DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Sindikati v EU za zaščito delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

Sindikati v EU za zaščito delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

Novica iz Evropske Unije – ETUI seminar o zaščiti delavcev pred nevarnimi kemikalijami

Prejšnji konec tedna, 21. in 22. junija 2018 je v Bruslju potekal evropski sindikalni seminar o zaščiti delavcev pred nevarnimi kemikalijami. Organiziral ga je Evropski sindikalni inštitut ETUI, neodvisni raziskovalni in izobraževalni center Evropske konfederacije sindikatov ETUC. Iz Slovenije se je seminarja udeležila Katja Gorišek, svetovalka za varnost in zdravje pri delu v ZSSS.

(Foto: Mojca Matoz; Požar v hotelu Union, Ljubljana, 3. julij 2018)

Na seminarju smo se seznanili z nekaterimi novostmi na področju rakotvornih in mutagenih snovi (o zaščiti onkoloških zdravstvenih delavcev, ki so pri delu izpostavljeni za njihovo zdravje nevarnim zdravilom, o visokih tveganjih pristaniških delavcev, izpostavljenim nevarnim snovem za razkuževanje kontejnerjev, o visokemu kemičnemu tveganju za poklicne gasilce). Poleg tega je bil na seminarju predstavljen tudi potek revizije direktive 2004/37/EC o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (v nadaljevanju direktiva CMD), katere namen je preprečiti umiranje zaradi poklicnega raka, povzročenega zaradi karcinogenov na delovnem mestu. Glej v angleščini program seminarja.

Ker vsako leto zaradi poklicnega raka umre vsaj 100.000 evropskih delavcev, sta ETUC in v Sloveniji ZSSS s kampanjo »Odpravite poklicnega raka« od leta 2015 dalje terjala dopolnitev prekratke priloge direktive CMD, kjer so določene mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za karcinogene in mutagene. Z njimi je namreč mogoče preprečiti večino poklicnega raka. Kampanja poziva Evropsko komisijo, da naj prilogo postopoma dopolnjuje, tako da bo do leta 2020 določala evropske obvezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti že za petdeset najnevarnejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.  Revizija direktive CMD se je res začela 13. maja 2016, in bo potekala v štirih sklopih. Kot smo vam januarja 2018 poročali v naši 3/2018 e-novici, so obvezujoče evropske mejne vrednosti za prvi sklop trinajstih karcinogenov že sprejete (glej direktivo 2017/2398).  In kot smo vam poročali v naši 17/2018 e-novici, je Evropska komisija aprila 2018 v Evropski parlament že poslala predlog druge dopolnitve priloge direktive CMD za nadaljnjih pet karcinogenov. Na seminarju smo izvedeli, da bo do konca 2018 pripravljen predlog tudi za tretji sklop dopolnitve priloge direktive CMD. Predlog za četrti sklop pa bo Evropska komisija podala konec leta 2019.

Vse to so dobre novice za slovenske delavce, saj so veljavne slovenske mejne vrednosti v velikem delu zastarele, ker ne upoštevajo nova znanstvena dognanja o škodljivosti karcinogenov. Te revizije direktive CMD se bodo namreč neposredno odrazile v dopolnitvah ustreznega slovenskega Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem tako, da bodo določene nove slovenske mejne vrednosti, ki bodo vsaj enake evropskim oziroma po nasvetu ETUC celo lahko ostrejše.

Na seminarju smo izvedeli, da ETUC poziva države članice EU, naj:

  1. ne odlašajo prenosa  direktive 2017/2398 v nacionalne predpise do skrajnega roka 17. januarja 2020, ampak naj to storijo čimprej;
  2. v nacionalni zakonodaji določijo zavezujoče mejne vrednosti, ki jih v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji predlaga ETUC in ki zdravje delavcev ščitijo celo bolj kot tiste v direktivi 2017/2398. ETUC namreč predlaga še ostrejše mejne vrednosti, ki so že veljavne v Nemčiji in nekaterih drugih državah EU;
  3. hkrati po novem na enak način, kot ščitijo zdravje delavcev pred karcinogeni in mutageni, zaščitijo njihovo zdravje tudi pred reprotoksini na delovnem mestu. Belgija je tak predpis npr. sprejela že septembra 2017.

Seminar ETUI je sindikaliste iz vseh držav EU seznanil z novostmi za kemično varnost na delovnem mestu v vsej EU. To nam omogoča, da pri svoji vladi in parlamentu terjamo tako zaščito zdravja in življenja slovenskih delavcev, kakršne so deležni delavci v tistih državah, ki sproti v svojo zakonodajo vnašajo rezultate najnovejših znanstvenih dognanj o škodljivosti nevarnih kemikalij.

Ker je 17. 1. 2020 skrajni rok za prenos direktive 2017/2398, je ZSSS zato slovensko ministrstvo za delo že januarja 2018 pozvala, naj s prenosom ne odlaša (glej o tem v 3/2018 e-novici ZSSS). In res so predstavniki ministrstva za delo junija 2018 na seji Sveta za varnost in zdravje pri delu socialnim partnerjem in stroki poročali, da bodo še letos prenesli evropske mejne vrednosti iz direktive 2017/2398 v slovenski Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Priporočili smo jim, naj se zgledujejo tudi po nemških mejnih vrednostih. Nemčija namreč svoje mejne vrednosti posodablja dvakrat letno. Marsikatera od slovenskih mejnih vrednosti pa ni bila posodobljena že dvajset ali več let.

O nadaljnjih aktivnostih v zvezi s posodobitvijo slovenskih mejnih vrednosti  bomo vsekakor tudi v bodoče pisali.

Vpliv elektromagnetnih sevanj na človeka

Vpliv elektromagnetnih sevanj na človeka

Kakšne sevalne obremenitve povzročajo naprave, ki jih imamo doma?

Z razvojem tehnologije se povečuje tudi izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem. Elektromagnetna sevanja nas obdajajo tako doma, kot v službi. Gre za WiFi omrežja, mobilne telefone, tablične računalnike, indukcijska kuhališča, mikrovalovne pečice, transformatorske postaje itd.
Vabimo vas k poslušanju zanimivega intervjuja na RTV SLO z doktorjem Petrom Gajškom, direktorjem Inštituta za neionizirana sevanja, kjer boste med drugim izvedeli:
Ali je sevanje našega mobilnega telefonskega aparata bolj nevarno kot življenje v bližini transformatorske postaje? Katera znamka telefonov ima najvišje sevalne vrednosti? Kakšne sevalne obremenitve povzročajo indukcijska kuhališča, mikrovalovne pečice, tablični računalniki in električne budilke na nočnih omaricah? Kakšna je izpostavljenost visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem brezžičnih sistemov v različnih mikrookoljih v Sloveniji? Kaj lahko naredimo za zaščito pred temi sevanji?
Dostop do intervjuja s klikom tukaj.

Predlogi ZSSS za Akcijski načrt v obdobju 2018-2020 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu

Predlogi ZSSS za Akcijski načrt v obdobju 2018-2020 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je pripravila predloge za Akcijski načrt 2018-2020 za izvedbo Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027

Te predloge bomo predstavili v petek, 8. 6. 2018 na seji Sveta za varnost in zdravje pri delu, ki je strokovno posvetovalno telo ministrice za delo. Akcijski načrt naj bi Vlada Republike Slovenije sprejela v devetdesetih dneh od sprejema Resolucije, to je v začetku julija 2018.

 Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 je strateški dokument na področju varnosti in zdravja pri delu, katerega namen je povezati vse deležnike v sistemu varnosti in zdravja pri delu, da bodo ustvarjali in vzdrževali delovno okolje, da bodo delavci skozi svojo celotno delovno dobo ostali zdravi, da bodo lahko delali dlje in da jim bo delo v osebno zadovoljstvo. Resolucija opredeljuje pet strateških ciljev, in ukrepe za uresničitev vsakega od njih:
1.  zagotovitev varnosti pri delu,
2.  zagotovitev zdravja pri delu,
3.  spodbujanje kulture preventive v delovnem okolju in upoštevanje raznolikosti delavcev,
4.  zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki delajo v novih oblikah dela in zaposlovanja,
5.  spodbujanje socialnega dialoga na področju varnosti in zdravja pri delu.

Izvedbeni dokumenti te Resolucije bodo triletni akcijski načrti s konkretiziranimi ukrepi, roki in nosilci nalog. Prvi bo prav za obdobje 2018-2020. Na podlagi problematike, na katero so nas v zadnjih letih opozorili sindikalni in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, služba ZSSS za varnost in zdravje predlaga posodobitve predpisov, nove kazalnike trendov varnosti in zdravja pri delu, okrepitev inšpekcije za delo in ukrepe za pomoč delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Več o naših predlogih pa s klikom tukaj.

Mejnik kemijske varnosti v EU – 31. maja 2018 polna uveljavitev uredbe REACH

Mejnik kemijske varnosti v EU – 31. maja 2018 polna uveljavitev uredbe REACH

Kdor čaka, dočaka! Čakali pa smo polnih deset let. Na današnji dan so na voljo varnostni listi za vse nevarne snovi, s katerimi se slovenski delavci srečujejo na svojem delovnem mestu!

31. maj 2018 je zato mejnik kemijske varnosti na evropskih in s tem seveda tudi na slovenskih delovnih mestih! Na današnji dan se namreč izteče zadnji rok za polno uveljavitev uredbe REACH.

Uredbo najbolje poznamo po njeni kratici REACH (izgovarjaj RIČ). Njen celotni naslov v slovenščini pa je UREDBA (ES) št. 1907/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES.  V slovenščini jo najdete na naslednji povezavi.

Uredba REACH na skupnem evropskem trgu določa obveznost proizvajalcev in dobaviteljev kemikalij, nevarnih za ljudi in okolje, da jih registrirajo in zanje pripravijo varnostne liste, s katerimi evropske kupce poučijo o njihovi varni uporabi.

POJASNILO: V svetu se uporablja na milijone različnih kemikalij. Ker bi trajalo predolgo, da bi države preiskale, katere od teh so nevarne za ljudi in okolje, je uredba REACH zadolžila njihove proizvajalce in uvoznike, da jih registrirajo in pojasnijo, zakaj so nevarne in pod katerimi pogoji jih je mogoče varno uporabljati. Kazni za proizvajalce ali uvoznike, ki jih ne bi registrirali do 31. 5. 2018, so hude. Poleg visokih glob lahko inšpektor, pristojen za kemikalije, ustavi proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo snovi, če niso bile registrirane.

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali delodajalčeva listina »izjava o varnosti z oceno tveganja« res povzema vsa navodila za varno delo s kemikalijami, zapisanimi v varnostnih listih.

Zakaj smo čakali deset let? Uredba REACH je sicer začela veljati 1. 6. 2008, a njen 23. člen je določil prehodno obdobje, ki naj bi evropskim proizvajalcem in dobaviteljem kemikalij omogočalo, da pravočasno pripravijo registracijo.  Uredba se je postopoma uveljavljala na naslednje datume: 1. 12. 2010, 1. 6. 2013 in dokončno 1. 6. 2018.

»Končno smo 31. 5. 2018 na cilju polne uveljavitve uredbe REACH«, zato opozarja slika zgoraj levo, ki povzema tudi navodila za registracijo nevarnih kemikalij. Našli smo jo na spletni strani Urada RS za kemikalije, v Sloveniji pristojnega za izvajanje uredbe REACH.

Več o uredbi REACH v slovenščini na spletnih straneh:

Obiščite spletno stran evropske kampanje 2018-2019 o nevarnih kemičnih snoveh

Obiščite spletno stran evropske kampanje 2018-2019 o nevarnih kemičnih snoveh

Vabimo vas, da obiščete novo spletno stran v slovenščini evropske kampanje VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Gre za kampanjo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki bo potekala v letih 2018 in 2019. Spletna stran kampanje ponuja:

  • vse o nevarnih kemičnih snoveh na delovnih mestih,
  • orodja in publikacije,
  • nasvete, kako se tudi sami lahko vključimo v kampanjo,
  • o partnerjih kampanje,
  • medijsko središče z novicami, video posnetki, fotografijami, dogodki ipd.

IZ PREDSTAVITVE KAMPANJE NA NJENI SPLETNI STRANI:

Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnem mestu je povezana z akutnimi in kroničnimi zdravstvenimi težavami, kot so:

  • bolezni dihal (npr. astma, rinitis, azbestoza in silikoza);
  • škodljive posledice za notranje organe, vključno z možgani in živčevjem;
  • draženje kože in kožne bolezni;
  • poklicna rakava obolenja (npr. levkemija, pljučni rak, mezoteliom in rak nosne votline).

Poleg tega so lahko delavci zaradi prisotnosti nevarnih snovi izpostavljeni nevarnosti požara, eksplozije, akutne zastrupitve in zadušitve.

Nevarne snovi povzročajo znaten delež poklicnih bolezni, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in delovno sposobnost delavcev in se lahko v nekaterih primerih končajo s smrtjo.

Kljub temu se ljudje na splošno premalo zavedajo, katere nevarne snovi so prisotne na delovnem mestu, kako veliko jih je in kakšna tveganja pomenijo.

Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnem mestu je treba odpraviti ali pa vsaj učinkovito obvladovati, da se zagotovijo varnost in zdravje delavcev ter gospodarski uspeh podjetij in družbe.

Do spletne strani te evropske kampanje s klikom na naslednjo povezavo.

Več o poklicnih boleznih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi, najdete v publikaciji Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni.

Poročilo IRSD za leto 2017

Poročilo IRSD za leto 2017

Inšpektorat za delo RS (IRSD) je na svoji spletni strani objavil poročilo o svojem delu za leto 2017.

Iz poročila IRSD:

Ker je bilo na inšpektoratu za delo ob zaključku leta 2017 na področju varnosti in zdravja pri delu zaposlenih 31 inšpektorjev, odpade na posameznega inšpektorja nadzor 6.803 poslovnih subjektov oziroma 27.619 delavcev.

Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v letu 2017 opravili skupaj 6.659 inšpekcijskih nadzorov. Izredni inšpekcijski nadzori so po številu močno izstopali, in sicer z 79,9 %. Izredni inšpekcijski nadzori so bili večinoma opravljeni v zvezi s predhodno načrtovanimi in usmerjenimi akcijami in kampanjami, takih je bilo 62,1 % nadzorov. Poleg izrednih nadzorov so inšpektorji opravljali tudi redne in kontrolne inšpekcijske nadzore. Teh nadzorov je bilo precej manj, in sicer rednih 6,8 % in kontrolnih 13,3 %.

 Pomemben delež med izrednimi inšpekcijskimi nadzori predstavljajo nadzori, opravljeni na podlagi prijav, ki jih v veliki večini podajo delavci. Delavci so se najpogosteje pritoževali, da jih delodajalci ne napotujejo na zdravstvene preglede, glede usposabljanja za varno delo ter glede neustreznih delovnih pogojev. V letu 2017 je bilo na inšpektorat s področja varnosti in zdravja pri delu podanih 931 prijav.

 V letu 2017 je bilo na področju varnosti in zdravja ugotovljenih skupaj 17.900 kršitev. Največ kršitev je bilo ponovno ugotovljenih v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (3.458 kršitev), sledijo jim kršitve glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev (3.130 kršitev) ter glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela (2.182 kršitev). Te kršitve ugotavljajo inšpektorji kot najbolj pogoste že vrsto let. V zvezi z izjavo o varnosti z oceno tveganja je bilo v letu 2017 ugotovljenih 3.458 kršitev, od tega je zanimiv podatek glede kršitve zahtev za sodelovanje delavcev pri postopkih ocenjevanj tveganj v 423 primerih in v 76 primerih pa delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja.  

 Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v letu 2017 izrekli skupaj 4.230 ukrepov. Med izrečenimi ukrepi so največje število predstavljale upravne odločbe, ki jih je bilo 2.741 (64,8 %). S temi odločbami so inšpektorji delodajalcem odredili odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri inšpekcijskih nadzorih, ali prepovedali opravljanje delovnega procesa ali prepovedali uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja in nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Takšnih prepovednih odločb so inšpektorji v letu 2017 izdali 327, od katerih se je 32 odločb nanašalo na prepoved opravljanja dela zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Na prekrškovnem področju je bilo v letu 2017 izrečenih skupaj 1.489 ukrepov, med njimi največ pisnih prekrškovnih odločb, in sicer 561 (164 z izrečeno globo in 379 z izrečenim opominom). Sledijo izreki glob s plačilnimi nalogi (493 primerov). Inšpektorji so podali 6 kazenskih ovadb, v 3 primerih pa so naznanili sum storitve kaznivega dejanja. Inšpektorji so izrekli 238 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru ter 188 opozoril po Zakonu o prekrških.

Več pa s klikom na Poročilo o delu IRSD za leto 2017.

MDDSZ vabi organizacije k sodelovanju na nacionalnem tekmovanju za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«.

MDDSZ vabi organizacije k sodelovanju na nacionalnem tekmovanju za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«.
Slovensko tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru kampanje»Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta« organizira nacionalno tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«. Namenjeno ni zgolj podjetjem iz kemijske industrije ampak vsem organizacijam, ki uporabljajo nevarne kemične snovi!

S priznanji za Dobro prakso se nagrajuje izjemne in inovativne prakse s področja varnosti in zdravja pri delu. S tem se podjetjem predstavijo prednosti izvajanja dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu.

Ali vaša organizacija inovativno pristopa k obvladovanju nevarnih snovi? Ali vas je navdihnil primer dobre prakse v podjetju?

Če ste na eno izmed zgornjih dveh vprašanj odgovorili z DA, potem pozovite svojega delodajalca naj se najkasneje do ponedeljka, 10. septembra 2018 prijavi na tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019« na e-naslov ministrstva gp.mddsz@gov.si. V tem letaku pa boste izvedeli kako lahko sodelujete in na kaj bo pozorna žirija pri ocenjevanju.

Zmagovalec nacionalnega tekmovanja postane kandidat na evropskem tekmovanju EU-OSHA. Prejemniki nagrad in pohval EU OSHA bodo vabljeni na zaključno prireditev kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019, ki bo novembra 2019 v Bilbau (Španija).

Verjamemo, da v Sloveniji obstajajo dobre prakse upravljanja z nevarnimi snovmi, zato le pogumno k prijavi!

Več o tekmovanju za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«s klikom tukaj.

Kampanja EU OSHA 2018–2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Kampanja EU OSHA 2018–2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Obveščamo vas, da Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) danes, 24. aprila 2018 začenja novo dveletno kampanjo 2018-2019 »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«. Kampanji in njenim aktivnostim se bo pridružila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), zato vas bomo v naslednjih dveh letih o njej še obveščali.

Ključni datumi v okviru kampanje bodo:

  • začetek kampanje in objava natečaja za priznanja za dobro prakso: april 2018
  • evropski teden varnosti in zdravja pri delu: oktober 2018
  • filmska nagrada za zdravo delovno okolje: november 2018
  • dogodek izmenjave dobrih praks: drugo trimesečje leta 2019
  • evropski teden varnosti in zdravja pri delu: oktober 2019
  • filmska nagrada za zdravo delovno okolje: november 2019
  • Srečanje na vrhu v okviru kampanje Zdravo delovno okolje in podelitev priznanj za dobro prakso: november 2019

Zakaj kampanja EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh?

Izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem na delovnih mestih je v Evropi pogostejša, kot misli večina ljudi. Nevarne kemične snovi pri delu lahko povzročijo številne zdravstvene težave in bolezni ter so tveganje za varnost.

Kampanja za obdobje 2018–2019 je namenjena ozaveščanju o tveganjih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu, ter spodbujanju kulture preprečevanja tveganj. Nevarnosti pogosto niso vidne ali pa niso dobro razumljene: lahko jih povzročajo hlapi ali prah, ali pa pride do izpostavljenosti po nesreči, zato niso ustrezno obravnavane. Ukrep se pogosto izvede šele takrat, ko je že prepozno. Uprava in delavci lahko skupaj ustvarijo močno kulturo preprečevanja tveganja.

 

Cilji kampanje so:

  • ozaveščanje o pomenu preprečevanja tveganj zaradi nevarnih kemičnih in zlasti rakotvornih snovi na delovnem mestu,
  • spodbujanje ocenjevanja tveganja zaradi nevarnih snovi na delovnem mestu,
  • izbiranje najučinkovitejših preventivnih ukrepov s posebnim poudarkom na odpravi ali nadomeščanju nevarnih kemičnih snovi.

Več o kampanji na naslednji povezavi: »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je 23. aprila 2018 ob 11.00 na svoji tradicionalni tiskovni konferenci ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu javnost seznanila s stanjem varnosti in zdravja pri delu v preteklem letu in s svojimi pozivi, kaj je treba storiti za njegovo izboljšanje. Poleg statistike o nezgodah pri delu in poklicnih boleznih v letu 2017 tokrat objavljamo tudi poročilo o rezultatih naše spletne ankete iz aprila 2018 o prevenciji poklicnih bolezni pri delodajalcih. Zahvala vsem, ki ste odgovorili na našo spletno anketo in s tem prispevali dragoceno informacijo o dejanskem stanju.

Kratek povzetek sporočil ZSSS ob 28. aprilu 2018, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu:

1. V letu 2017 se je v Sloveniji na delovnem mestu smrtno ponesrečilo 17 delavcev. Za posledicami poklicne bolezni pa je po mednarodnih ocenah v Sloveniji umrlo 700 delavcev in od tega 442 samo zaradi poklicnega raka.

2. Spletna anketa ZSSS iz aprila 2018 in uradna statistika za leto 2017 kažeta, da je v Sloveniji skrit dejanski obseg poklicnega obolevanja in umiranja. ZSSS zato poziva ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da v okviru tekočih poslov izda Pravilnik o poklicnih boleznih do zaključka svojega mandata in tako konča 28-letno obdobje, v katerem večina poklicno obolelih ni mogla uveljaviti pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja za primer poklicne bolezni. Predlog pravilnika, ki je v javni razpravi, naj dopolni tako, da bo določal učinkovit in zakonit postopek ugotavljanja poklicne bolezni. Pravilnik pa naj določa tudi aktivno vlogo socialnih partnerjev pri določanju seznama poklicnih bolezni in vseh strank v postopku ugotavljanja poklicne bolezni.

3. ZSSS se pridružuje opozorilom Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) ob letošnjem Delavskem spominskem dnevu, da »delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu po vsej EU pa tudi v Sloveniji pripomorejo k varnejšim delovnim mestom«. Zato naj si vsak delavec izvoli svojega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma svet delavcev!

4. ZSSS izreka sožalje družinam in sodelavcem umrlih delavcev zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni! Spominjaj se umrlih in se zagrizeno bori za žive!

Vabimo vas, da si sporočila preberite v celoti na naslednji povezavi:

  • celotna sporočila ZSSS ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu 28. aprila 2018
  • statistiko Inšpektorata RS za delo o nezgodah pri delu in poklicnih boleznih v letu 2017
  • statistiko MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih v letu 2017
  • statistiko ZPIZ o številu invalidnosti, ki sta jih v letu 2017 povzročila poškodba pri delu ali poklicna bolezen
  • poročilo o rezultatih spletne ankete ZSSS o poklicnih boleznih iz aprila 2018
  • stališča ZSSS do predloga pravilnika o poklicnih boleznih v javni razpravi
  • sporočila ETUC ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 2018

Novi mednarodni standard upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu – ISO 45001

Delodajalci so dolžni svojim delavcem organizirati varno in zdravo delo v skladu s predpisi. Prostovoljno pa smejo seveda te predpise dodatno nadgraditi z vpeljavo mednarodnih standardov upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu. Za to se odločajo številna slovenska podjetja, saj je tak pridobljen standard med drugim pomemben pri pridobivanju poslovnih partnerjev zlasti med multinacionalkami. Tudi zato so mednarodni standardi velik posel na globalnem tržišču. Seveda pa prav gotovo prinašajo koristi tudi delavcem, če le delodajalčeve strokovne službe znajo pravilno presoditi, ali je obrazec, ki ga standard zahteva, dejansko uporaben za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.

Obveščamo vas, da je ISO – Mednarodna organizacija za standardizacijo 12. marca 2018 na globalno tržišče lansirala svoj novi standard ISO 45001 za upravljanje z varnostjo in zdravjem pri delu. Gre za prvi globalno zasnovani standard sistemov upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu za delovne organizacije vseh velikosti. Nadomestil bo dosedanjih 24 nacionalnih standardov in med njimi tudi v Sloveniji najbolj uveljavljeni britanski standard OHSAS 18001. Novi standard pa bodo baje pridobila zgolj tista podjetja, ki bodo enak sistem upravljanja zagotavljala po vsej svoji dobaviteljski verigi.

Pričakujemo, da bodo kmalu novi standard ISO 45001 želela pridobiti številna slovenska podjetja, ki želijo poslovati na globalnem trgu.

ZANIMIVO: Nevladna Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO je bila ustanovljena leta 1947. Vanjo je včlanjenih 161 nacionalnih standardizacijskih organizacij.  V Sloveniji je član ISO Inštitut za standardizacijo SIST. Rezultat dela ISO so mednarodni sporazumi, ki so objavljeni v obliki mednarodnih standardov z oznako ISO. Standardi ISO so dokumenti, ki določajo zahteve, specifikacije, smernice ali značilnosti, ki jih je mogoče uporabiti, da bi materiali, procesi in storitve bili primerni svojemu namenu. Doslej je ISO objavila 22.102 mednarodnih standardov, ki jih je mogoče kupiti pri njenih nacionalnih članicah ali v spletni trgovini ISO. Standard ISO 45001 v spletni trgovini ISO stane 158 CHF.

Iz predstavitve na spletni strani ISO: ISO 45001:2018 je organizacijam v pomoč pri doseganju rezultatov njihovega upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu. V skladu s politiko varnosti in zdravja te organizacije je v načrtovane izide sistema upravljanja z varnostjo in zdravja pri delu vključeno:

  1. stalno izboljševanje ravni varnosti in zdravja pri delu,
  2. zagotavljanje doseganja obveznosti iz predpisov in drugih obveznosti,
  3. doseganje ciljev varnosti in zdravja pri delu.

Več o standardu ISO 45001 s klikom na naslednjo povezavo (v angleščini)

Loading...