E-novica ZSSS št. 59 (11. 12. 2019): Dodatek k plači iz naslova neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu po 1. 1. 2020

Seznanjamo vas s Priporočili ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020, ki jih je pripravila Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje in enake možnosti. Posebej vas opozarjamo na omembo dodatka k plači iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev.

Priporočila ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020:

S prvim januarjem 2020 bo v skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP; UL RS, št. 12/10, 92/15, 83/18) prišlo do naslednjih sprememb:

1. Znesek: minimalna plača, ki je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času, povišala na 940 eurov bruto,
2. Dodatki:

• iz definicije minimalne plače se bodo izvzeli dodatki (tako določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
• Ti se morajo pri januarski plači prišteti na polno minimalno plačo – torej dodati na 940 evrov.
• Osnova za izračun dodatkov ostaja v skladu z definicijami, ki so zapisane v kolektivnih pogodbah dejavnosti, največkrat gre za osnovno plača delavca za polni delovni čas ali ustrezno urno postavko.

PRIPOROČILA ZSSS:

Opozarjamo, da v Sloveniji, skladno z zakonodajo, pravice delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. Zato vas pozivamo, da ste previdni pri spremembah na katere pristajate. V izogib sprejemanju slabih ali celo nezakonitih ukrepov se prosim obrnite ne sindikat dejavnosti katerega član ste!

Še zlasti opozarjamo na naslednje:

1. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje dodatka na delovno dobo in ne pristajajte na njegovo vključevanje v osnovne plače! Za pomoč se obrnite na predstavnike sindikata dejavnosti, ki pokriva dejavnost vašega podjetje.

Gre za dodatek, ki je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravica delavca in se ga ne more vključiti v osnovno plačo. Prav tako se ga v skladu z ZDR-1 lahko dogovori drugače zgolj na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti.

2. Na ravni podjetij ne pristajajte na nižanje ali vključevanje dodatkov za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo v osnovne plače delavcev!

3. Na ravni podjetij ne pristajajte na ukinjanje ali nižanje dodatkov iz naslova posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev. Te dodatke se lahko ukine zgolj, če se ustrezno povišajo osnovne plače delavcev, ki delajo v teh pogojih dela.

4. Tudi delovna uspešnost se izvzema iz definicije minimalne plače in se prišteva na polno minimalno plačo. V kolikor bi jo delodajalec želel zmanjšati ali ukiniti, jo poskusite vključiti v osnovne plače delavcev, ki naj se temu ustrezno povišajo.

5. V primeru, da vam delodajalec ponuja nov plačni model in vključevanje katerih koli dodatkov v osnovne plače delavcev na ravni podjetja se nujno obrnite na sindikat dejavnosti, katerega član ste – seznam najdete TUKAJ.

E-novica ZSSS št. 58 (10. 12. 2019): Predlogi evropskih sindikatov za novo strategijo EU na področju varnosti in zdravja pri delu

Leta 2020 bo potekla veljavnost sedanjega Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katerega članica je od leta 1999 tudi ZSSS, je za novo Evropsko komisijo, ki se je pred kratkim končno formirala, pripravila svoj predlog, katere prioritete naj vključi v naslednjo strategijo. Ker gre za predloge, ki so še kako aktualni tudi za slovenske delavce, smo predloge prevedli v slovenščino in vas vabimo, da se z njimi seznanite.

Glej dokument: Stališča ETUC glede nove EU strategije za varnost in zdravje pri delu

E-novica ZSSS št. 57 (9. 12. 2019): Posvet ZSSS VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

Obveščamo vas, da je bil 22. novembra 2019 v Ljubljani dobro obiskan posvet ZSSS z naslovom VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE. Posvet s tem naslovom je bil seveda naš odziv na dokument Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) z naslovom »Sindikati in podnebne spremembe«, sprejet 10. 9. 2019 na 17. seji. O njem smo vam poročali v svoji e-novici št. 45/2019 in ga najdete tej povezavi. Predsedstvo je terjalo ukrepanje države in delodajalcev zaradi podnebnih sprememb, ki zaostrujejo toplotno neudobje na slovenskih delovnih mestih. Da bi spodbudili svoje delodajalce k ukrepanju, naj se delavski predstavniki za varnost in zdravje pri delu seznanijo z opozorili znanosti in stroke.

Kaj smo maja 2019 izvedeli s spletno anketo ZSSS o delu v ekstremnih temperaturah na slovenskih delovnih mestih, nam je predstavila svetovalka ZSSS Katja Gorišek (glej našo novico št. 34/2019). O pričakovanih spremembah vremenskih ekstremov in vplivih vročine na delavce nam je predavala dr. Tjaša Pogačar, raziskovalka in asistentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Martin Kurent, specialist medicine dela s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, nam je predaval o toplotnem (ne)ugodju na delovnem mestu. Višja predavateljica Tanja Urdih Lazar iz istega inštituta nam je predavala o ukrepih za varno delo na soncu. Dr. Ana Benedičič, specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje, nam je predstavila škodljive učinke UV-sevanja na zdravje in temelje zaščite pred sončnim sevanjem. Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo Slavko Krištofelc pa nam je predstavil postopanje, ugotovitve in usmeritve inšpektorata glede zagotavljanja temperaturnega udobja na delovnih mestih.

Na posvetu smo ugotovili, da je november pravzaprav že skrajni čas, da se delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu s svojim delodajalcem posvetujejo o toplotnem udobju na delovnih mestih v poletju 2020. Sedaj namreč delodajalec že načrtuje svoje investicije za leto 2020. Če želimo torej že poleti 2020 zagotoviti sodelavcem toplotno udobje v času naslednjih vročinskih rekordov, je sedaj čas, da pozovete svojega delodajalca, naj načrtuje investicije v dobre tehnološke rešitve. Ne pa v tako slabo domišljene, da jih delavci raje izklapljajo, ker jim škodijo izpusti hladnega zraka iz slabo načrtovanih naprav za hlajenje zraka. Na posvetu smo slišali, da bomo delodajalca prepričali z opozorili o padanju produktivnosti delavcev zaradi neznosnih temperatur na delovnih mestih. Opozorite ga torej, da gre za investicijo ne le v zdravje ampak tudi v produktivnost delavcev in torej v boljše poslovne rezultate.

Na posvetu smo si ogledali tudi poučen slovenski film o nevarnostih dela na soncu in o ukrepih, ki naj jih za zdravje svojih delavcev na prostem sprejme vsak delodajalec. Vabimo vas, da si ogledate tudi vi na tej povezavi.

Gradiva s posveta so dostopna tukaj:

Uvod (Lučka Böhm in Katja Gorišek)

Pričakovane spremembe vremenskih ekstremov in vplivi vročine na delavce (Tjaša Pogačar)

Toplotno (ne)ugodje na delovnem mestu (Martin Kurent)

Škodljivi učinki UV-sevanja na zdravje in temelji zaščite pred sončnim sevanjem (Ana Benedičič)

Kako načrtovati ukrepe za varno delo na soncu (Tanja Urdih Lazar)

Postopanje, ugotovitve in usmeritve Inšpektorata RS za delo glede zagotavljanja temperaturnega udobja na delovnih mestih (Slavko Krištofelc)

E-novica ZSSS št. 56 (25. 11. 2019):  Zaključek evropske kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Obveščamo vas, da se je na Vrhu stalne evropske kampanje Zdrava delovna mesta, ki je bil 12. in 13. novembra 2019 v španskem oziroma baskovskem Bilbau, slovesno zaključila dvoletna evropska kampanja 2018-2019 Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta. Tudi mi smo vam v zadnjih dveh letih obilno poročali o njej. Za nazaj si lahko preberete naš novice v letu 2018 pod številkami 11, 22, 27, 37, 40, 44, 49, 51, 53, 54, 55, 56, 58 in 64 (glej Seznam e-novic v letu 2018). V letu 2019 pa smo to evropsko kampanjo omenjali v svojih novicah št. 10, 30, 49, 55 in v današnji 56/2019 novici (glej Seznam e-novic v letu 2019). Tej kampanji pa smo posvetili tudi svoj posvet za delavske zaupnike Varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani.

Na Vrhu kampanje je bilo podeljenih šest nagrad in šest pohval   „Dobra praksa na zdravih delovnih mestih pri varnem ravnanju z nevarnimi kemičnimi snovmi«. Odlikovane so bile organizacije s proaktivnim in participativnim pristopom k ocenjevanju tveganj in izvajanju rešitev. Eno od pohval je dobil tudi celovit sistem obvladovanja nevarnih snovi na delovnih mestih, ki ga je razvilo Gorenje gospodinjski aparati, Partizanska 12, Velenje (obrazložitev). Čestitamo!

Nagrajeni primeri prihajajo iz podjetij in organizacij zelo različnih velikosti in iz različnih panog, vse pa druži skupni cilj: ustvariti kulturo preprečevanja tveganj in zaščite delavcev pred nevarnimi kemičnimi snovmi. Natečaj za obdobje 2018–2019 je bil ključni del kampanje agencije EU-OSHA Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta. Dr. Christa Sedlatschek, izvršna direktorica agencije EU-OSHA, je takole komentirala utemeljenost priznanj: „Veseli smo, da vidimo toliko močnih in raznolikih primerov dobre prakse varnosti in zdravja pri delu v sklopu ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi. Nagrajeni primeri dobre prakse prihajajo iz podjetij in organizacij zelo različnih velikosti in iz različnih panog, vse pa druži skupni cilj: ustvariti kulturo preprečevanja tveganj in zaščite delavcev pred nevarnimi kemičnimi snovmi.“

Priznanja je prejelo šest organizacij:

1. češko farmacevtsko podjetje VAKOS XT, a.s., ki je v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve pripravilo program ukrepov za zaščito javnih uslužbencev pred izpostavljenostjo nedovoljenim drogam med izvajanjem policijskih nalog v laboratorijih za nedovoljene droge ipd.;
2. Eiffage Infrastructures, veliko francosko podjetje iz panoge gradnje in vzdrževanja cest, ki je razvilo novo tehniko, s katero so popolnoma odpravili uporabo nevarnih topil v svojih analitskih laboratorijih;
3. nemško zvezno združenje steklarskih poklicev, v katerem so razvili in začeli izvajati varne in ekonomične tehnike za ravnanje z materiali, ki vsebujejo azbest;
4. Peluquería Elvira, manjši frizerski in kozmetični salon, v katerem so odstranili nevarne kemične snovi in tudi spremenili delovne pogoje v drugih salonih po vsej Španiji;
5. Atlas Copco Industrial Technique AB, proizvodno podjetje s Švedske, v katerem so krepili kulturo udeležbe in sodelovanja ter izvedli kolektivne ukrepe za zaščito delavcev pred morebitnimi nevarnimi ogljikovimi nanocevkami;
6. manjše kmetijsko podjetje na Nizozemskem, Mansholt BV, ki je v sodelovanju z nacionalnim panožnim organom za varnost in zdravje pri delu izvedlo vrsto tehničnih in organizacijskih ukrepov za zaščito delavcev pred nevarnim prahom.

Pohvalo so prejele še štiri organizacije:

1. dunajski zagovorniški urad za zaščito okolja, Avstrija;
2. gradbeno podjetje BAM Ireland, Irska;
3. Gorenje, d.d., slovensko proizvodno podjetje, in
4. društvo British Occupational Hygiene Society, Združeno kraljestvo.

Prijave so najprej ocenjevali na nacionalni ravni, nato pa sta bila za vseevropsko tekmovanje nominirana po največ dva zmagovalca iz vsake države. Evropska žirija je ocenjevala izvajanje dobrih praks, izvedbo ocene tveganja in upoštevanje načela STOP  –  to je, kako je bil izveden hierarhični pristop k preprečevanju tveganj, prednostni obravnavi in nadomeščanju nevarnih kemičnih snovi, čemur sledijo tehnični in organizacijski ter na koncu osebni zaščitni ukrepi. Žirija je presojala tudi, ali so ukrepi pripeljali do dejanskih in dokazljivih izboljšanj varnosti in zdravja pri delu, in sicer s celostnim pristopom, ki vključuje sodelovanje delavcev in prizadevanja vodstva. Izbrani ukrepi so vzdržni skozi daljše časovno obdobje, prenosljivi na druge organizacije ali države članice ter presegajo nacionalne zakonodajne zahteve.

Več informacij o nagrajenih in pohvaljenih primerih lahko najdete v brošuri o priznanjih za dobro prakso. Velenjsko Gorenje najdete na strani 31.

Obiščite spletno stran kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta 

E-novica ZSSS št. 55 (8. 11. 2019): Nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019

Obveščamo vas, da so bile 7. 11. 2019 v Celju že triindvajsetič zapored podeljene ugledne slovenske nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2019 za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu. Podelitev je bila ob zaključku tradicionalnega simpozija »Varno in zdravo delo – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi«, ki sta ga organizirali Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije in Zbornica varnosti in zdravja pri delu.

Podeljene so bile tri nagrade in šest priznanj Avgusta Kuharja. Nagrado Avgusta Kuharja za izjemni dosežek je prejel Marjan Mikec iz Kranja za management varnosti pri delu z uporabo mobilne in spletne aplikacije SafetySnapper. Nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo je prejel Žarko Leban iz Nove Gorice. Nagrado Avgusta Kuharja za najboljše diplomsko delo študenta Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pa je prejela Lea Grenc za diplomsko z naslovom »Vpliv gospodarskih dejavnosti in spola na bolniški stalež«. Priznanja so bila podeljena za strokovno delo v devetih regionalnih društvih varnostnih inženirjev.

Na sliki so dobitniki in podeljevalci nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za leto 2019

Utemeljitve podeljenih nagrad in priznanj najdete v slavnostni brošuri na naslednji povezavi.

Nagrade se imenujejo po Avgustu Kuharju (1906 – 1964), nestorju slovenskih varnostnih tehnikov. Z namenom promocije dosežkov stroke varnosti in zdravja pri delu jih podeljuje Fundacija Avgusta Kuharja. Več o tej fundaciji na naslednji povezavi. Vabljeni k ogledu.

E-novica ZSSS št. 53 (30. 10. 2019): O razlikah med delovnim življenjem žensk in moških, Kongresni center Brdo, 14. oktober 2019

V naši e-novici št. 39/2019 z dne 23. 8. 2019 smo napovedali, da bo 14. 10. 2019 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju mednarodna konferenca »ŽENSKE IN MOŠKI NA DELOVNEM MESTU: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V KONTEKSTU ENAKIH MOŽNOSTI«. Organiziralo jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Tokrat vas želimo opozoriti na sporočila s te uspešno izvedene konference.

Bila je izjemno dobro obiskana, udeleženci pa navdušeni zaradi zanimivih prispevkov domačih in tujih predavateljev. Razprava je tekla o tem, kako se delovna mesta in delo moških ter žensk razlikujejo glede na delovne pogoje in kakovost delovnih mest. Te razlike namreč vplivajo na tveganja, s katerimi se na delovnem mestu srečujejo moški in ženske, kar se v praksi pogosto podcenjuje ali spregleda. EU OSHA na primer ocenjuje, da v delovnem življenju žensk in moških obstajajo bistvene razlike, ki vplivajo na njihovo varnost in zdravje pri delu. Razlike v delovnih pogojih med spoloma se odražajo v zdravstvenih statistikah. Raziskave in ukrepi morajo upoštevati dejansko delo, ki ga opravljajo moški in ženske, ter razlike v izpostavljenosti in delovnih pogojih.

Nauk vseh teh opozoril je, da je v praksi v podjetju ali zavodu z zornega kota obeh spolov potrebno pretehtati ocene tveganja za varnost in zdravje pri delu na posameznih delovnih mestih in preventivne ukrepe. Le tako lahko namreč zaznamo, če isti preventivni ukrepi različno funkcionirajo za ženske kot za moške. Je bila pri ocenjevanju tveganja res upoštevana specifika obeh spolov? Ne podcenjujmo različnosti obremenitev, s katerimi se srečujejo delavci in delavke!

Gradiva s konference so objavljena na portalu slovenske Informacijske točke EU OSHA na tej povezavi. Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 51 (17. 10. 2019): Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

Tokrat vas opozarjamo na letos objavljeno študijo o tveganju za nastanek raka pri otrocih danskih staršev, zaposlenih v industrijah barv in tiska. Študija temelji na podatkih o raku pri danskih otrocih iz danskega registra raka v obdobju 1968-2015. Objavljena je bila v ugledni skandinavski strokovni reviji Scandinavian Journal of Work, Environment & Health. Gre za študijo, ki lahko velja kot eden od dokazov o očem skritih in zato toliko bolj nevarnih učinkih na zdravje ljudi zaradi reprotoksinov na delovnih mestih. To so kemikalije, ki lahko na različne načine škodujejo plodnosti delavcev in zdravju njihovih potomcev. Reprotoksini lahko povzročijo poškodbo ali smrt gamet (to je moških semenčic in ženskih jajčec), smrt zarodka ali ploda v maternici, razvojne okvare, kot je na primer abnormalni razvoj kostnega tkiva, slabši fizični razvoj, funkcionalno okvaro organov ali pomanjkanje encimov. Otežujejo zanositev in povzročajo spontane splave. Lahko pa tudi škodujejo razvoju plodu v času nosečnosti zaradi trajnih okvar organov. Škodujejo lahko tudi samemu porodu in razvoju otroka po porodu. Očem skriti ostajajo zlasti dolgoročni učinki reprotoksinov na zdravje potomcev izpostavljenih delavcev. Zaradi hormonskih motilcev lahko pride do hudih zdravstvenih zapletov celo pri vnukih!

Ker so nevarnosti, ki jih povzročajo reprotoksini, skrite očem, je torej pomembna vsaka znanstvena raziskava, ki jih razkrije. Omenjena danska študija je raziskala povezavo med izbruhom rakavih bolezni pri otrocih in izpostavljenostjo njihovih staršev reprotoksinom v industrijah barv in tiska. Raziskava je potrdila občutno povečano tveganje za nastanek akutne mieloidne levkemije in raka centralnega živčnega sistema pri otrocih izpostavljenih delavcev. Tveganje za raka pri otroku, če je v industriji barv in tiska delal oče, je kar podvojeno!

Reprotoksini torej škodujejo ne le plodnosti žensk ampak tudi moških! Ne zadošča zgolj varstvo nosečnic! Tako delavce kot delavke je treba pred škodljivimi učinki zaščititi že mnogo pred zanositvijo!

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Evropski sindikalni inštitut (ETUI) in v Sloveniji tudi ZSSS se zato že 20 let prizadevamo, da bi evropska in nacionalna zakonodaja delavcem na delovnih mestih zagotavljala enako zaščito pred reprotoksini, kot jo že pred karcinogeni. Prav to je Strokovna služba ZSSS letos v okviru posvetovanj v Svetu za varnost in zdravje pri delu pri ministrstvu za delo predlagala pri obravnavi predloga novele Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.  Čakamo še, ali bo ministrstvo naše predloge res upoštevalo. Tveganja zaradi reprotoksinov v Sloveniji pač ostajajo podcenjena. Poročamo pa lahko, da je vsaj v EU bila akcija sindikatov uspešnejša, saj je Evropska komisija letos objavila prvo študijo o potrebnosti vključitve zaščite pred reprotoksini v direktive. Ali Slovenija res lahko slovenske delavce zaščiti pred reprotoksini šele, ko bo to od nje zahtevala EU? Številne druge države v EU ne čakajo. Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Finska, Francija in Nizozemska so na primer v svoje nacionalne predpise o zaščiti delavcev pred karcinogeni že vključile tudi zaščito pred reprotoksini.

Kaj torej svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?
Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi naslednje stavke o nevarnosti:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, zahtevajte od njega enako zaščito delavcev pred njimi, kakršna je zahtevana v primeru karcinogenov!
Ne zadovoljite se zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar lahko zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.

Viri:

1. Risk of selected childhood cancers and parental employment in painting and printing industries: A register-based case‒control study in Denmark 1968–2015, Print ISSN: 0355-3140 Electronic ISSN: 1795-990X Copyright (c) Scandinavian Journal of Work, Environment & Health
2. Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, EU OSHA 2018
3. Proizvodnja in razmnoževanje, Kraja zdravja prihodnjim generacijam, ZSSS, 2009