Poročilo o delu strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu v letu 2017

Bliža se konec leta 2017 in čas je, da vam poročamo o delu, ki ga je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu opravila v letu 2017.V skladu z nalogami, ki so nam bile leta 2012 zaupane na 7. kongresu ZSSS in od 4. 12. 2017 dalje na 8. kongresu ZSSS, smo se trudili, da bi delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu nudili strokovno podporo.

V letu 2017 smo svoji mreži delavskih zaupnikov poslali 57 e-novic (Seznam e novic 2017) o vsem aktualnem , kar se je v Sloveniji dogajalo na področju varnosti in zdravja pri delu. Vse leto smo intenzivno pripravljali novo spletno stran ZSSS in jo polnili z vsebinami, ki naj bodo v pomoč delavskim zaupnikom za VZD. V okviru Sindikalne akademije ZSSS je ponujeno usposabljanje članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu in članov svetov delavcev po dopolnjenem naboru programov. Ponujamo vam programe usposabljanja, na podlagi strokovnih gradiv, ki smo jih pripravili sami in v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Udeležencem usposabljanj je poleg tiskanih publikacij z geslom omogočen dostop tudi do e-učilnice, na kateri jih čaka več deset e-učil, ki jim omogočajo poglabljanje znanj na najbolj prijeten način ne le za pridobivanje veščin in znanj s področja varnosti in zdravja pri delu ampak tudi za olajšanje svojega dela s pomočjo informacijske tehnologije. Vabljeni na usposabljanja, ki omogočajo delavskemu zaupniku za VZD, da se učinkovito znajde v svoji predstavniški vlogi! V letu 2017 smo vodili tudi več javnih kampanj za varnejše delo. Na zavihku Kampanje si lahko osvežite spomin na kampanje ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, o preprečevanju poklicnega raka in posebej še o preprečevanju poklicnega raka zaradi izpušnih plinov dizelskih motorjev, kremenčevega prahu in sončnih žarkov na delovnih mestih na prostem. Veliko pozornosti smo namenili evropski kampanji »Zdrava delovna mesta za vse generacije« o tem, kako je treba delovna mesta prilagoditi starejšim in mlajšim.

Posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu – 30. 11. 2017

Posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu – 30. 11. 2017

30. novembra 2017 je služba za varnost in zdravje pri delu organizirala že tradicionalen posvet ZSSS o varnosti in zdravju pri delu z naslovom »NOVI IZZIVI NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU«.

Pripravili smo zelo zanimiv program, ki so ga izvedli predavatelji iz Fakultete za družbene vede ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Brez dvoma je bila najbolj zanimiva tema  Raziskava, ki potrjuje, kako delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pozitivno vplivajo na dvig ravni varnosti in zdravja pri delu pri svojem delodajalcu.

Seznanili smo se tudi s poročilom o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji. Ministrstvo za delo pa nam je predstavilo izhodišča nove Strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter kako spremembe na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vplivajo na varnost in zdravje pri delu. Na koncu posveta  je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu prestavila svojo novo spletno stran, na kateri boste zagotovo našli vse, kar potrebujete za svoje delo.

Gradiva s posveta so objavljena tukaj:

Analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju

Drugo poročilo o psihosocialnih tveganjih

Vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na varnost in zdravje pri delu

Strategija na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji: Premik naprej –  Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju

Pisne pripombe ZSSS na osnutek strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji »Premik naprej – Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju«

Izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je 26. 10. 2017 v skladu s sklepom na 306. seji ESS z dne 13. 10. 2017 posredovala na Ekonomsko-socialni svet in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti  pisne pripombe na osnutek strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji »Premik naprej – Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju«. Strategija bo nadomestila Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu iz leta 2003 – ReNPVZD (Uradni list RS, št. 126/03). Veljala naj bi najmanj do leta 2026 in se izvajala na podlagi triletnih akcijskih načrtov. Pripombe ZSSS temeljijo na opozorilih mreže delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu in stroke. Med drugim se zavzemajo za ustreznejšo opredelitev vloge socialnih partnerjev v tem strateškem dokumentu: „Opravi se naj redakcija osnutka nove strategije tako, da bo v besedilu upoštevana avtonomija socialnih partnerjev. Za zgled se naj vzame strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014-2020, v katerem se Evropska komisija zavezuje, da bo podpirala delo socialnih partnerjev v zvezi s politikami na področju varnosti in zdravja pri delu v okviru njihovih samostojnih delovnih programov. Dobra praksa na ravni EU in v razvitih državah članicah EU je, da država finančno podpira projekte socialnih partnerjev (npr. e-orodja za ocenjevanje tveganja v NL), ki so v skladu z nacionalnimi strateškimi cilji na področju varnosti in zdravja pri delu, ker je to najbolj učinkovit način za njihovo doseganje na ravni individualnih delodajalcev in delovnih mest.”

Osnutek strategije na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji »Premik naprej – Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju«

Pripombe ZSSS na osnutek strategije

Azbest – opozorilo o onesnaženosti produkta podjetja Eurogrit / Sibelco za peskanje

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS je državnim organom in institucijam, zadolženih za varnost in zdravje pri delu, posredovala opozorilo nizozemskih sindikatov, da je bilo ugotovljeno, da je z azbestom onesnažen abrazivni pesek podjetja Eurogrit / Sibelco, ki ga v številnih državah EU uporabljajo za peskanje/čiščenje. Pozvala jih je, naj preverijo, ali ta nevarni abrazivni pesek uporabljajo tudi slovenska podjetja ter prepovejo njegovo uporabo in zagotovijo zdravstveni nadzor za morebitne že izpostavljene delavce. Ta poziv je bil poslan na Inšpektorat RS za delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, Ministrstvo za okolje in prostor, Zbornico varnosti in zdravja pri delu in Zvezo društev varnostnih inženirjev Slovenije.

Pisne pripombe na osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, je 25. 10. 2017 v skladu s sklepom izredne seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) z dne 20. 10. 2017 na ESS in na Ministrstvo za zdravje posredovala pisne pripombe ZSSS na osnutek pravilnika o poklicnih boleznih. Pisne pripombe upoštevajo stališča predsednikov in sekretarjev sindikatov dejavnosti z njihovega posveta 24. 10. 2017 v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani.

Pisne pripombe na osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih

Pred sezonsko gripo poskrbimo za zaščito

Pred sezonsko gripo poskrbimo za zaščito

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil informacije, kako poskrbeti za zaščito pred sezonsko gripo.

V prihodnjih tednih in mesecih lahko pričakujemo obolevanje prebivalcev za gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe januarja ali februarja, ko beležimo največje število obolelih. Gripi se vsako jesen in zimo pridružijo še drugi povzročitelji okužb dihal.

Preprečevanje gripe

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 naših prebivalcev. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:

  • poskrbimo in okrepimo zdravje s pravilno prehrano in dovolj gibanja  ter se izogibamo natrpanim prostorom;
  • cepimo se proti gripi in tako zmanjšamo verjetnost, da bi po okužbi zboleli;
  • če zbolimo, ostanemo doma in poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na svoje bližnje:  temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav.
Komu je gripa posebej nevarna?

Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, je posebej priporočljivo za tiste, ki bi lahko imeli težek potek bolezni.

Cepljenje proti gripi še posebej priporočamo:

  • starejšim od 65 let,
  • kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom,
  • osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo,
  • majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom,
  • nosečnicam in njihovim družinskim članom,
  • zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe,
  • drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. 

Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.

Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.

Precepljenost proti gripi se zmanjšuje

V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.

Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev. 

Kje se izvaja cepljenje?

Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji.

Cena cepljenja proti gripi za odrasle znaša 14 EUR, za otroke do treh let 12 EUR, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 EUR.

Uspešna evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Uspešna evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Evropska državljanska pobuda je poziv Evropski komisiji, naj predlaga zakonodajo na področju politike, ki je v pristojnosti EU. Državljansko pobudo mora podpreti vsaj en milijon državljanov EU iz vsaj sedmih od 28 držav članic. V vsaki od teh sedmih držav članic je treba zbrati vsaj najmanjše potrebno število podpisov. Za Slovenijo je določeno, da mora prispevati najmanj 6000 podpisov.

Evropska komisija je namreč 6. 10. 2017 od pobudnikov prevzela podpise 1.070.865 podpisnikov iz 22 držav članic EU. Podpisniki so izrazili podporo pobudi in pozvali Evropsko komisijo, “naj državam članicam predlaga prepoved glifosata ter izvede reformo postopka odobritve pesticidov in za celotno EU določi zavezujoče cilje glede zmanjševanja uporabe pesticidov.” Komisija bo v treh mesecih pobudnike povabila v Bruselj, da podrobneje predstavijo svoj predlog. Svoje ideje bodo lahko predstavili tudi na javnem zaslišanju v Evropskem parlamentu. Komisija bo nato odločila, ali bo predlog sprejela ali zavrnila oziroma se odzvala na drugačen način, da bi dosegla cilje pobude. Svojo odločitev mora v vsakem primeru obrazložiti. Evropska državljanska pobuda omogoča evropskim državljanom, da z vsaj milijonom podpisov iz vsaj sedmih držav članic pozovejo Komisijo k predložitvi zakonodajnih ukrepov.

Glifosat pa ni tvegan zgolj za okolje ampak tudi za delavce, ki z njim rokujejo!

Povzeto po Wikipediji: Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave. Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ker je proizvajalec glifosata Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Gensko spremenjeno seme je torej odporno na herbicid glifosat, plevel pa ni. Leta 2014 je meta-analiza ugotovila korelacijo med poklicno izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in povečanemu tveganju za limfom celic B, to najpogostejšo vrsto ne-Hodgkinovega limfoma. Delavci, izpostavljeni glifosatu, so imeli približno dvakrat višjo verjetnost, da zbolijo za B celičnim limfomom. Marca 2015 je Mednarodna agencija za raziskave raka glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).

Usmeritve 8. kongresa ZSSS o nalogah ZSSS za varnost in zdravje pri delu

V Ljubljani je bil 5. 10. 2017 8. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je potekal pod geslom »SINDIKAT POTREBUJE TEBE IN TI POTREBUJEŠ SINDIKAT!«

Na kongresu se je poslovil Dušan Semolič, ki je ZSSS predsedoval dolgih 26 let. Odslej bo predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je med prioritete svojega mandata 2017-2022 uvrstila tudi varnost in zdravje pri delu!

Predstavljamo vam dva dokumenta, ki ju je sprejel 8. kongres ZSSS, ki se nanašata na varnost in zdravje pri delu. Dostopna sta s klikom na naslednjih povezavah:

  1. Poročilo o delu ZSSS med letoma 2012 in 2017 (glej od 28. do 34. strani: VIII. poglavje Varnost in zdravje pri delu),
  2. Programske usmeritve ZSSS za obdobje 2017-2022 (glej od 22. do 24. strani: VIII. poglavje Varnost in zdravje pri delu).

Poleg ostalih usmeritev boste v programskem dokumentu našli tudi tole, ki jo bo strokovna služba ZSSS v obdobju 2017-2022 morala izvajati in se nanaša na vas delavske zaupnike za VZD:

VIII.4 Delavski predstavniki za varnost in zdravje pri delu – mreženje in usposabljanje
Da bi se povečal delež delavcev, ki imajo predstavnika za varnost in zdravje pri delu, bomo izvajali promocijska usposabljanja o postopkih volitev in na ravni podjetja/zavoda nudili strokovno podporo pri njihovi izvedbi. Z mreženjem delavskih predstavnikov/svetov delavcev različnih podjetij/organizacij po sindikatih, članih ZSSS bomo omogočili izmenjavo izkušenj in dobre prakse na posvetih in delavnicah. Pripravili bomo strokovna usposabljanja o učinkovitih tehnikah posvetovanja z delodajalcem, vlogi delavskih predstavnikov v postopkih ocenjevanja tveganja in promociji zdravja, posebnih varnostnih problemih v dejavnosti ipd. Poleg tiskanih publikacij bomo razvijali tudi usposabljanje na daljavo s pomočjo e-učil.

Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je na pobudo enega od prejemnikov e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) vprašala ali tudi za šotore, postavljene pred trgovinami, v katerih morajo v vročih poletnih dneh delati številni trgovci, velja predpis, ki določa, da mora delodajalec v zaprtih delovnih prostorih zagotoviti temperaturo največ 28 ˚C.

Z MDDSZ so sporočili, da Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011) določa v 25. členu, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. »Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C,« še določa pravilnik.

Nekateri delodajalci menijo, da šotori ne veljajo za zaprte delovne prostore, za katere velja delodajalčeva obveznost, da delavcem zagotavljajo temperaturo največ 28 ˚C. Ministrstvo je sporočilo, da pravilnik »določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest«. Stališče MDDSZ je, da »stalno delovno mesto v šotorih pred trgovinami sodi med delovna mesta v skladu s pravilnikom, in sicer med delovna mesta v zaprtih prostorih. Za stalna delovna mesta v šotorih veljajo tudi zahteve glede temperature na delovnih mestih v zaprtih prostorih. Prav tako je treba narediti Izjavo o varnosti z oceno tveganja za stalna delovna mesta v šotorih na način, kot bi jih naredili za zaprte prostore v objektih.«

Odgovor MDDSZ glede dela v šotorih pred trgovino, 10. 7. 2017

SODELUJMO V BOJU PROTI POKLICNEMU RAKU!

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti vdihanega prahu kristalnega kremena. Kremen je prisoten v naravi in seveda ni nevaren, dokler ni zdrobljen v prah, ki ga nato izpostavljeni delavci vdihnejo. Povzroča poklicnega raka na pljučih, silikozo in bolezni, kot sta emfizem in bronhitis. Le azbest povzroča več z delom povezanega umiranja kot prah kristalnega kremena. Žal ga še vedno ni na seznamu karcinogenov v slovenskem Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 43/2011, 38/2015). Najdemo pa ga v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11, 38/15). Kar pa seveda ni ustrezno, saj gre za rakotvorno snov.

Več o kampanji