E-novica ZSSS št. 35/2022 (8. 7. 2022): Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo v letu 2021

Posredujemo vam Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021, ki ga je vlada RS sprejela 8. 7. 2022.

Poglavje 3 poročila je s področja varnosti in zdravja pri delu. Opravljenih je bilo 14.549 inšpekcijskih nadzorov. Največ jih je bilo opravljenih v sklopu predhodno pripravljenih in načrtovanih akcij, usmerjenih nadzorov ter kampanj, sledijo drugi ožje usmerjeni izredni pregledi. Poleg predhodno omenjenih nadzorov so znaten delež predstavljali tisti nadzori, ki so se nanašali na preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

V letu 2021 so inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu ugotovili 8.384 kršitev.

V letu 2021 je IRSD s področja varnosti in zdravja pri delu prejel 1.677 prijav. Vse prijave so bile ali obravnavane. Velika večina prijav se je nanašala na opredeljevanje in izvajanje ukrepov preprečevanja širjenja SARS-CoV-2 v delovnih okoljih delodajalcev, tako v javnih kakor tudi v ostalih prostorih.

Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji v letu 2021 s področja varnosti in zdravja pri delu izdali 3.707 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Najštevilčnejše so bile upravne ureditvene odločbe, s katerimi so delodajalcem odredili odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter upravne prepovedne odločbe. S prepovednimi odločbami so inšpektorji delodajalcem prepovedali opravljanje delovnega procesa ali prepovedali uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja in nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev, in sicer v 172 primerih. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izrekli 742 sankcij z odločbami o prekršku in 364 sankcij s plačilnimi nalogi. Inšpektorji so v letu 2021 izrekli tudi 491 opozoril po ZIN ter 663 opozoril po ZP-1. Poleg tega so inšpektorji naznanili kaznivo dejanje oziroma vložili ovadbe v 7 primerih.

Pristojni inšpektorji so v letu 2021 raziskali 83 nezgod pri delu, od tega 7 smrtnih, 63 težjih, 11 lažjih ter 2 kolektivni nezgodi. Vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca in katerih je bilo v tem letu 15, so bili povezani s padci delavcev z višine (4 primeri), premikanjem delovne opreme (4 primeri), eksplozijo oziroma požarom (2 primera), zasutjem delavcev (2 primera), prometnima nezgodama (2 primera) in utopitvijo (1 primer).

Delodajalci so za leto 2021 prijavili 11.158 nezgod v zvezi z delom delavcev.

Prav tako poročajo, da je IRSD v letu 2021 preko portala SPOT prejel obvestila s strani 2.690 delodajalcev, ki so organizirali delo na domu. Ti delodajalci so sporočili, da bo delo na domu opravljalo 217.428 delavcev.

Poročilo IRSD za 2021 na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 34/2022 (7. 7. 2022): Peticija ETUC “Delo ne sme ubijati – zahteva za nič smrti pri delu” 

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) nas vabi, da podpišemo peticijo “Delo ne sme ubijati – zahteva za nič smrti pri delu” (angleško Work shouldn’t kill – demand zero death at work). Gre za nadaljevanje kampanje “Nič smrti pri delu”, o kateri smo vas obvestili z e-novico št. 18/2022. Predstavitev kampanje v slovenščini je na tej povezavi.

Peticijo lahko podpišete na obrazcu na tej povezavi, v katerega vpišite svoje ime, priimek in e-naslov ter s klikom na spustni seznam izberete državo Slovenija. Na koncu še kliknete na rdeči gumb Podpiši peticijo (Sign the petition).

Spodaj je naš neuradni prevod peticije v slovenščino. Vabimo vas, da peticijo podpišete! V podpis pa jo posredujte še vsem, za katere veste, da jim je mar varnost in zdravje pri delu! Večje bo število podpisov, zbranih po vsej EU, bolj bodo politiki zavezani k dejanjem.
______________________________________
PETICIJA:

Evropsko unijo, vlade po vsej Evropi in delodajalce pozivamo, naj se resnično zavežejo in storijo, kar je treba za konec umiranja pri delu.

To pomeni, da je treba okrepiti prizadevanja:

• za preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter za pripravljenost na prihodnje pandemije,
• da naj telesno in duševno zdravje delavcev postane izhodišče pri organizaciji dela in oblikovanju delovnih mest.

Za to bo potrebna učinkovita zakonodaja, več izobraževanja, usposabljanja, prevencije, zaščite, monitoringa, poročanja, inšpekcijskega nadzora, uveljavljanja predpisov in glob.

Pričakujemo in zahtevamo tovrstno zakonodajno pobudo in dejanja Evropske komisije in Evropskega parlamenta v sedanjem in v mandatu od 2024 dalje. Naj bo konec umiranja pri delu najkasneje do leta 2030!

Zakaj je to pomembno?

Ljudje hodijo v službo, da bi se z delom preživljali, a v Evropski uniji se vsak delovni dan povprečno 12 ljudi ne vrne domov, ker so na delu umrli. Delo jih je ubilo, namesto, da bi jih preživljalo.

Nič smrti na delovnem mestu ni utopija. Število smrtnih nezgod pri delu se manjša iz leta v leto in njihova dokončna odprava je dosegljiva.

Raste pa število poklicnih bolezni. Zaradi poklicnega raka, ki je posledica izpostavljenosti nevarnim snovem pri delu, vsako leto umre 100.000 delavcev.

Dolg delovni čas in psihološki pritisk na delovnem mestu povzročata bolezni srca, možgansko kap, depresijo in celo samomore. Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja za zdravje in varnost. COVID je dokazal, da moramo biti na delovnem mestu bolje pripravljeni na prihodnje pandemije.

Čeprav je bil v zadnjih petih letih dosežen napredek, je EU še vedno daleč od tega, da bi odpravila umiranje pri delu! Zahtevamo nič smrti pri delu!

E-novica ZSSS št. 33/2022 (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

Digitalna tehnologija spreminja svet dela. Omogoča delo na daljavo. Spreminja vsebino dela, delovne odnose, delovne razmere in organizacijo dela. Priča smo koreniti preobrazbi podjetij in ostalih delovnih organizacij. Njihovo preživetje v prihodnosti bo odvisno od digitalne pismenosti zaposlenih. Koristi  niso samodejne, zato je treba prilagoditi trge dela, izobraževanje in usposabljanje ter sisteme socialne varnosti, da bo prehod v obojestransko korist delodajalcev in delavcev.

Evropski socialni partnerji tako na strani sindikatov (ETUC) kot delodajalcev (BUSINESSEUROPE, SME UNITED in CEEP) so junija 2020 sklenili Okvirni evropski sporazum o digitalizaciji. Prevedli smo ga v slovenščino, saj tudi slovenskim delavcem in delodajalcem prinaša koristne smernice za načrtovanje pridobivanja digitalnih veščin zaposlenih. Glavni cilj sporazuma je ozaveščanje, kako z ustreznimi veščinami usposobiti našo sedanjo in prihodnjo delovno silo ter podjetja, da bodo lahko izkoristili priložnosti in se spopadli z izzivi digitalne preobrazbe v svetu dela. Opozarja na umetno inteligenco učečih se strojev in zato predlaga načelo “odloča človek in ne stroj”. Prinaša smernice, kako zaščititi človeško dostojanstvo pred vdorom v zasebnost zaradi nadziranja z digitalno tehnologijo. Vse to lahko še kako vpliva na psihosocialne obremenitve pri delu.

Za začetek je dobro vedeti, kaj sploh so digitalne veščine. Veščina je lastnost oziroma značilnost veščega. Vešč pa je tisti, ki zna dobro in praktično opraviti/opravljati kako dejavnost. Veščina je torej hkrati znanje in spretnost, kako v praksi dobro opraviti nalogo. Digitalne veščine pa so sposobnost iskanja, ocenjevanja, uporabe, deljenja in ustvarjanja vsebin z uporabo digitalnih naprav, kot so računalniki in pametni telefoni, ter s pomočjo interneta. Digitalna pismenost je sposobnost uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za iskanje, vrednotenje, ustvarjanje in sporočanje informacij, ki zahteva tako kognitivne kot tehnične veščine. Vrzel oziroma manko v digitalnih veščinah pomeni, da je premalo ljudi z ustreznimi digitalnimi veščinami, ki bi omogočili preobrazbo podjetij zdaj in v prihodnosti.

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 32/2022 (23. 6. 2022): Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

Za vas smo na spletni strani ZSSSzaupnikVZD pripravili kompilacijo informacij in nasvetov iz e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu iz let 2017-2022 o delu v času vročinskih valov, ko postanejo neznosne temperature tako na delovnih mestih v prostorih kot na prostem.

Najdete jih s klikom na naslednje povezave na spletni strani ZSSSzaupnikVZD:

Vročinski vali – delo v prostorih in delo na prostem
       Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu

Vročinski val in delo v prostorih
       Sistem nadomeščanja slojev zraka

Vročinski vali in delo na prostem
      UV indeks in delo na prostem
      Poklicne bolezni zaradi UV sevanja
      Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki
      Izobraževalni film “Delo na soncu”

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield
Kampanja Varno delo na soncu
Kampanja ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Vabljeni k ogledu!

E-novica ZSSS št. 31/2022 (20. 6. 2022): Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

Posredujemo vam izjavo Inšpektorata RS za delo z dne 17. 6. 2022 “Ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu“:
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005.

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.  

Izjava IRSD je na tej povezavi

Komentar: Izjava omenja zgolj predpis o zagotavljanju toplotnega udobja pri delu v prostorih. Pogrešamo pa predpis, ki bi določil zaščito delavcev, ki med vročinskimi valovi delajo na prostem. Kožni rak zaradi UV sevanja je npr. že tretja najpogostejša poklicna bolezen v Nemčiji.

Glej tudi kampanjo Varno delo na soncu, na tej povezavi!

Glej tudi kampanjo ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami na tej povezavi!

_____________________________________________

Dodatno:

• odgovor IRSD z dne 25. 7. 2022 na tej povezavi
• informacija IRSD z dne 19. 7. 2022 na tej povezavi

E-novica ZSSS 30/2022 (17. 6. 2022): Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih

Vabimo vas, da si ogledate “Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih“, ki jih je pripravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) v okviru evropske kampanje 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta“.

Iztočnice so namenjene skupinskim razpravam na delovnem mestu in razpravam v okviru poklicnega usposabljanja. Vključujejo scenarije, zasnovane za razpravo z delavci, ki opravljajo delovne naloge, pri katerih lahko pride do kostno-mišičnih obolenj, njihovimi vodji in nadzorniki.

Iz uvoda v iztočnic: “Namen je izpostaviti določene izzive, s katerimi se soočajo delavci na delovnem mestu. Pozornost se namenja tudi razumevanju postopkov, ki jih je organizacija uvedla za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, dolžnosti delodajalca in dolžnosti delavca. Iztočnice je mogoče prilagoditi potrebam vsake organizacije tako, da se vanje vključijo njene politike in postopki v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj. Z razpravo bi morali delavci dobiti občutek, da so bolje pripravljeni in bolje obveščeni za spoprijemanje s situacijami, v katerih se zahteva odločanje na podlagi presoje. Delavci, vodje in nadzorniki bi morali skozi razpravo spoznati pomen zgodnjega poročanja o simptomih, ki jih zaznajo. Le na ta način je mogoče zmanjšati tveganje za kostno-mišična obolenja in zagotoviti vzdržno poklicno življenje.”

Iztočnice v slovenščini najdete na tej povezavi!

Vabljeni tudi k obisku naše spletne strani, na katero smo naložili vse dokumente te kampanje v slovenščini (na tej povezavi)!

E-novica ZSSS 29/2022 (16. 6. 2022): Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu

Obveščamo vas, da je bila junija 2022 javnosti predstavljena nova slovenska raziskava “Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu” avtorice Sonje Robnik iz sektorja za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V spletni anketi ministrstva je od 3. do 20. novembra 2021 sodelovalo 3.368 zaposlenih ali samozaposlenih oseb.

Tudi v Sloveniji se je v času pandemije COVID-19 razmahnilo delo na daljavo oziroma delo od doma, ki delavcem prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delo na daljavo je s pomočjo informacijske tehnologije v praksi preizkušeno možno in zdi se, da bo pri večini delodajalcev ostalo vsaj kot občasna oblika dela. Z raziskavo o varnosti in zdravju pri delu na domu so želeli dobiti pregled nad dejavniki, s katerimi z vidika varnosti in zdravja pri delu ne moremo biti zadovoljni, zanimalo pa jih je tudi, kateri dejavniki so tisti, za katere lahko trdimo, da je njihov vpliv na varnost in zdravje delavk ter delavcev pozitiven ali vsaj nevtralen.

Vabimo vas, da si raziskavo ogledate na tej povezavi!

Hkrati vas obveščamo, da bo 30. 6. 2022 izšla tematska številka Delavske enotnosti z naslovom “Delo na daljavo in pravica do odklopa“. Delo od doma bo predstavljeno ne le z vidika varnosti in zdravja pri delu temveč tudi z vidika delovnih razmerij, stroškov dela, aktov delodajalca, kolektivnih pogodb ipd. Posebna pozornost bo namenjena z delom na daljavo povezani delavski pravici do odklopa, za katero koalicijski sporazum naše nove vlade napoveduje, da jo bodo uzakonili v svojem mandatu. Naročniki Delavske enotnosti boste seveda tematsko številko prejeli, ostali pa jo lahko do 24. 6. 2022 naročite z naročilnico na spletni strani ZSSS na tej povezavi ali po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si.

E-novica ZSSS št. 28/2022 (15. 6. 2022): Vloga Slovenije pri določitvi pravice do zdravega in varnega delovnega okolja za temeljno načelo v ILO

V e-novici ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu št. 27/2022 smo vam posredovali novico o zgodovinski razširitvi ILO nabora temeljnih načel in pravic pri delu tudi na pravico do zdravega in varnega delovnega okolja. Naloge Mednarodne organizacije dela (ILO) so namreč izboljšanje socialne pravičnosti in statusa delavcev po svetu, določanje mednarodnih standardov dela ter razvijanje politik in oblikovanje programov, ki spodbujajo dostojno delo za vse.

Konferenca ILO je namreč letos naboru temeljnih načel  v Deklaraciji o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 dodala tudi “pravico do zdravega in varnega delovnega okolja” ter hkrati na spisek temeljnih konvencij uvrstila še Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti.

Neuradni prevod ključnega dela Deklaracije ILO, ki je bil dopolnjen 10. 6. 2022 na letošnji Mednarodni konferenci dela ILO, najdete na tej povezavi

Slovenija je bila v ILO sprejeta leta 1992 in se redno udeležuje vsakoletnih  zasedanj Mednarodne (ministrske) konference dela ter trikrat letno zasedanj Administrativnega sveta ILO. Junija 2021 je bila Slovenija drugič v svoji zgodovini izvoljena za delegatsko članico Administrativnega sveta Mednarodnega urada za delo. Vsak junij pa zaseda Mednarodna konferenca dela kot najvišji organ ILO, ki se je udeležijo poleg delegata slovenske vlade tudi delegata slovenskih sindikatov in delodajalskih organizacij. Delegata socialnih partnerjev sta pri svojem glasovanju na konferenci ILO avtonomna oziroma neodvisna od stališč vladnih delegatov svoje države.

Za dopolnitev deklaracije so glasovali tudi delegati vlade in obojnih socialnih partnerjev iz Slovenije. Zaprosili smo samostojnega svetovalca ZSSS za pravno področje Matijo Drmota, ki je bil eden od sindikalnih delegatov na letošnji konferenci ILO, da pove, kako je nastajala ta zgodovinska odločitev ILO. Takole je zapisal:

“Prizadevanja, da bi kot temeljno pravico iz dela prepoznali tudi pravico do varnega in zdravega delovnega okolja, so se začela leta 2017, ko so EU in njene članice predlagale dopolnitev Deklaracije v tej smeri. Potrebno je pripoznati tudi vlogo slovenskega predstavništva v Ženevi, ki si je med slovenskim predsedovanjem EU prizadevalo za vključitev pravice do varnega in zdravega delovnega okolja v Deklaracijo. Pred letošnjo konvencijo ILO je bilo opravljenih več formalnih in neformalnih usklajevanj med sindikati, delodajalci in posameznimi državami. Tekom 110. seje mednarodne konference dela se je na odboru za splošne zadeve po več dneh zasedanj naposled doseglo soglasje med sindikalno stranjo, delodajalsko stranjo in državami članicami ILO. Usklajen predlog je bil nato posredovan Generalni konferenci ILO, ki je potrdila predlog vključitve pravice do varnega in zdravega delovnega okolja med temeljne pravice iz dela. Gre za zgodovinski premik na področju zagotavljanja varnih delovnih razmer na svetovni ravni, ki bo dvignil svetovno raven minimalnih pravic, ki izhajajo iz dela.”

E-novica ZSSS št. 27/2022 (12. 6. 2022): ILO konvencija 2022: Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna

Delavci v vseh državah sveta bodo imeli neposredne koristi od 10. 6. 2022 sprejete odločitve letošnjega zasedanja konference Mednarodne organizacije dela (ILO), da bosta zdravje in varnost pri delu odslej  priznana kot peto temeljno načelo in pravica pri delu. Po četrt stoletja je to prva razširitev temeljnih človekovih pravic delavcev. Je rezultat triletne kampanje sindikatov, strokovnjakov ter zdravnikov in družin žrtev.

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:

1. Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
2. Odprava prisilnega ali obveznega dela.
3. Odprava dela otrok.
4. Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.

5. Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Po svetu namreč zaradi poklicnih vzrokov letno umre več kot 3 milijone delavcev, na desetine milijonov pa jih utrpi poškodbe pri delu ali poklicno bolezen. Generalni sekretar ITUC Sharan Burrow je ob tej zgodovinski zmagi izjavil: “Nihče ne bi smel umreti samo zato, ker je prisiljen izbirati med svojim zdravjem in možnostjo, da se preživlja z delom. Delavci in sindikati po vsem svetu vsako leto 28. aprila obeležujemo mednarodni dan spomina na delavce v znak žalovanja za umrlimi pri delu in boja za žive. Zdaj moramo proslaviti to zmago in se lotiti uresničevanja teh pravic.”

Glej sporočila ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem spominskem dnevu na tej povezavi

Prihodnjič: Predstavnik slovenskih sindikatov na konferenci ILO 2022 bo poročal, kako je glasovala Slovenija in kaj je bilo potrebo storiti za tak rezultat glasovanja. Glej novico št. 28/2022!

V angleščini gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, na tej povezavi

________________________________________________________

Dodatno:

54/2022 e-novica ZSSS (24. 10. 2022): Rdeči karton državam v EU, ki niso ratificirale konvencij ILO št. 155 in 187

E-novica ZSSS št 26/2022 (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah  0,05 mg/m3

Praznujemo dokončno uveljavitev mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m³! Na dan 1. 6. 2022 se je namreč končalo prehodno obdobje za uveljavitev te mejne vrednosti, ki jo je leta 2018 zahtevala ZSSS v tristranskem socialnem dialogu na Ekonomsko-socialnem svetu ter na z njim povezanih pogajanjih v Strokovnem odboru ESS za delo in socialne zadeve.  To je dobra novica za 40.000 slovenskih delavcev, ki so pri delu izpostavljeni kristalnemu kremenčevemu prahu. Najbolj so ogrožena dela:  izkopi, mletje, drobljenje, ali prevozi peska, zemlje, rudnin, peskanje ali brušenje kovinskih izdelkov (tudi kleparska dela), polaganja kamna (rezanje, brušenje kamnitih plošč), vrtanje kamnin (vrtine, predori, sondiranje), rezanje ali vrtanje betona, opeke ter  izdelava emajliranih izdelkov (nanašanje končnega sloja).

Čeprav je od leta 2017 evropska mejna vrednost zgolj 0,1 mg/m³, pa je ZSSS leta 2018 v svojih zahtevah sledila opozorilom znanstvenikov in  Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI), da je potrebno zdravje delavcev zaščititi z ostrejšo mejno vrednostjo 0,05 mg/m³. Na pogajanjih je delodajalska stran trdila, da mejna vrednost 0,05 mg/m³ zanje tehnično še ni dosegljiva in da potrebujejo prehodno obdobje za njeno uveljavitev. Zato je bilo določeno naslednje prehodno obdobje:

• do 1. 6. 2019 mejna vrednost za kremen 0,15 mg/m³ 
• od 1. 6. 2019 do 1. 6. 2022 mejna vrednost 0,1 mg/m³
• od 1. 6. 2022 dalje mejna vrednost 0,05 mg/m³

Pa še to: raziskava iz leta 2020, ki jo je naročilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je pokazala, da slovenski delodajalci v resnici brez težav dosegajo mejno vrednost 0,05 mg/m³, da pa zgolj dobrih 8 % delodajalcev sploh meri zaprašenost. Očitno je še kako potrebno ozaveščanje o rakotvornosti vdihanega kremenčevega prahu tako med delodajalci kot med delavci. Slovenska medicinska stroka namreč ocenjuje, da pri nas letno 30 pljučnih rakov povzroči prav kremenčev prah in sprašuje: »Ali je kremen novi azbest?«

Glej predpis, ki v prilogi III pod zaporedno številko 48 določa mejno vrednost 0,05 mg/m³ za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na tej povezavi – glej PRILOGA III – Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

DIREKTIVA (EU) 2017/2398 z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, ki določa evropsko mejno vrednost 0,1 mg/m³ na tej povezavi

Več o škodljivosti kremenčevega prahu:

Glej o poklicni bolezni silikoza na strani 81 publikacije ZSSS o poklicnih boleznih na tej povezavi

Dejstva o kremenevem prahu, letak Roadmap on carcinogenes na tej povezavi

Glej kampanjo ZSSS o smrtonosnosti kremenčevega prahu na tej povezavi

Glej študijo Izpostavljenost delavcev kremenovemu prahu na delovnem mestu v Republiki Sloveniji, KIMPDŠ, 2020 nan tej povezavi

Glej tudi e-novice ZSSS:

62/2018: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

36/2019: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

54/2020: Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva