, zastopanih v Svetu EU, po treh dneh intenzivnih pogajanj 8. 12. 2023 zvečer dosegli dogovor, ki vsebuje pravila za uporabo umetne inteligence v EU. Doseženi dogovor pogajalcev bosta še morala potrditi tako Evropski parlament kot Svet EU.

S spletne strani Evropskega parlamenta: Umetna inteligenca je zmožnost stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost. Umetna inteligenca omogoča tehničnim sistemom, da zaznavajo okolje, obdelajo, kar zaznajo, in rešijo problem, pri čemer ravnajo v skladu z določenim ciljem. Računalnik sprejema podatke, ki so predhodno pripravljeni, ali pa jih zbere sam s senzorji, denimo kamero, jih obdela in se odzove. Sistemi, ki delujejo na podlagi umetne inteligence, lahko na podlagi analize učinkov svojih predhodnih dejanj do določene mere samostojno prilagajajo svoje vedenje. Kot umetno inteligenco štejemo programsko opremo (virtualni asistenti, programska oprema za analizo slik, iskalniki, sistemi za prepoznavanje govora in obrazov) in “utelešeno” umetno inteligenco (roboti, avtonomna vozila – samovozeči avtomobili, droni, internet stvari). 

Evropski socialni partnerji so se leta 2020 zavzeli za načelo, da je treba na delovnem mestu  zagotoviti nadzor ljudi nad stroji in umetno inteligenco ter takšno uporabo robotike in aplikacij umetne inteligence, ki upošteva in se drži varovalk za varnost in varovanje. Glej e-novico ZSSS 33/2022!

Varna uporaba umetne inteligence na delovnih mestih bo junija 2025 tudi tema evropske kampanje 2023-2025 Varno in zdravo delo v digitalni dobi.  

Šlo bo za prvo tovrstno zakonodajo na svetu, katere namen je zagotoviti varnost sistemov umetne inteligence ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in vrednot ter obenem spodbujati vlaganje in inovacije na tem področju. Dogovor prinaša varovala za uporabo umetne inteligence na območju EU. Večje kot je tveganje za pravice ali zdravje posameznika, več naj bi bilo obveznosti. Dogovor predvideva, da morajo biti temeljni modeli, kot sta jezikovni model ChatGPT in modeli za splošne namene GPAI, v skladu z obvezo o preglednosti, še preden pridejo na trg. Prepoveduje kognitivno vedenjsko manipulacijo, zbiranje fotografij obrazov z interneta ali s posnetkov nadzornih kamer, sistem družbenega ocenjevanja in biometrične kategorizacije z namenom ugotavljanja političnih, verskih in drugih prepričanj, spolne usmerjenosti in rase.

 

Izjava Evropske komisije: Komisija pozdravlja politični dogovor o Aktu o umetni inteligenci, v angleščini, 9. 12. 2023, na tej povezavi

O stališčih Evropskega parlamenta, kako je treba s predpisi EU urediti umetno inteligenco, 2022, v slovenščini, na tej povezavi

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji, v slovenščini, junij 2020

Digitalizacija dela, spletna stran ZSSSzaupnikVZD


Dodatno:

Strokovna javnost načeloma naklonjena aktu o umetni inteligenci, 26. 1. 2024

Svet EU potrdil akt o umetni inteligenci, 2. 2. 2024

Za glavno inšpektorico IRSD imenovana Katja Čoh-Kragolnik

E-novica ZSSS št. 50/2023 (8. 12. 2023): Za glavno inšpektorico IRSD imenovana Katja Čoh-Kragolnik

Vlada je 7. 12. 2023 za glavno inšpektorico na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) imenovala Katjo Čoh-Kragolnik, in sicer od 19. decembra 2023 do 18. decembra 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Inšpektorica Katja Čoh-Kragolnik ima številne izkušnje na področju inšpekcijskega nadzora in upravnega postopka. Od leta 2017 je delala kot inšpektorica za delo pri IRSD, na območni enoti Maribor. Pred zaposlitvijo na območni enoti Maribor je bila zaposlena kot višja svetovalka na sedežu Inšpektorata.

Ob imenovanju je med drugim izjavila: “Rada bi se zahvalila ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu ter celotni Vladi Republike Slovenije za izkazano zaupanje ob imenovanju za glavno inšpektorico Inšpektorata Republike Slovenije za delo. To je zame velika čast in odgovornost, ki jo sprejemam z vso predanostjo. Kot glavna inšpektorica si bom prizadevala za nadgradnjo strokovnosti inšpektorjev ter razvoj njihovih kompetenc. Načrtujem uvedbo sistema usposabljanj novih inšpektorjev, ki bo omogočil prenos dragocenega znanja znotraj organa. Določili bomo tudi nove, jasne kriterije razvrščanja prijav, kar bo omogočilo bolj ciljno in učinkovito obravnavo vsake situacije. Funkcijo glavne inšpektorice prevzemam z zavedanjem odgovornosti, ki jo ta prinaša. Moj cilj je zagotoviti pošteno, varno in zdravo delovno okolje za vse delavce in tudi delodajalce v Sloveniji. S svojo predanostjo in povezanim kolektivom bomo gradili inšpektorat, ki bo kos sodobnim izzivom in bo prispeval k boljši kakovosti dela in življenja v naši državi.«

Čestitamo!

Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

E-novica ZSSS št. 49/2023 (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

 

 

 

 

 

 

 

 

Nova anketa EU OSHA kaže, da izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju in emisijam izpušnih plinov dizelskih motorjev predstavljata najpogostejši tveganji za razvoj raka na delovnih mestih v Evropi.

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je 20. 11. 2023 objavila prve ugotovitve ankete o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za razvoj raka v Evropi, ki je bila izvedena med več tisoč delavci v šestih državah članicah EU, da bi pridobili natančne podatke, ki lahko prispevajo k preprečevanju poklicnega raka. Na vprašalnik, ki je pokazal, na katerih delovnih mestih so znani karcinogeni, je odgovorilo 24.402 delavcev v Nemčiji, Irski, Španiji, Franciji, Madžarski in Finski. Njihovi odgovori so reprezentativni za vse države EU – torej tudi za Slovenijo.

Zaradi rakotvornih snovi, ki povzročajo poklicnega raka, letno v EU umre  100 000 ljudi. Anketa EU OSHA o izpostavljenosti delavcev je bila pripravljena za oceno verjetne izpostavljenosti delavcev 24 znanim dejavnikom tveganja za razvoj raka, ki vključujejo industrijske kemikalije, snovi, ki nastanejo v postopku, zmesi in fizične dejavnike tveganja.

Najpogostejše ugotovljene verjetne poklicne izpostavljenosti so bile sončno ultravijolično (UV) sevanje, emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, benzen, vdihljiv kristalinični silicijev dioksid (RCS) in formaldehid. V anketo so bili vključeni tudi delavci, ki so bili v zadnjem delovnem tednu pred anketo večkrat izpostavljeni dejavnikom tveganja, kar pomeni izpostavljenost vsaj dvema dejavnikoma tveganja za razvoj raka, ki se ne pojavita nujno sočasno ali v istem delovnem procesu. Podatki kažejo, da je bilo več kot 60 % delavcev v rudarstvu, kamnolomstvu in gradbeništvu večkrat izpostavljenih dejavnikom tveganja za razvoj raka.

Novica o rezultatih ankete EU OSHA o karcinogenih na delovnih mestih v slovenščini na tej povezavi

Med prvimi se je na rezultate ankete odzvala tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC). Opozorila je, da so UV žarki najpogostejši  karcinogen na delovnih mestih na prostem. Poziva zato oblikovalce EU politike, naj dopolnijo evropsko zakonodajo, da bo pred kožnim rakom zaradi UV žarkov zaščitila delavce, ki delajo na prostem.

Poziv ETUC v slovenščini na tej povezavi

Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

E-novica ZSSS št. 48/2023 (10. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

 

 

O pravici do odklopa pogajanja tudi v EU:

Evropski socialni partnerji se v letu 2023 pogajajo o sklenitvi evropskega sporazuma o pravici do odklopa. Napovedujejo njegov podpis v začetku leta 2024 in da ga bodo v skladu s 155. členom Pogodbe o Evropski uniji soglasno predlagali v sprejem za direktivo EU.

(Glej dodatno informacijo na dnu pod črto.)

 

Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS št. 114/2023 z dne 15. 11. 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki med drugim od 16. 11. 2023 dalje uzakonjuje novo delavsko pravico do odklopa. Potrebujemo jo zato, ker  na številnih delovnih mestih digitalna tehnologija omogoča brisanje meje med službenim in zasebnim časom, saj je delavec delodajalcu z njeno pomočjo dostopen kadarkoli – tudi med prostim časom ali dopustom. Brez zadostnega počitka pa sta seveda ogrožena varnost in zdravje delavca.  Pravico do odklopa bodo v skladu z ZDR-1D glede na naravo dela pri posamičnem delodajalcu morale natančneje določiti kolektivne pogodbe. Torej novi izziv za sindikalne pogajalce na vseh ravneh…

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, ki se je pogajal o ZDR-1D, je za naše e-novice zapisal: “Pravica do odklopa predstavlja ključno sredstvo za ohranjanje zdravja in dobrobiti delavcev. Ne smemo namreč prezreti, da sodobni delovni tempo in nenehna povezanost preko digitalnih sredstev lahko privedeta do prekomernega stresa, izgorelosti in drugih zdravstvenih težav. Ravno zaradi tega sindikati pravico do odklopa zagovarjamo kot eno od ključnih pravic delavcev. Ta vključuje tako pravico do nedotakljivosti prostega časa po delavniku, med vikendi in dopusti. Odklop bi naj omogočil delavcem, da si povrnejo energijo, ohranijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter preprečil dolgoročne negativne učinke prekomernega dela. V ZSSS si tudi prizadevamo za uvedbo jasnih politik in smernic v podjetjih glede odklopa. Ta vključuje predvsem pravico do nedostopnosti po delovnem času, s čimer bi se naj preprečil pritisk in prepričanje po potrebi stalne, nenehne dosegljivosti, vključno z oblikovanjem jasnih smernic glede komunikacije izven delovnega časa ter spodbujanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Vsekakor pa lahko rečemo, da pravica do odklopa predstavlja ključno pravico za razvoj odnosov povezanih z delom ter za ohranjanje zdravja. Tudi z dolžino zmožnosti opravljanja dela.”

»142.a člen ZDR-1

(pravica do odklopa)

(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).

(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.

(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.

(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.«.

217.a člen

(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

7.a    ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1;

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA ZDR-1

38. člen ZDR-1D

(5) Ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena zakona mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. (OPOMBA: To je 16. 11. 2024)

Besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDR-1D


Dodatno:

Prva faza posvetovanja Evropske komisije z evropskimi socialnimi partnerji v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju EU o možnih ukrepih EU na področju dela na daljavo in pravice delavcev do odklopa, maj 2024, v angleščini

Informacija iz ETUC, 29. 11. 2023: Po več kot enem letu pogajanj o delu na daljavo in pravici do odklopa so organizacije delodajalcev Business Europe, SMEs United in SGIE (Services of General Interest Europe) preklicale osnutek sporazuma, sklenjenega z Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC). Gre za velik neuspeh delodajalcev pri prevzemanju odgovornosti in izboljšanju delovnih pogojev za delavce, ki opravljajo delo na daljavo.  Leta 2022 so se namreč  evropske delodajalske organizacije v skupnem delovnem načrtu z ETUC dogovorile o posodobitvi avtonomnega sporazuma o delu na daljavo iz leta 2002, ki naj bi se v skladu s členom 155(2) Pogodbe o Evropski uniji izvedel kot direktiva, ki bi jo sprejel Svet. ETUC zdaj poziva Komisijo, naj predloži direktivo v skladu s pozivom Evropskega parlamenta iz leta 2021, naj sprejme zakonodajo EU o pravici do odklopa.

Pobuda ZSSS za ratifikacijo konvencije MOD št. 191 o varnem in zdravem delovnem okolju, 2023

E-novica ZSSS št. 47/2023 (8. 11. 2023): Pobuda ZSSS za ratifikacijo konvencije MOD št. 191 o varnem in zdravem delovnem okolju, 2023

Plakat ILO, ki opozarja, da je varno in zdravo delovno okolje temeljna delavska pravica.

Obveščamo vas, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) 8. 11. 2023 na Vlado Republike Slovenije naslovila pobudo za ratifikacijo konvencije MOD št. 191 o varnem in zdravem delovnem okolju (posledične spremembe), sprejete junija 2023 na 111. zasedanju Mednarodne konference dela. Za sprejem so glasovali tudi vsi slovenski predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov.

Konvencija MOD št. 191 namreč prinaša uskladitev petnajstih instrumentov MOD (sedmih konvencij, enega protokola ter sedmih priporočil) z Resolucijo o vključitvi varnega in zdravega delovnega okolja v okvir MOD temeljnih načel in pravic pri delu, sprejeto junija 2022 na 110. zasedanju Mednarodne konference dela. O tem smo vas lani seznanili v naši e-novici št. 27/2022. Z isto resolucijo sta bili leta 2022 na veljaven seznam osmih temeljnih konvencij MOD (št. 87, 98, 29, 105, 138, 182, 100 in 111) dodani tudi konvenciji MOD št. 155 in št. 187. Namen konvencije MOD št. 191 je posodobitev tistih določb ali odstavkov preambul petnajstih instrumentov MOD, ki se nanašajo na prve štiri kategorije temeljnih načel in pravic pri delu oziroma na prvih osem temeljnih konvencij MOD.

Kljub temu, da je torej revizija omenjenih instrumentov MOD tehnične oz. formalne narave in namenjena ohranitvi jasnosti in skladnosti sklopa mednarodnih standardov dela, pa je po mnenju ZSSS pomembna tako zaradi pomena vključitve varnega in zdravega delovnega okolja v okvir MOD temeljnih načel in pravic pri delu kot tudi zaradi mednarodne solidarnosti pri uveljavljanju teh načel. Za začetek veljavnosti konvencije št. 191 sta namreč potrebni vsaj dve ratifikaciji držav članic Mednarodne organizacije dela – MOD.

Glej pobudo ZSSS za ratifikacijo na tej povezavi!


Dodatno:

Konvencija št. 191 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki jo je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023, neuradni prevod

Odgovor Vlade RS na pobudo, 8. 11. 2023

Minister za delo sprejel pobudo za ratifikacijo, MDDSZ začelo aktivnosti za ratifikacijo, 13. 12. 2023

 

Podpora volivcev za vložitev predloga Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata

E-novica ZSSS št. 46/2023 (7. 11. 2023): Podpora volivcev za vložitev predloga Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata

Sprayer on weeds Vir slike: spletna stran ECHA

Obveščamo vas, da od 6. novembra 2023 do 4. januarja 2024 na upravnih enotah ali krajevnih uradih poteka potrjevanje podpore volivcev pobudi za vložitev predloga Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata. Podporo se lahko podpiše in odda tudi preko enotnega državnega portala eUprava, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Septembra 2023 je namreč skupina volivcev v Državni zbor RS vložila predlog Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Z njegovim sprejemom bi Slovenija podobno kot baje že Avstrija prepovedala ta herbicid, ki mu nasprotniki očitajo rakotvornost, Evropska komisija pa ravno v teh dneh predlaga podaljšanje dovoljenja za njegovo prodajo do leta 2033, saj naj bi dve pristojni evropski agenciji zanikali njegovo rakotvornost.

Glifosat je kemična snov, ki se uporablja v številnih herbicidih, njegova uporaba v EU pa je strogo predpisana. Trenutno je odobren za uporabo v EU do 15. decembra 2023. Prav sedaj pa poteka pravni postopek za podaljšanje odobritve njegove uporabe. V okviru tega postopka so bili julija 2023 objavljeni rezultati analiz Evropske agencije za kemikalije (ECHA) in Evropske agencije za varnost hrane EFSA, da glifosat ne izpolnjuje znanstvenih meril za razvrstitev med rakotvorne, mutagene ali za razmnoževanje strupene snovi. Na drugi strani pa iz Nizozemske prihajajo novice, da je nacionalni nizozemski Inštitut za javno zdravje in okolje (RIVM) začel raziskovati možno vzročno povezavo  med uporabo glifosata in nastankom Parkinsonove bolezni, saj so baje zaznali porast pojavnosti te hude bolezni živčnega sistema med nizozemskimi kmeti, ki ga uporabljajo.

V Sloveniji je od oktobra 2019 na vseh javnih površinah prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih z vsebnostjo glifosata. Uporaba glifosata pa je enako kot v EU dovoljena v kmetijstvu. Fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje glifosat, pri nas baje proizvaja tovarna kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus Rače).

Usposabljanja MDDSZ za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodi ključnih kazalnikov

E-novica ZSSS št. 45/2023 (2. 11. 2023): Usposabljanja MDDSZ za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodi ključnih kazalnikov

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vam posredujemo njihovo vabilo na brezplačna usposabljanja:

Ministrstvo napoveduje usposabljanja za sindikalne in delavske zaupnike/zaupnice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodi ključnih kazalnikov (opredeljena v Pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen). 

Izvajalec nam je posredoval urnik terminov usposabljanj, zato vas vabimo, da si rezervirate datum, ki vam ustreza:

  • torek, 21.11.2023 od 09.00 do 11.30
  • torek, 21.11.2023 od 12.00 do 14.30
  • sreda, 22.11.2023 od 09.00 do 11.30
  • sreda, 22.11.2023 od 12.00 do 14.30
  • četrtek, 23.11.2023 od 09.00 do 11.30

Prijavite se lahko neposredno na strani zunanjega izvajalca: https://zbornica-vzd.si/usposabljanje-za-ocenjevanje-tveganj-telesnih-obremenitev-po-metodi-kljucnih-kazalnikov-serija-webinarjev/

 

Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen

E-novica ZSSS št. 44/2023 (26. 10. 2023): Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen

Vabimo vas, da si na spletni trgovini ZSSS kupite (cena 1,90 €) in ogledate tematsko številko glasila ZSSS Delavska enotnost o ročnem premeščanju bremen, ki je izšla 26. 10. 2023. Kupite jo lahko na tej povezavi. Prinaša vse, kar morate vedeti o novostih, ki jih prinaša avgusta sprejeti novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Namen pravilnika je preprečevanje mišično-kostnih obolenj, ki so najpogostejši razlog bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Posredujte zato povezavo na tematsko številko naprej tudi vsem, ki bi jih utegnila zanimati!

Čas do začetka uporabe novega pravilnika 1. 8. 2024 je treba izkoristiti za pridobivanja znanja, da boste delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu učinkovito odigrali svojo predstavniško vlogo v procesu revidiranja delodajalčeve listine izjava o varnosti z oceno tveganja. Poznavalci trdijo, da jo bodo v prihajajočem letu prav zaradi tega novega pravilnika revidirali pri večini slovenskih delodajalcev. Tematska številka DE vam bo pri tem v pomoč!

Vabimo vas, da si na tej povezavi na spletni trgovini ZSSS kupite (cena 1,90 €) in ogledate tudi tematsko številko Delavske enotnosti “Poklicne bolezni” iz aprila 2023! V njej boste našli koristne informacije o poklicnih mišično-kostnih boleznih in o postopku po novem Pravilniku o poklicnih boleznih za uveljavitev pravic na podlagi poklicne bolezni.

Evropska kampanja 2023-2025 – Varno in zdravo delo v digitalni dobi

E-novica ZSSS št. 43/2023 (20. 10. 2023): Evropska kampanja 2023-2025 – Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Obveščamo vas, da se bo v tradicionalnem evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu od 23. do 27. oktobra 2023 začela nova evropska kampanja “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Na tiskovni konferenci v Bruslju jo bo otvoril evropski komisar za zaposlovanje in socialne pravice Nicolas Schmit.

Namen nove kampanje je promovirati humano-centrični pristop k upravljanju digitalnih tehnologij na delovnem mestu. Torej pristop, kjer je v središču človek in ne stroj.

Cilji kampanje Zdravo delovno okolje 2023–2025 so:

      1. izpopolniti znanje o varni in produktivni uporabi digitalnih tehnologij v vseh gospodarskih panogah;
      2. ozaveščati o izzivih na področju varnosti in zdravja pri delu, povezanih z digitalno preobrazbo dela;
      3. širiti informacije o nastajajočih tveganjih in priložnostih;
      4. spodbujati ocenjevanje tveganj in varno upravljanje digitalnih tehnologij v podjetjih;
      5. spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse med ustreznimi deležniki

Vabljeni k ogledu spletne strani nove kampanje!

Spletna stran EU OSHA nove kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Vodnik po kampanji Varno in zdravo delo v digitalni dobi, kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025

Tudi v Sloveniji so delovna mesta vse bolj digitalizirana. Raziskave kažejo, da pri nas 90 % zaposlenih pri delu uporablja najmanj eno digitalno napravo. Kar ena tretjina naših zaposlenih poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalno napravo, s katero stranke, sodelavci ali pacienti ocenjujejo njihovo uspešnost pri delu. Kar 18 % slovenskih delavcev pa poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen.

Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD več o digitalizaciji v svetu dela:

 

Vabljeni tudi k nakupu na spletni trgovini ZSSS (cena 1,90 €) in ogledu tematske številke Delavske enotnosti “Umetna inteligenca v svetu dela“, september 2023, na tej povezavi