Zaščita delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu

E-novica ZSSS št. 4 (15. 1. 2018): Nova publikacija EU OSHA v slovenščini o zaščiti delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu

Dne 10. 1. 2018 smo vas med drugim obvestili, da smo dali pobudo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da naj dopolni Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 38/2015) tako, da bo delavce na delovnih mestih ščitil tudi pred reprotoksini oziroma pred kemikalijami, nevarnimi za razmnoževanje. Ta zaščita naj bi zagotavljala, da redna izpostavljenost delavcev v delovnem življenju ne bo nikoli povzročila škodljivih učinkov na zdravje izpostavljenih oseb in/ali njihovega potomstva.

Ker se evropski sindikati za zaščito pred reprotoksini v Direktivi 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu šele pogajamo tudi na ravni EU, je toliko pomembnejša lanska publikacija Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) z naslovom »Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje«. Publikacija je v slovenščini in vas zato nanjo opozarjamo.

Glej publikacijo na tej povezavi

 

Pobuda ZSSS za uskladitev slovenskih predpisov z Direktivo 2017/2398:

E-novica ZSSS št. 3/2018 (10. 1. 2018): Poziv ZSSS pristojnima ministrstvoma za posodobitev predpisov na področju zaščite delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

ZSSS je 10. 1. 2018 na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) naslovila pobudo o načinu uskladitve slovenskih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu z novelo Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu.

V Uradnem listu Evropske unije je bila namreč 27. 12. 2017 tudi v slovenščini objavljena DIREKTIVA (EU) 2017/2398 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2004/37/ES, s katero mora Slovenija uskladiti svoje predpise najkasneje do 17. 1. 2020. Slovenija bo morala v ta namen spremeniti in dopolniti najmanj Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 38/2015), za katerega je zadolženo MDDSZ, in Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (UL RS 87/2002, 29/2003, 124/2006), za katerega je zadolženo MZ.

Direktiva zavezuje Evropsko komisijo, da naj najkasneje do marca 2019 oceni možnost uporabe direktive 2004/37/ES tudi za varovanje delavcev pred snovmi, strupenimi za razmnoževanje (reprotoksini). Direktiva pa zavezuje tudi države članice, da:

  1. poročajo Evropski komisiji o podatkih delodajalcev v skladu s 6. členom direktive 2004/37/ES:

(a) o dejavnostih in/ali industrijskih procesih, ki potekajo, tudi razlogih za uporabo rakotvornih ali mutagenih snovi;

(b) o količinah proizvedenih ali uporabljenih snovi ali pripravkov, ki vsebujejo rakotvorne ali mutagene snovi;

(c) o številu izpostavljenih delavcev,

(d) o sprejetih preventivnih ukrepih;

(e) o vrsti uporabljene varovalne opreme;

(f) o naravi in stopnji izpostavljenosti;

(g) o primerih nadomestitve.

  1. uredijo izvajanje ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev v dejavnostih, ki bi lahko vključevale nevarnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem in bi torej bilo tveganje za zdravje in varnost delavcev. Ureditev mora omogočiti, da zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko oceni, da je treba zdravstveni nadzor nadaljevati tudi po koncu izpostavljenosti, in sicer tako dolgo, kot presodi, da je potrebno za varovanje zdravja zadevnih delavcev.“
  2. da predpišejo, da je treba inšpekcijo dela kot naš pristojni organ obvestiti o vseh primerih raka, ki je v skladu z nacionalnim pravom ali prakso opredeljen kot posledica poklicne izpostavljenosti rakotvorni ali mutageni snovi.
  3. da svoje predpise uskladijo z dopolnjenima prilogama I in III direktive 2004/37/ES (mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom in mutagenom),
  4. da obvestijo Evropsko komisijo o uskladitvi nacionalnih predpisov z direktivo.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zato poziva, da:

  1. naj MDDSZ in MZ ne odlašata z uskladitvijo predpisov na konec leta 2019, temveč naj jo izvedeta že v letu 2018 po posvetovanju s socialnimi partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu,
  1. naj MDDSZ pri usklajevanju slovenskega pravilnika z dopolnjenima prilogama I in III direktive 2004/37/ES določi namesto minimalnih, določenih v direktivi, naslednje višje slovenske mejne vrednosti, ki so izvedljive, saj so že uveljavljene v vrsti držav članic EU, in ki jih zato predlagata Evropska konfederacija sindikatov ETUC in ZSSS, kot njena članica (glej v priponki utemeljitev v angleščini):
    1. prah kristalnega kremena: 0,05 mg/m³
    2. krom VI: 0.001 mg/m³
    3. prah trdega in mehkega lesa: 1.0(1) mg/m³
    4. refraktorska keramična vlakna: 0.1 vlakna/ml
    5. 1,3-butadien: 1.12 mg/m³ oziroma 0.5 ppm
  1. MDDSZ naj v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem:
    1. kot novo prilogo določi e-obrazec, s katerim bodo delodajalci, pri katerih delavci delajo s karcinogeni in mutageni, on-line in torej z minimalnim administrativnim bremenom enkrat letno poročali podatke, o katerih bo Slovenija morala poročati Evropski komisiji na podlagi direktive 2004/37/ES. Trendi, izkazani na podlagi teh podatkov, naj hkrati postanejo kazalniki ravni varnosti in zdravja pri delu, kakršne predvideva nova slovenska strategija »PREMIK NAPREJ: Od preventive k višji ravni kulture varnosti in zdravja pri delu«,
    2. ne čaka na Evropsko komisijo in leto 2019, ampak naj po vzgledu Belgije v pravilniku že določi varovanje zdravja delavcev ne le za karcinogene in mutagene ampak tudi za reprotoksine.
  1. MDDSZ naj:
    1. zagotovi, da bo Inšpektorat RS za delo kot pristojni organ imel dovolj usposobljenega osebja in drugih virov, potrebnih za izvajanje nalog, povezanih s pravilnim in učinkovitim izvajanjem direktive 2004/37/ES.
    2. delodajalcem olajša uporabo te direktive s pripravo smernic, da bi opredelili boljše načine za doseganje skladnosti s to direktivo.
  1. MZ naj v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določi:
    1. ciljane preventivne zdravstvene preglede delavcev tudi po prenehanju njihove izpostavljenosti karcinogenom in mutagenom na delovnem mestu ter tudi po upokojitvi (roki za ciljane preglede),
    2. določi obveznost delodajalcev, da ustreznim državnim organom in pooblaščenim institucijam s pomočjo on-line obrazca posredujejo podatke o rezultatih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Umikanje intervencijskim vozilom

E-novica ZSSS št. 2/2018 (9. 1. 2018): Umikanje intervencijskim vozilom

Tokrat vas želimo opozoriti na določilo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki rešuje življenja ponesrečencev v prometnih nesrečah.

Ta v 30. členu voznikom na avtocesti in hitri cesti po novem določa: »V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.«

V prometu se zgodijo številne nezgode in poškodbe na poti na delo in z dela. V zadnjem Poročilu o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2016 je npr. zapisano, da so delodajalci v letu 2016 prijavili tudi 88 nezgod, ki so se njihovim delavcem zgodile na poti na delo ali z dela. Ker prijavljanje teh prometnih nezgod ni obvezno, jih je bilo gotovo še nekaj sto več. Toda prometne nezgode se delavcem dogajajo tudi med opravljanjem njihovega rednega dela. Najpogostejši vzrok za nezgode pri delu, katerih posledica je bila smrt delavca, so bile npr. prav prometne nesreče (6 od skupno 15 smrtnih nezgod pri delu v 2016).

Statistični pregled Slovenije 2017 kot navdih za pobude delavskih zaupnikov za VZD

E-novica ZSSS št. 1/2018 (3. 1. 2018): Statistični pregled Slovenije 2017 kot navdih za pobude delavskih zaupnikov za VZD

Novoletni prazniki so za nami in začenja se novo delovno leto 2018. Za začetek si oglejmo Statopis oziroma Statistični pregled Slovenije 2017, ki nam ga je pripravil Statistični urad RS. V njem med drugim v poglavju o zdravju Slovencev najdemo tudi podatke o vzrokih bolniške odsotnosti z dela in povprečnem številu dni bolniške odsotnosti.Najpogostejši vzrok so »poškodbe in zastrupitve« in »bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva«.

 

To pomeni, da je pri nas še vedno veliko težaškega fizičnega dela. Tega je mogoče odpraviti z investicijami v sodobno ergonomsko tehnologijo, za kar je ravno sedaj pravi čas. Statistični urad namreč prav tako sporoča o 3.701 miljonih EUR presežka, kar je doslej največji presežek celotnega gospodarstva. Denar za investicije torej je!

Delavski zaupniki, zato pravočasno predlagajte svojemu delodajalcu investicije v tehnologijo, ki bo odpravila nepotrebno težaško delo! Investicije se namreč planira na začetku leta. Ker bi bilo zato manj bolniške odsotnosti z dela, se bi delodajalcu taka investicija kmalu poplačala.

Statopis najdete s klikom na naslednji povezavi.

Poročilo o delu strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu v letu 2017

Bliža se konec leta 2017 in čas je, da vam poročamo o delu, ki ga je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu opravila v letu 2017.V skladu z nalogami, ki so nam bile leta 2012 zaupane na 7. kongresu ZSSS in od 4. 12. 2017 dalje na 8. kongresu ZSSS, smo se trudili, da bi delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu nudili strokovno podporo.

V letu 2017 smo svoji mreži delavskih zaupnikov poslali 57 e-novic (Seznam e novic 2017) o vsem aktualnem , kar se je v Sloveniji dogajalo na področju varnosti in zdravja pri delu. Vse leto smo intenzivno pripravljali novo spletno stran ZSSS in jo polnili z vsebinami, ki naj bodo v pomoč delavskim zaupnikom za VZD. V okviru Sindikalne akademije ZSSS je ponujeno usposabljanje članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu in članov svetov delavcev po dopolnjenem naboru programov. Ponujamo vam programe usposabljanja, na podlagi strokovnih gradiv, ki smo jih pripravili sami in v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Udeležencem usposabljanj je poleg tiskanih publikacij z geslom omogočen dostop tudi do e-učilnice, na kateri jih čaka več deset e-učil, ki jim omogočajo poglabljanje znanj na najbolj prijeten način ne le za pridobivanje veščin in znanj s področja varnosti in zdravja pri delu ampak tudi za olajšanje svojega dela s pomočjo informacijske tehnologije. Vabljeni na usposabljanja, ki omogočajo delavskemu zaupniku za VZD, da se učinkovito znajde v svoji predstavniški vlogi! V letu 2017 smo vodili tudi več javnih kampanj za varnejše delo. Na zavihku Kampanje si lahko osvežite spomin na kampanje ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, o preprečevanju poklicnega raka in posebej še o preprečevanju poklicnega raka zaradi izpušnih plinov dizelskih motorjev, kremenčevega prahu in sončnih žarkov na delovnih mestih na prostem. Veliko pozornosti smo namenili evropski kampanji »Zdrava delovna mesta za vse generacije« o tem, kako je treba delovna mesta prilagoditi starejšim in mlajšim.

Posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu – 30. 11. 2017

Posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu – 30. 11. 2017

30. novembra 2017 je služba za varnost in zdravje pri delu organizirala že tradicionalen posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu z naslovom »NOVI IZZIVI NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU«.

Pripravili smo zelo zanimiv program, ki so ga izvedli predavatelji iz Fakultete za družbene vede ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Brez dvoma je bila najbolj zanimiva tema  Raziskava, ki potrjuje, kako delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pozitivno vplivajo na dvig ravni varnosti in zdravja pri delu pri svojem delodajalcu.

Seznanili smo se tudi s poročilom o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji. Ministrstvo za delo pa nam je predstavilo izhodišča nove Strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter kako spremembe na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vplivajo na varnost in zdravje pri delu. Na koncu posveta  je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu prestavila svojo novo spletno stran, na kateri boste zagotovo našli vse, kar potrebujete za svoje delo.

Gradiva s posveta so objavljena tukaj:

Analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju

Drugo poročilo o psihosocialnih tveganjih

Vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na varnost in zdravje pri delu

Strategija na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji: Premik naprej –  Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju

Pisne pripombe ZSSS na osnutek strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji »Premik naprej – Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju«

Izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je 26. 10. 2017 v skladu s sklepom na 306. seji ESS z dne 13. 10. 2017 posredovala na Ekonomsko-socialni svet in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti  pisne pripombe na osnutek strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji »Premik naprej – Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju«. Strategija bo nadomestila Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu iz leta 2003 – ReNPVZD (Uradni list RS, št. 126/03). Veljala naj bi najmanj do leta 2026 in se izvajala na podlagi triletnih akcijskih načrtov. Pripombe ZSSS temeljijo na opozorilih mreže delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu in stroke. Med drugim se zavzemajo za ustreznejšo opredelitev vloge socialnih partnerjev v tem strateškem dokumentu: „Opravi se naj redakcija osnutka nove strategije tako, da bo v besedilu upoštevana avtonomija socialnih partnerjev. Za zgled se naj vzame strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014-2020, v katerem se Evropska komisija zavezuje, da bo podpirala delo socialnih partnerjev v zvezi s politikami na področju varnosti in zdravja pri delu v okviru njihovih samostojnih delovnih programov. Dobra praksa na ravni EU in v razvitih državah članicah EU je, da država finančno podpira projekte socialnih partnerjev (npr. e-orodja za ocenjevanje tveganja v NL), ki so v skladu z nacionalnimi strateškimi cilji na področju varnosti in zdravja pri delu, ker je to najbolj učinkovit način za njihovo doseganje na ravni individualnih delodajalcev in delovnih mest.”

Osnutek strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji »Premik naprej – Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju«

Pripombe ZSSS na osnutek strategije

Azbest – opozorilo o onesnaženosti produkta podjetja Eurogrit / Sibelco za peskanje

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS je državnim organom in institucijam, zadolženih za varnost in zdravje pri delu, posredovala opozorilo nizozemskih sindikatov, da je bilo ugotovljeno, da je z azbestom onesnažen abrazivni pesek podjetja Eurogrit / Sibelco, ki ga v številnih državah EU uporabljajo za peskanje/čiščenje. Pozvala jih je, naj preverijo, ali ta nevarni abrazivni pesek uporabljajo tudi slovenska podjetja ter prepovejo njegovo uporabo in zagotovijo zdravstveni nadzor za morebitne že izpostavljene delavce. Ta poziv je bil poslan na Inšpektorat RS za delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, Ministrstvo za okolje in prostor, Zbornico varnosti in zdravja pri delu in Zvezo društev varnostnih inženirjev Slovenije.

Pisne pripombe na osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, je 25. 10. 2017 v skladu s sklepom izredne seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) z dne 20. 10. 2017 na ESS in na Ministrstvo za zdravje posredovala pisne pripombe ZSSS na osnutek pravilnika o poklicnih boleznih. Pisne pripombe upoštevajo stališča predsednikov in sekretarjev sindikatov dejavnosti z njihovega posveta 24. 10. 2017 v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani.

Pisne pripombe na osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih

Pred sezonsko gripo poskrbimo za zaščito

Pred sezonsko gripo poskrbimo za zaščito

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil informacije, kako poskrbeti za zaščito pred sezonsko gripo.

V prihodnjih tednih in mesecih lahko pričakujemo obolevanje prebivalcev za gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe januarja ali februarja, ko beležimo največje število obolelih. Gripi se vsako jesen in zimo pridružijo še drugi povzročitelji okužb dihal.

Preprečevanje gripe

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 naših prebivalcev. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:

  • poskrbimo in okrepimo zdravje s pravilno prehrano in dovolj gibanja  ter se izogibamo natrpanim prostorom;
  • cepimo se proti gripi in tako zmanjšamo verjetnost, da bi po okužbi zboleli;
  • če zbolimo, ostanemo doma in poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na svoje bližnje:  temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav.
Komu je gripa posebej nevarna?

Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, je posebej priporočljivo za tiste, ki bi lahko imeli težek potek bolezni.

Cepljenje proti gripi še posebej priporočamo:

  • starejšim od 65 let,
  • kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom,
  • osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo,
  • majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom,
  • nosečnicam in njihovim družinskim članom,
  • zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe,
  • drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. 

Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.

Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.

Precepljenost proti gripi se zmanjšuje

V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.

Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev. 

Kje se izvaja cepljenje?

Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji.

Cena cepljenja proti gripi za odrasle znaša 14 EUR, za otroke do treh let 12 EUR, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 EUR.