Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

Kampanja “Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu”

 

Obveščamo vas, da se lahko registrirate za on-line spremljanje začetka kampanje evropskih sindikalnih organizacij EUROCADRE in ETUC z naslovom »Čas je, da EU odpravi stres na delovnem mestu” (angleško Time to End Stress in the EU), ki bo v angleščini 15. oktobra 2020 od 14.00 do 15.30. Namen kampanje je poziv Evropski komisiji, naj pripravi novo direktivo EU o obvladovanju stresa na delovnem mestu. Za spremljanje začetka kampanje se lahko registrirate na naslednji povezavi.

Iz utemeljitve kampanje: Stres je postal epidemija. Stres, povezan z delom, v EU povzroča več kot polovico izgubljenih delovnih dni. Čas je za novo direktivo EU o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Več kot polovica vseh zaposlenih v EU poroča, da je na njihovem delovnem mestu stres običajen. Kar 80 % članov uprav zaradi tega izraža zaskrbljenost. Na drugi strani pa kar 88 % menedžerjev potrjuje, da se ukvarja z varnostjo in zdravjem pri delu le, kadar to od njih terjajo predpisi. Zaradi tega EUROCADRE in ETUC pozivata Evropsko komisijo, naj pripravi novo zakonodajo EU o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Le posamezne države v EU že imajo nacionalno zakonodajo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Zato je čas, da se stres začne odpravljati na ravni EU!

Takšna EU direktiva bo v pomoč tudi slovenskim delavcem, zato se ZSSS pridružuje kampanji evropskih sindikatov.

Več v angleščini:

Spletna stran kampanje EndStress.EU

Statistika, ki utemeljuje kampanjo na tej povezavi

Poziv ZSSS za dopolnitev predpisov

Poziv ZSSS za dopolnitev predpisov

Poziv ZSSS za dopolnitev predpisov

 

Tokrat vas obveščamo, da je ZSSS 5. 10. 2020 ministra za delo pozvala k dopolnitvi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in k sprejetju novega Pravilnika o izdelavi izjave o varnosti z oceno tveganja. Namen je izboljšanje kakovosti ocenjevanja tveganja in usposabljanja delavcev za varno delo, doseganje strateških ciljev na področju varnosti in zdravja pri delu, enoten metodološki pristop ter učinkovitejši inšpekcijski nadzor vsebine ocen tveganja.

Več o pobudi na naslednji povezavi.

Ker ste delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu pomemben akter v sistemu varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu in je vaša naloga, da aktivno sodelujete v procesu ocenjevanja tveganja, smo za vas pripravili priročnik o učinkovitem zastopanju interesa delavcev v postopku ocenjevanja tveganja. Po mnenju avtorjev je to  praktično prva takšna publikacija o ocenjevanju tveganja v Sloveniji sploh in bo morda zanimiva ne le za delavske zaupnike, ampak tudi za vse druge, ki v najrazličnejših vlogah sodelujejo v postopku ocenjevanja tveganja.

Za naročilo priročnika nam pišite na e-naslov: vzd@sindikat-zsss.si.

Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

 

Tokrat vas obveščamo o pravkar objavljeni študiji »IZPOSTAVLJENOST DELAVCEV KREMENOVEMU PRAHU NA DELOVNEM MESTU V REPUBLIKI SLOVENIJI«, ki je bila 2. 10. 2020 predstavljena Strokovnemu odboru ESS za delo in socialne zadeve. V njem ZSSS zastopa strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Študijo je pripravila skupina raziskovalcev Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot smo vas 18. 12. 2018 v naši e-novici št. 62/2018 namreč obvestili, je ministrstvo po takrat opravljenem socialnem dialogu na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) o mejni vrednosti poklicne izpostavljenosti rakotvornemu kremenčevemu prahu sklenilo s študijo preveriti, ali držijo navedbe delodajalskih organizacij, da mejna vrednost za kremenčev prah 0,05 mg/m3, ki bo veljala po 1. 6. 2022, zanje tehnično še ni dosegljiva. Študija je pokazala, da jo v resnici tisti slovenski delodajalci, ki sploh merijo zaprašenost s kremenčevim prahom v svoji proizvodnji, že danes  skoraj vsi dosegajo. Tehnološke rešitve so torej na voljo tudi ostalim slovenskim delodajalcem. ZSSS je zato na seji Strokovnega odbora ESS ocenila, da ni razlogov za odlaganje uveljavitve mejne vrednosti za kremenčev prah 0,05 mg/m3 in zahtevala, da ostane nespremenjena.

Iz študije KIMPDŠ, 2020: Vrednosti opravljenih meritev koncentracij SiO2 v zraku pri tistih slovenskih delodajalcih ki sploh merijo zaprašenost s SiO2

Po IARC-ovi klasifikaciji karcinogenih snovi se kremenčev prah oziroma silicijev dioksid (SiO2) v kristalni obliki uvršča v prvo skupino in je za človeka dokazano rakotvoren. Kremenčev prah v amorfni obliki ni nevaren, nevaren pa je v kristalni obliki, kadar je premer delcev dovolj majhen, da prodrejo v notranjost pljuč. Kremenčev prah v kristalni obliki povzroča silikozo in pljučnega raka. Žal so v kremenčevemu prahu vedno  prisotni kristalni delci. So slabo topni in zato dolgo ostanejo v pljučih. Tako je lahko človek tudi po prenehanju neposredne izpostavljenosti še vedno izpostavljen že vdihanemu silicijevemu dioksidu, silikoza pa lahko napreduje tudi brez neposredne izpostavljenosti in predstavlja dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka. Tveganje je toliko večje, če je človek sočasno izpostavljen tobačnemu dimu.

Kremenčevemu prahu je na delovnem mestu po ocenah Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) izpostavljeno najmanj 26.000 slovenskih delavcev, po oceni KIMPDŠ pa jih je najverjetneje vsaj 40.000. Silicijev dioksid se uporablja v gradbeništvu (pesek, gramoz in drobir), v proizvodnji glinenih in keramičnih izdelkov, v kalupih v livarnah, v proizvodnji stekla, v proizvodnji industrijskih mineralov (npr.  bentonit,  borat,  kalcijev  karbonat,  diatomit,  glinenec,  kaolinitna  in  plastična glina, smukec …), v proizvodnji malte, cementa in betona, v proizvodnji mineralne volne, SiO2 vsebujejo še nekatere rude kovin ter naravni in umetni kamen. Po ocenah v Sloveniji zaradi poklicnega pljučnega raka, ki ga povzroča SiO2, letno umre od 20 do 30 ljudi. Seveda nimamo zanesljivih podatkov o številu poklicnih silikoz in pljučnega raka, saj v Sloveniji že 30 let nimamo predpisa, ki bi omogočal njihovo verifikacijo. Zato se  delodajalci lahko pretvarjajo, da ni nič narobe.

Študija KIMPDŠ pa je, žal, nedvoumno pokazala, kako slaba je ozaveščenost slovenskih delodajalcev, da je SiO2 rakotvoren, če prodre v notranjost pljuč. Študija je ugotovila, da kremen v svoji proizvodnji verjetno uporablja 29.545 slovenskih poslovnih subjektov, a med njimi niso vsi delodajalci. Delodajalcev, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev pa je menda 2.131. Slaba tretjina od teh se jih je odzvala na anketo KIMPDŠ. Izkazalo se je, da je med njimi le 8,3 %, ki so potrdili, da sploh merijo koncentracijo prahu v zraku. Še manj je bilo takih, ki tudi določajo koncentracijo silicijevega dioksida v zraku. Očitno je, da se slovenski delodajalci ne zavedajo rakotvornosti kremenčevega prahu, zato najverjetneje posledično ne poskrbijo za zaščito svojih delavcev. ZSSS je zato predlagala ministrstvu kampanjo ozaveščanja in poostren inšpekcijski nadzor. ZSSS na primer že od leta 2016 dalje na svoji spletni strani opozarja na smrtonosnost kremenčevega prahu.

Več o študiji na tej povezavi
Več o poklicni bolezni silikoza na strani 81 publikacije ZSSS o poklicnih boleznih na tej povezavi
Glej kampanjo ZSSS o smrtonosnosti kremenčevega prahu na tej povezavi

Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

Predlagane evropske mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine

 

Obveščamo vas, da se nadaljuje proces določanja novih evropskih obvezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih, ki smo ga sprožili evropski sindikati s kampanjo, v kateri je še kako aktivno sodelovala tudi ZSSS (glej arhiv e-novic od 2015 naprej na tej povezavi).  Zahtevali smo evropske mejne vrednosti za najmanj 50 najbolj prisotnih karcinogenov na evropskih delovnih mestih in to najkasneje do leta 2024. V zavezništvu z nekaterimi državami članicami EU smo tako končali desetletje oklevanja Evropske komisije, da bi zvišali število evropskih mejnih vrednosti s 3 na 50. Spomnimo se na primer Načrta o karcinogenih, ki so ga 25. 5. 2016 v Amsterdamu podpisali Evropska komisija in evropski socialni partnerji ter nekatere države članice EU, ki jim ni vseeno za delavsko zdravje.  S tem načrtom se je začel proces določanja novih evropskih mejnih vrednosti.

Obvezujoče evropske mejne vrednosti so pomembne predvsem za majhne države, kakršna je Slovenija, ki brez njih prepočasi določajo lastne nacionalne mejne vrednosti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji o karcinogenih. Posledično je zdravje delavcev v teh državah slabše zaščiteno kot v bolj razvitih državah EU. Čeprav do leta 2024 skoraj gotovo ne bo uspelo uzakoniti vseh 50 novih evropskih mejnih vrednosti (konec leta 2020 jih je 26), pa Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) korak za korakom le pripravlja predloge novih evropskih mejnih vrednosti. Pravkar je v postopek sprejemanja poslala četrti sklop novih mejnih vrednosti za tri karcinogene, ki jih bo tudi Slovenija morala vnesti v lastne predpise najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tokrat predlagane dopolnitve direktive.

Evropska komisija je svoj predlog pospremila z naslednjimi besedami: »Vsako leto v EU nastane približno 120.000 primerov raka zaradi poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih, ki se letno končajo s smrtjo v približno 80.000 primerih. Za izboljšanje zaščite delavcev pred rakom je Evropska komisija 22. 9. 2020 predlagala, naj se dodatno omeji izpostavljenost delavcev kemikalijam, ki povzročajo raka. Gre za četrto dopolnitev direktive 2004/37/ES, ki naj bi določila nove ali zaostrila dosedanje mejne vrednosti za tri pomembne snovi: akrilonitril, nikljeve spojine in benzen. Ocenjuje se, da bo zato zaradi izboljšane zaščite na boljšem kar 1,1 milijona delavcev v različnih sektorjih.«
V komentarju je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) opozorila, da Evropska komisija kljub zahtevam ETUC in Evropskega parlamenta v četrti predlog dopolnitve direktive 2004/37/ES  še ni vključila niti razširitve veljavnosti  direktive na reprotoksine ter tudi ne nevarnih zdravil, kakršni so citostatiki. Sindikalni boj za zaščito zdravja evropskih in s tem tudi slovenskih delavcev torej ne more biti končan in kampanja evropskih sindikatov se mora nadaljevati.

Več na naslednjih povezavah:
Izjava za javnost Evropske komisije ob vložitvi predloga za četrto dopolnitev direktive 2004/37/ES (v slovenščini)
Predlog za četrto dopolnitev direktive 2004/37/ES z aneksom s predlaganimi mejnimi vrednostmi

Vse o cepljenju proti sezonski gripi

Vse o cepljenju proti sezonski gripi

Vse o cepljenju proti sezonski gripi

 

V naši e-novici št. 51/2020 ste izvedeli, da je spomladi 2020 sezonska gripa do dvainpolkrat pospešila širjenje COVID-19. V e-novici št. 47/2020 pa ste izvedeli, da je strategija Evropske komisije upočasniti širjenje COVID-19 v letu 2021 s spodbujanjem cepljenja proti sezonski gripi. Priporočamo, da je zdaj najboljši čas, da predlagate svojemu delodajalcu, naj v okviru načrta promocije zdravja na delovnem mestu zaposlenim omogoči cepljenje proti sezonski gripi kot ukrep za preprečevanje širjenja tudi COVID-19. Cepljenje za odraslo aktivno prebivalstvo namreč ni zastonj. Lani je bila za samoplačnike cena cepiva 14 evrov. Obvezno zdravstveno zavarovanje je krilo ceno cepiva zgolj za vse osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen…), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, za osebe stare 65 let in več, za nosečnice (ne glede na trajanje nosečnosti) ter za ekstremno debele (ITM 40 ali več). Vsako leto za gripo zboli približno 15 % prebivalstva. Najbolj ogroženi so otroci in starejši od 65 let. Zlasti pri starejših so možni nevarni zapleti. Za odraslo aktivno prebivalstvo je cepljenje praviloma zgolj priporočeno. No, letos se cepljenje zaradi COVID-19 priporoča vsem. V današnji e-novici zato nekaj več informacij o cepljenju proti sezonski gripi.

Ko virus gripe napade naše telo, vbrizga lastne genetske informacije v naše zdrave celice in jih reprogramira, da začnejo proizvajati nove viruse. Zbolimo za gripo. Cepljenje proti gripi pa v našem telesu vzpostavi protitelesa, ki se priklopijo na virus gripe in mu onemogočijo, da bi prodrl v naše celice. Proti gripi se je potrebno cepiti vsako leto zato, ker imunost po nekaj mesecih začne popuščati. Pa tudi zato, ker vsako leto virus gripe mutira. Za vsako mutacijo so potrebna drugačna protitelesa. Vsako pomlad znanstveniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zato ocenijo, katere mutacije virusa, ki krožijo, bodo najverjetneje napadale naslednjo sezono. V cepivo nato dodajo zaščito za 3 do 4 najverjetnejše. Cepivo je toliko uspešnejše, kolikor pravilnejša je bila napoved.

Gripa praviloma napada od sredine novembra do najkasneje maja naslednjega leta. To je potrebno upoštevati, ko se odločamo, kdaj je najprimernejši čas za cepljenje. Imunost nastopi šele približno 14 dni po cepljenju, zato znanstveniki priporočajo cepljenje v sredini jeseni oziroma približno v začetku novembra.

Mnogi ljudje se ne želijo cepiti proti gripi, ker se bojijo stranskih učinkov. Po informacijah na spletni strani EU agencije ECDC (Evropski center za preprečitev in nadzor bolezni) so zapleti po cepljenju proti gripi mnogo redkejši od zapletov, ki jih povzroča gripa. Če pa do njih že pride, so zlasti pri odraslih praviloma blagi in lokalizirani: rdečica okrog mesta vboda injekcije ter do 2 dni vročine, utrujenosti ali bolečin v mišicah. Zelo redko pri otrocih pride do urtikarije in vročinskih krčev.  Cepljenje prinaša torej več koristi kot tveganj.

O gripi na spletni strani NIJZ
Zloženka NIJZ Gripa – izboljšamo precepljenost
Več o cepljenju proti sezonski gripi v angleščini na spletni strani ECDC
Spletna stran EU OSHA o cepljenju proti sezonski gripi na tej povezavi

Sezonska gripa podvoji širjenje COVID-19

Sezonska gripa podvoji širjenje COVID-19

Sezonska gripa podvoji širjenje COVID-19

 

V naši e-novici št. 47/2020 z dne 24. 8. 2020 smo vam priporočili cepljenje proti sezonski gripi kot ukrep proti širjenju COVID-19. Najnovejše raziskave dokazujejo, da je cepljenje proti sezonski gripi najboljše, kar lahko storite proti širjenju COVID-19! Če še pomišljate, ali se bi letos prostovoljno cepili proti sezonski gripi, se seznanite z rezultati raziskave, ki jih je objavila skupina vrhunskih znanstvenih institutov iz Francije in Nemčije: Inštitut Max Planck, Virološki laboratorij Bolnišnice rdečega križa iz Lyona, Mednarodni center Virpath Univerze v Lyonu, Univerza Paris-Saclay in Inštitut Louis Pasteur iz Pariza.

Raziskava je preverjala hipotezo, ali je virus, ki je v začetku leta 2020 povzročal sezonsko gripo, odigral pomembno vlogo pri istočasnem širjenju koronavirusa, ki povzroča COVID-19. Izdelali so model prenosa SARS-CoV-2 v povezavi z mortaliteto v Belgiji, Norveški, Italiji in Španiji, da bi preverili hipotezo, da je sezonska gripa res imela tak učinek. Dokazali so, da se je širjenje SARS-CoV-2 povečalo do dvakrat oziroma celo do dvainpolkrat v času, ko sta hkrati potekali obe epidemiji. Sezonska gripa je očitno koronavirusu olajšala širjenje. Znanstveniki ocenjujejo, da bi bilo katastrofalno za imunski sistem ter za pljuča osebe, če bi se hkrati okužila z virusoma, ki povzročata sezonsko gripo in COVID-19. Različne raziskave po svetu so pokazale, da ima COVID-19 lahko resne trajne učinke na zdravje obolelega.

Znanstveniki priporočajo večjo precepljenost prebivalstva proti sezonski gripi, da otežili širjenje tudi COVID-19. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj zato svojemu delodajalcu priporočijo, da v svoj program promocije zdravja na delovnem mestu pravočasno vključi cepljenje proti sezonski gripi. Cepljenje proti sezonski gripi pa naj priporoči svojim sodelavcem.

Poročilo o raziskavi na tej povezavi: https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.09.07.20189779v1.full.pdf

ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

 

Obveščamo vas, da je ZSSS ministrstvu za delo predlagala zvišanje predpisane mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za izpušne pline dizel motorjev z 0,05 na 0,01 mg/, merjeno kot elementarni ogljik. Na odziv ministrstva čakamo in vas bomo o njem takoj obvestili.

Izpušni plini dizel motorjev so dokazani karcinogen, kateremu je na delovnem mestu izpostavljeno veliko delavcev. Slovenija je zanje prvič določila mejno vrednost 0,05 mg/ (merjeno kot elementarni ogljik) v letu 2019 – vendar z uporabo šele od 21.2.2023 oziroma za podzemno rudarstvo in gradnjo predorov šele od 21.2.2026 dalje. Prehodno obdobje naj bi delodajalcem omogočilo dovolj časa za prilagoditev.

Toda od 1. 7. 2020 dalje velja na Nizozemskem nova višja mejna vrednost za izpušne pline dizel motorjev 0,01 mg/ (merjeno kot elementarni ogljik), ki so jo sporazumno dogovorili nizozemski sindikati in delodajalska združenja. To dokazuje, da je tehnično izvedljiva. Ker ZSSS zahteva za slovenske delavce enako varnost pri delu, kot je dosežena drugje po EU, smo takoj zahtevali, naj se napredek odraža tudi pri določitvi slovenskih mejnih vrednosti. Zaradi prehodnih obdobij in dolgotrajnega procesa pogajanj bomo na višjo mejno vrednost čakali še nekaj časa. Toda proces smo začeli, kar je pomembno.

Več na: Poziv ZSSS »Zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem” z dne 13. 9. 2020.

Osnutek dolgoročne podnebne strategije v javni obravnavi

Osnutek dolgoročne podnebne strategije v javni obravnavi

Osnutek dolgoročne podnebne strategije v javni obravnavi

 

V naši e- novici št. 45/ 2019 z dne 16. 9. 2019 smo vas obvestili, da se je predsedstvo ZSSS takrat zavezalo k varovanju podnebja z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe«. Z njim je podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Odtlej  v naših e-novicah spremljamo tudi najpomembnejše dogodke, povezane s podnebnimi spremembami.

Tokrat vas zato obveščamo, da je Ministrstvo za okolje in prostor na osnovi zavez Pariškega sporazuma, Okvirja dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet« in evropske uredbe o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov (2018/1999) pripravilo osnutek Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 in ga 31. 8. 2020 posredovalo v javno obravnavo. Osnutek podnebne strategije Slovenije do leta 2050 predvideva neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. S postavljenim podnebnim ciljem “zastavlja izziv in priložnost sektorjem”, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe, odpadki ter raba zemljišč. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050, ki naj bi jim posamični sektorji sledili in jih vgradili v sektorske dokumente in načrte. Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani zdravi hrani.

Pripombe in predloge na osnutek strategije lahko javnost posreduje do vključno 30. septembra 2020 na e-poštni naslov gp.mop@gov.si.

Več na naslednjih povezavah:
Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050
Povzetek analize scenarijev za odločanje o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050

 

Preprečevanje širjenja COVID-19 na delovnih mestih z dopolnitvijo ocene tveganja

Preprečevanje širjenja COVID-19 na delovnih mestih z dopolnitvijo ocene tveganja

Preprečevanje širjenja COVID-19 na delovnih mestih z dopolnitvijo ocene tveganja

 

Zaradi poletnih počitnic v tujini je znova več okuženih s COVID-19. Tudi na delovnih mestih moramo preprečiti drugi val letošnje epidemije, saj bo sicer gospodarska škoda katastrofalna. Statistični urad RS je na primer objavil, da se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju 2020 znižal za 13 % v primerjavi z istim četrtletjem 2019. Ponovno širjenje epidemije moramo torej preprečiti ne le iz zdravstvenih razlogov ampak tudi, da ne bo odpuščanj zaradi gospodarske škode. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant poudarja, da mora ena glavnih prioritet postati ta, da “ne hodimo v službo bolni. To je odgovorno do nas in drugih”. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek opozarja, da so nošenje zaščitne maske, ohranjanje razdalje in razkuževanje rok, tako v gospodarstvu kot tudi v vsakdanjem življenju naša nova realnost, brez katere ni mogoče gnati gospodarstva naprej in zmanjšati škode. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič pa poudarja, da morajo delodajalci skupaj s strokovnjaki medicine dela in varnosti pri delu revidirati delodajalčeve ocene tveganja in vključiti tudi ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe, in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne.

Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj zato pozovejo svojega delodajalca k dopolnitvi ocene tveganja. Konkretni nasveti za dopolnitev so dostopni preko informacijske točke KIMPDŠ (e-naslov info.covid.kimdps@kclj.si  in telefon 01 522 26 92). Na naslednji povezavi so njihovi pisni nasveti, kako preprečevati COVID-19 v delovnem okolju (Kam po informacije in pomoč pri načrtovanju in izvajanju ukrepov proti novemu koronavirusu v delovnem okolju; Priporočila za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19; Reorganizacija dela; Higiena delovnega mesta in osebna higiena: Obveščanje in izobraževanje zaposlenih z novim načinom dela; Načrt ukrepanja ob potrjeni okužbi ali sumu na okužbo v podjetju).

Več še na naslednjih povezavah:
Kratki filmi o primerih dobre prakse na področju varovanja zdravja zaposlenih pred Covid-19
Priporočila za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred Covid-19
Priporočila glede psihološke podpore zaposlenih v času pandemije
Splošna osnovna priporočila Združenja za medicino dela, prometa in športa za delodajalce
Navodila NIJZ za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2

 

Zaradi epidemije COVID-19 cepljenje proti sezonski gripi še bolj pomembno

Zaradi epidemije COVID-19 cepljenje proti sezonski gripi še bolj pomembno

Zaradi epidemije COVID-19 cepljenje proti sezonski gripi še bolj pomembno

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) sporoča, da je Evropska komisija v petek, 15. avgusta 2020, predstavila takojšnje kratkoročne ukrepe za okrepitev zdravstvene pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19. Med njimi je tudi ukrep zmanjšanja bremena sezonske gripe s povečanim obsegom cepljenja, z namenom preprečitve dodatnega pritiska na že tako preobremenjene zdravstvene sisteme.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se hitro širi. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 naših prebivalcev. Znaki virusa gripe so zelo podobni znakom koronavirusa. Na srečo zoper gripo obstaja cepivo, ki je najučinkovitejša zaščita. Z njim zavarujemo sebe, svoje bližnje, svoje sodelavce in stranke, zdravstveni delavci svoje paciente, učitelji svoje učence in vsak posameznik posredno naše najbolj ranljive v družbi ( starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice …) .

Čeprav sodi cepljenje proti sezonski gripi na področje javnega zdravja, pa se delno navezuje tudi na področje varnosti in zdravja pri delu. Nekatere skupine delavcev so lahko še posebej ogrožene, še zlasti delavci v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovci, učitelji, vzgojitelji, policisti, gasilci, čistilci, vozniki v javnem prometu itn. Zato nasvet vam delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu in sindikalnim zaupnikom: predlagajte svojemu delodajalcu, da pregleda delovna mesta, na katerih prihaja do pogostih stikov s pacienti, učenci, strankami in ustrezno dopolni ocene tveganja z ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pojava sezonske gripe. Spodbujanje cepljenja proti sezonski gripi je lahko tudi delodajalčeva aktivnost na področju izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Družbeno odgovorni delodajalci bodo sledili vašemu predlogu!

Komisija bo jeseni na to temo izvajala kampanjo s podporo EU-OSHA, zato bomo o tej tematiki še pisali.