DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

 

V letošni prvi novici vas seznanjamo z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-181/16-18 z dne 15. 11. 2018, ki se nanaša na varnost in zdravje pri delu. Ustavno sodišče je namreč soglasno in z dvema pritrdilnima ločenima mnenjema odločilo, da niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije:

  • 86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter
  • 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Ti členi ZZVZZ in ZPIZ-2 dajejo ZZZS in ZPIZ kot nosilcema obveznega zdravstvenega in obveznega invalidskega zavarovanja pravico, da smeta od delodajalca z regresnim zahtevkom zahtevati povrnitev njima povzročene škode, če je nastala zaradi njegove male ali hude malomarnosti oziroma namenoma. Nezgoda pri delu ali poklicna bolezen jima namreč povzroča povečane izdatke za boleznine in zdravljenje oziroma za denarna nadomestila delovnim invalidom, za invalidske ali v primeru smrti družinske pokojnine ter za dodatek za pomoč in postrežbo. Presojo ustavnosti teh členov obeh zakonov z vidika delodajalcev je zahteval Državni svet RS.  Delodajalske organizacije namreč moti, da so regresni zahtevki načeloma možni celo v primeru male malomarnosti in da njihov znesek ni navzgor omejen enako kot pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Navzgor je npr. tudi v ZPIZ-2 omejen, kadar škodo ZPIZu povzroči fizična oseba, ki ni delodajalec. Opozarjajo tudi, da sami smejo v skladu z 147. členom Obligacijskega zakonika od delavca zahtevati povrnitev škode zgolj v primeru hude malomarnosti. Sprašujejo se, ali jim je zagotovljena enakost pred zakonom. Izpodbijana ureditev naj bi bila prekomerna in pomeni kršitev načela sorazmernosti. Takšen regresni zahtevek brez omejitve zneska navzgor bi zlasti lahko ogrozil obstoj mikro delodajalcev, kakršni so samostojni podjetniki. Delodajalske organizacije večkrat tudi opozarjajo, da regresni zahtevki niso logični, saj delodajalci vendar plačujejo prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
 
V postopku presoje pred ustavnim sodiščem je vlada opozorila na vrsto pomembnih načel. Na primer, da namen obeh obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ni zavarovanje odgovornosti delodajalca, temveč zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev, ki se jim dogodi zavarovani primer. Zmanjšanje odškodninske odgovornosti delodajalcev bi poseglo v pravice delavcev.  In da so regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ v skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil. Do njih pride le v primeru, če delodajalec krivdno opusti izvrševanje ukrepov, ki naj zagotovijo varno in zdravo delovno okolje zaposlenih in če je v sodnem postopku potrjeno, da je zaradi te opustitve zaposleni utrpel okvaro zdravja. Vlada torej opozarja, da ni res, da delodajalci odgovarjajo za vsako najmanjšo napako in da tudi ne za tisti del škode, ki nastane zaradi malomarnega ali nepravilnega ravnanja samega delavca. Vlada je še opozorila, da so samostojni podjetniki, če zaposlujejo delavce, pač delodajalci. Njihov položaj je že zato drugačen kot položaj (drugega) posameznika, ki ni delodajalec.
 
V obrazložitvi svoje odločbe je Ustavno sodišče med drugim ugotovilo, da ZZVZZ in ZPIZ-2 pravici ZZZS in ZPIZ do povračila škode v bistvenem urejata na enak način. Pomembno je, da gre v obeh primerih za socialni zavarovanji. Zato je enak tudi njun namen, tj. zagotoviti zavarovani osebi socialno varnost v primeru okvar zdravja zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Obvezno avtomobilsko zavarovanje se bistveno razlikuje od obeh socialnih zavarovanj, zato ju zakonodajalec ni dolžan urediti enako. Obvezna socialna zavarovanja se npr. financirajo dokladno, obvezno avtomobilsko zavarovanje pa pavšalno. Pomembna se zdi tudi presoja, ali regresni zahtevki ogrožajo uresničevanje svobodne gospodarske pobude, ki jo jamči 74. člen Ustave RS. Ustavno sodišče je opozorilo, da ustava lahko varuje le tako podjetniško delovanje, ki cilj največjega mogočega dobička zasleduje na način, ki ne ogroža zdravja in življenja njegovih delavcev.
 
Odločba Ustavnega sodišča, na katero se bomo brez dvoma pogosto sklicevali!
 
Celotno odločbo Ustavnega sodišča si lahko preberete na tej povezavi.  

 Srečno in varno vam želimo tudi v letu 2019!

Poročilo o delu Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu v letu 2018

Poročilo o delu Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu v letu 2018
Bliža se konec leta 2018 in čas je, da vam poročamo o delu, ki ga je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu opravila v tem letu

 

V skladu z nalogami, ki so nam bile zaupane na 8. kongresu ZSSS, smo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu nudili strokovno podporo. Maja 2018 smo v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) prenovili e-obveščanje ZSSS o varnosti in zdravju pri delu. Prijavljenim na e-obveščanje smo posredovali 64 e-novic o aktualnem na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji in Evropi. Te povzemajo sporočila javnih kampanj, tolmačenja predpisov, informacije o rezultatih raziskav, obvestila o dogodkih in objavljenih raziskavah, odgovore na vprašanja delavskih in sindikalnih zaupnikov itd. Poročali smo tudi o aktivnostih naše strokovne službe za doseganje ciljev, opredeljenih v programskem kongresnem dokumentu.

 

Na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD, namenjeni delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, smo vse leto pridno polnili menija Baza znanja in Zakonodaja. V okviru Sindikalne akademije ZSSS smo ponujali usposabljanje članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu po naboru programov in strokovnih gradivih, pripravljenih v sodelovanju z zunanjimi vrhunskimi strokovnjaki. Udeležencem usposabljanj je poleg Knjižnice s strokovnimi publikacijami omogočen dostop z geslom tudi do e-učilnice, na kateri je več deset e-učil za poglabljanje znanj s področja varnosti in zdravja pri delu, informacijske tehnologije in komunikacije. Prijavite se torej na naša usposabljanja! Na meniju Kampanje lahko obiščete naše  javne kampanje iz leta 2018! Vodili smo skupne evropske in nacionalne kampanje za preprečevanje poklicnega raka. Preberite si znova sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu! Takrat smo tudi izvedli svojo spletno anketo o poklicnih boleznih pri slovenskih delodajalcih. Veliko pozornosti smo namenili evropski kampanji »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta, 2018-2019«. V kampanji za sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih pa smo od ministrov in poslancev terjali sprejem Pravilnika o poklicnih boleznih ter opozarjali, kako zelo so poklicno oboleli delavci oškodovani, ker že 28 let Slovenija nima predpisa, ki bi določal postopek njihovega priznanja.

 

Naš posvet za delavske zaupnike za VZD z naslovom VARNO DELO Z NEVARNIMI KEMIKALIJAMI je bil 6. novembra 2018. Povezali smo ga z evropsko kampanjo VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA 2018-2019.

 

V socialnem dialogu smo kar uspešno zastopali interes delavcev v postopkih sprejemanja naslednjih nacionalnih in evropskih predpisov in strategij:

  1. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD-1),
  2. Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju,
  3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu,
  4. Pravilnik o poklicnih boleznih (v javni razpravi od 5. do 20. 4. 2018 – nesprejet zaradi odstopa Cerarjeve vlade),
  5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ-B, UL RS 31/2018), na naš predlog se odslej v  Registru raka beleži tudi sedanja in predhodne zaposlitve bolnika z rakom.
  6. Spremembe in dopolnitve direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu.

 

Zastopali smo interese slovenskih delavcev:

  1. Na ravni EU v:
    1. Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH)
    2. Upravnem odboru Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA)
    3. Odboru Evropske konfederacije sindikatov za varnost in zdravje pri delu (ETUC)
  2. Na nacionalni ravni v:
    1. Ekonomsko-socialnem svetu (ESS),
    2. Strokovnem odboru ESS za delo in socialne zadeve za predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu,
    3. Strokovnem odboru ESS za delo in socialne zadeve za predlog Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju,
    4. Svetu za varnost in zdravje pri delu, posvetovalnem organu ministrice za delo.

Poklicne bolezni v EU in v Sloveniji – poziv ministru za zdravje

Poklicne bolezni v EU in v Sloveniji – poziv ministru za zdravje

Predstavitev poziva predsedstva ZSSS ministru za zdravje Samu Fakinu

 

Obveščamo vas, da sta predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm v četrtek, 13. 12. 2018 obiskali ministra za zdravje Sama Fakina, da bi mu pojasnili ozadje poziva predsedstva ZSSS iz 12. 10. 2018, da naj že v prvem letu svojega mandata izda Pravilnik o poklicnih boleznih (glej v priponki). Slovenija je že 28 let oziroma od osamosvojitve dalje brez predpisa, ki bi določal postopek potrjevanja poklicnih bolezni. Poklicno oboleli delavci so zato opeharjeni za svoje pravice, posledično pa tudi ni preventivnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjega poklicnega obolevanja. Ministra sta opozorili tudi, da je enake prenove potreben tudi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Minister je zagotovil, da je njegov trden namen, da končno izda manjkajoči pravilnik o poklicnih boleznih. Ministrstvo bo izboljšalo predlog tega pravilnika, ki je bil v javni razpravi aprila 2018 in ki ga je pripravila prejšnja ministrica za zdravje. Za njegov sprejem je zmanjkalo časa zaradi odstopa Cerarjeve vlade (glej našo novico št. 16/2018 z dne 6. 4. 2018). Omenil je, da je že sklical delovno skupino, katere naloga je izboljšanje predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ-1, za sprejem katerega je zaradi odstopa Cerarjeve vlade prav tako zmanjkalo časa (glej našo e-novico št. 6/2018 z dne 31. 1. 2018). Napovedal je, da bo v njegovem poglavju o zavarovanju za poklicna tveganja poskrbel za pravno podlago za Pravilnik o poklicnih boleznih, ki še manjka na podlagi mnenja vladne službe za zakonodajo. Na pogovoru je bilo dogovorjeno tudi, da ministrstvo takoj naroči slovenski prevod evropskih priporočenih kriterijev za verifikacijo poklicnih bolezni.

Za razliko od Slovenije pa v drugih državah EU poklicnim  boleznim namenjajo bistveno več pozornosti. To dokazuje poročilo »Odkrivanje z delom povezanih bolezni, pri katerih se uporabljajo sistemi opozarjanja in nadzora: nova raziskava«, ki ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu EU OSHA predstavila 14. 12. 2018. Druge države ne le spremljajo znane poklicne bolezni, ampak tudi odkrivajo nove z delom povezane bolezni. Direktorica EU OSHA Christa Sedlatschek je poročilo pospremila tudi z nasvetom Sloveniji: „Z delom povezane bolezni in poškodbe stanejo Evropsko unijo 3,3 % BDP (Mednarodna organizacija za delo, 2017). To je 476 milijard EUR na leto, ki bi jih bilo mogoče prihraniti z ustreznimi sistemi, politikami in praksami na področju varnosti in zdravja pri delu. Upamo, da bo projekt agencije EU-OSHA služil kot navdih za uvedbo sistemov opozarjanja in nadzora v tistih državah, v katerih še ne obstajajo.“

V poročilu je navedenih 75 sistemov nadzora v 26 državah. Podrobnejša analiza 12 sistemov predstavlja različne pristope, ki jih je mogoče uporabiti, ter njihovo moč in vsestranskost. Opisani so praktični vidiki njihovega izvajanja in povezave s preprečevanjem tveganj in oblikovanjem politike. V poročilu je prikazano tudi, kako je mogoče funkcije opozarjanja in nadzora dodati obstoječemu sistemu spremljanja.

Več na naslednjih povezavah:
Preberite končno poročilo in povzetek z naslovom „Pristopi za opozarjanje in nadzor pri prepoznavanju z delom povezanih bolezni v EU“ (v angleščini)
Obiščite spletno stran agencije EU-OSHA o sistemih opozarjanja in nadzora

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

 

V Uradnem listu RS št. 78 z dne 4. 12. 2018 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki bo brez dvoma pomembno prispeval k boljši kemični varnosti na slovenskih delovnih mestih. O časovnici in postopku njegovega sprejemanja smo vas prvič obvestili v e-novici št. 38/2018 z dne 17. 8. 2018. A naknadni zapleti v zvezi z njegovim sprejemom so se razčistili šele na sejah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 26. 10. 2018 in 16. 11. 2018. Iskanju kompromisnih rešitev v zvezi z zahtevami delodajalskih organizacij pa sta bili v času med obema sejama ESS namenjeni še dve seji Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve 9. in 13. 11. 2018.

Tokratne novosti v dosedanjem so (izbor):

  1. Določena je mejna vrednost za prah 10 mg/m3 za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m3 za alveolarno frakcijo, v primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah kateregakoli od naštetih lastnosti, je treba za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika;
  2. Zavezujoče biološke mejne vrednosti za rakotvorne snovi so določene v novi prilogi IV tega pravilnika;
  3. Delodajalec mora pri izvajanju meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu upoštevati periodiko, določeno v standardu SIST EN 689;
  4. Biološki monitoring je treba izvajati, kadar so delavci izpostavljeni svincu in njegovim spojinam in tudi nevarnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II pravilnika.
  5. Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, je treba voditi evidenco in stalno dopolnjevati podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi. Delavec ima pravico dostopati do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti;
  6. Prenovljene so priloge pravilnika št. I, II in IV , v katerih so določene nove zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti ter biološke BAT in EKA mejne vrednosti za nevarne in rakotvorne snovi (zgledujejo se po direktivah EU in nemških predpisih);
  7. Določena so prehodna obdobja za mejne vrednosti za kremen, za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov ter za kemične snovi iz Priloge I, katerih prenova ni obvezna po direktivah EU.

Ker so namreč delodajalske organizacije opozarjale, da industrija potrebuje prehodna obdobja, v katerih se bo lahko tehnološko in organizacijsko prilagodila novim ostrejšim mejnim vrednostim, je znotraj ESS novembra 2018 na zgoraj omenjenih sejah potekalo ostro interesno pogajanje. Naj ga predstavimo na primeru kremenčevega prahu, za katerega po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskavo raka IARC brez dvoma velja, da je karcinogen. Na sejah Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve je bil na koncu sprejet kompromisni dogovor o prehodnem obdobju za uveljavitev nove mejne vrednosti za kremenčev prah:

  • do 1. 6. 2019 bo veljala dosedanja mejna vrednost za kremen 0,15 mg/m3 ;
  • od 1. 6. 2019 do 1. 6. 2022 se bo uporabljala mejna vrednost 0,1 mg/m3, kakršno bi Slovenija sicer morala v skladu z evropsko direktivo uveljaviti šele od januarja 2020 dalje;
  • od 1. 6. 2022 dalje pa bo veljala mejna vrednost 0,05 mg/m3, pri kateri se Slovenija zgleduje po Nemčiji.

Na teh interesnih pogajanjih se je ZSSS pogajala, da se v zvezi s kremenčevim prahom poklicno zdravje delavcev čim prej zaščiti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji. Po mednarodnih ocenah v Sloveniji zaradi pljučnega raka, ki ga povzroča vdihani kremenčev prah, vsako letu umre 20 ljudi. Delodajalska združenja pa so zahtevala čas, potreben za investicije v novo tehnologijo. Na podlagi doseženega kompromisa bo torej Slovenija že čez pol leta bistveno bolje zaščitila zdravje delavcev, ki so na svojih delovnih mestih izpostavljeni kremenčevemu prahu. Celo prej in bolje kot to od nas zahteva EU! Taka delovna mesta so v rudnikih kovin in premoga, v kamnolomih, pri izkopavanju kremenčevega peska, pri obdelavi kremena, granita, v industriji porcelana, pri pripravi livarskega peska, pri izbijanju ulitkov iz kalupov, v livarnah, v industriji cementa, v industriji šamota, v zadnjem času je velik problem peskanje džinsa s kremenčevim peskom itd.

Tudi tokrat pa moramo žal znova potrditi, kako zelo so slovenski delavci oškodovani, ker že 28 let v Sloveniji ni registra poklicnih bolezni. Kljub temu, da je IARC kremenčev prah v kristalinski obliki uvrstil na seznam karcinogenov, pri katerih je dokazano, da so karcinogeni za človeka, se v Sloveniji še pojavlja dvom, ali res povzroča raka tudi pri nas! Zato je bil eden izmed rezultatov pogajanj na ESS tudi sklep, zapisan v zapisniku seje ESS, da bo do konca leta 2021 izvedena raziskava zdravstvenega stanja delavcev, ki so delali s kremenom, in pojavnostjo raka pri njih. O rezultatih te raziskave, ki jo bo izvedlo ministrstvo za delo, vam bomo brez dvoma poročali!

Več na naslednjih povezavah:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Priloga 1: Priloga I: Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

Priloga 2: Priloga II: 2.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti / 2.2. EKA vrednosti

Priloga 3: Priloga IV: 4.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti – rakotvorne snovi / 4.2. EKA vrednosti – rakotvorne snovi

Ministrstvo in inšpektorat za delo sta se preselila na novo lokacijo

Ministrstvo in inšpektorat za delo sta se preselila na novo lokacijo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektorat RS za delo sta se preselila na novo lokacijo, Štukljeva cesta 44, ob severni ljubljanski obvoznici

 

Oba državna organa sta namreč pristojna za predpise in nadzor varnosti in zdravja pri delu. Prav je, da vemo, kje jih bomo lahko poiskali v prihodnje.

Tudi z zornega kota varnosti in zdravja pri delu pa je zanimiva uradna utemeljitev selitve, da jo je priporočila pooblaščena izvajalka medicine dela na podlagi opravljenih meritev škodljivih kemijskih snovi v zraku prostorov ministrstva. V stavbi, v kateri je ministrstvo delovalo od leta 2012, je pred tem namreč potekala proizvodnja, kjer se je uporabljalo tudi nevarne kemijske snovi. Analize zraka v prostorih ministrstva so pokazale, da so še vedno prisotne – čeprav baje v količinah pod predpisanimi mejnimi vrednostmi. Seznanjeni smo, da so zaposleni v ministrstvu kljub temu že dlje časa opozarjali na kar resne zdravstvene težave. Zaposlenim voščimo, da se naj nova lokacija izkaže za zdravo delovno okolje!

Ta novica je bila 4. 12. 2018 objavljena na spletni strani ministrstva:

MDDSZ se seli na novo lokacijo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se v tem tednu seli na novo lokacijo, in sicer iz Kotnikove 28 na Štukljevo cesto 44. Zaradi selitve lahko prihaja do motenj pri komunikaciji in odzivnosti za kar se vsem iskreno opravičujemo.
Ministrstvo se iz najetih prostorov seli zaradi priporočila pooblaščene izvajalke medicine dela, podanega na podlagi opravljenih meritev škodljivih kemijskih snovi v zraku. Meritve smo opravili v skladu z odločbo Inšpektorata RS za delo.

Izbira novih prostorov in vsa pogajanja v zvezi s tem je izvedlo Ministrstvo za javno upravo, ki je skladno s sklepom vlade prevzelo upravljanje z nepremičninami za organe državne uprave. Izbran je bil bodoči najemodajalec D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje d.o.o., in sicer gre za najem poslovnih prostorov na Štukljevi cesti v Ljubljani – dva stolpca in dva mezanina v objektu Dunajski kristali. 

V novih prostorih bomo prostorsko povezani z Inšpektoratom RS za delo, ki se seli v eno izmed nadstropij. Selitev bo zaključena v prvem tednu decembra. Skupna mesečna najemnina po novi pogodbi je 81.923,60 EUR brez DDV. Najemnina zajema tudi prostore Inšpektorata Republike Slovenije za delo, parkirna mesta in arhivske prostore.

Nova publikacija »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«

Nova publikacija »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«

Osem odstotkov raka je povezanega z delom!

 

Obveščamo vas, da je bila 5. 12. 2018 v Bruslju na konferenci Evropskega sindikalnega inštituta ETUI o poklicnem raku pri ženskah predstavljena nova publikacija v angleščini z naslovom »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«. Publikacijo, v kateri je 25 prispevkov 28 strokovnjakov,  sta uredila raziskovalca ETUI Tony Musu in Laurent Vogel.

Več kot 100.000 smrti, ki jih v EU letno povzroča poklicni rak, bi bilo mogoče preprečiti z izločitvijo karcinogenov iz proizvodnih procesov. Cilj te publikacije je pregled današnjega znanja o poklicnih rakih, novih preventivnih praks, razvoja zakonodaje in priznavanja rakov kot poklicnih bolezni. Sovpada s prenovo evropske Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu na podlagi dokazov, zbranih z raziskavami in razprav o odpravi tveganj za nastanek poklicnega raka.

Publikacija opozarja, da je 8 % raka v Evropski uniji povezanega z delom – kar 12 % pri moških in 7 % pri ženskah. Konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov ETUC Esther Lynch je knjigo na konferenci o poklicnem raku pri ženskah pospremila z naslednjimi besedami: »Delež poklicnega raka pri obolelih moških in ženskah bi moral zdramiti delodajalce, delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu in raziskovalce raka, da bi na novo pregledali njegove vzroke in premislili, kako jih preprečiti. Poklicnega raka ne bi smeli več dojemati kot izključno problem industrij, kjer med zaposlenimi prevladujejo moški. Pri delu, kjer prevladujejo med zaposlenimi ženske, se je namreč doslej praviloma spregledal učinek delovnih razmer in dejavnikov, kakršni so izpostavljenost kemičnim, fizikalnim in biološkim obremenitvam. Občutno je pomanjkanje znanja tako o poklicnem raku pri ženskah kot tudi o tem, kako ga preprečiti. Nujno je med drugim posvetiti več pozornosti učinku dolgotrajnega nočnega dela na nastanek raka na dojkah. Raziskave so vedno znova pokazale, da se poveča tveganje za nastanek poklicnega raka zaradi sedečega dela in izmenskega dela, ki ruši dnevni ritem telesa. Vedno več je tudi dokazov, da bi lahko z delom povezani stres  posredno vodil v nastanek raka. Delavke morajo vedeti, katerim snovem so izpostavljene na svojem delovnem mestu in kakšen je lahko njihov učinek na zdravje. Delavke skupaj s svojimi sindikati morajo biti vključene v razprave o izboljšanju svojih delovnih razmer in o preprečevanju poklicnega raka.«

Angleški naslov publikacije je Cancer and work: understanding occupational cancers and taking action to eliminate them, ETUI, Brussels, ISBN 978-2-87452-498-1

Knjigo v angleškem jeziku si lahko brezplačno preberete na naslednji povezavi.

Poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2017

Poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2017

Zaradi odstopa Cerarjeve vlade, predčasnih državnozborskih volitev in poznega konstituiranja Šarčeve vlade se je letos za precej mesecev zamaknila obravnava Poročila o delu inšpektorata RS za delo za leto 2017. Toda poročilo je bilo 16. novembra 2018 končno na dnevnem redu 314. seje Ekonomsko-socialnega sveta. Za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu je gotovo zanimivo 3. poglavje poročila.

Iz poročila za leto 2017: V letu 2017 je inšpektorat prejel 931 prijav in opravil 6.659 inšpekcijskih nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu, ugotovil 17.900 kršitev ter izrekel 4.230 ukrepov. Odločb s prepovedjo opravljanja delovnega procesa ter uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja, nevarnega delovnega procesa je bilo 327. Kar 32 se jih je nanašalo na prepoved opravljanja dela zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Izrečenih je bilo 1.489 prekrškovnih ukrepov, kot so globe in opomini. Podali so 6 kazenskih ovadb, v 3 primerih pa so naznanili sum storitve kaznivega dejanja.

Nekaj ugotovitev iz poročila za leto 2017:

  • Delodajalčevi strokovni delavci niso zadosti usposobljeni za ocenjevanje tveganja glede uporabe nevarnih snovi, ročnega premeščanja bremen, ergonomske ureditve delovnih mest, sevanj in vibracij.
  • Veliko ocen tveganj ne odraža dejanskega stanja pri delodajalcih, saj pogosto niso ocenjena tveganja, ki predstavljajo večje nevarnosti za poškodbe, okvare zdravja ali nastanek poklicnih bolezni.
  • Marsikje, kjer sicer dosegajo predpisane mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, vseeno prekoračujejo biološke mejne vrednosti pri delavcih!
  • Bilo je 2.182 kršitev v zvezi z usposabljanjem delavcev za varno opravljanje dela.
  • Elektronske oblike usposabljanja delavcev za varno delo s strani zunanjih strokovnih služb se izvajajo po presplošnih teoretičnih programih, neprilagojenih posebnostim delovnih mest.
  • 1.273 delodajalcev ni izvajalo predhodnih in/ali obdobnih zdravstvenih pregledov delavcev.
  • 214 delodajalcev ni sprejelo ukrepov glede psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnih mestih.
  • 222 nadzorovanih delodajalcev ni načrtovalo in izvajalo promocije zdravja na delovnih mestih.
  • 1.395 nepravilnosti je bilo na področju osebne varovalne opreme.
  • 1.464 kršitev je bilo glede ustreznosti delovne opreme.
  • 1.269 nepravilnosti je bilo v zvezi z ustreznostjo delovnih prostorov, delovnih mest in delovnega okolja.
  • V 423 primerih so bile kršene zahteve za sodelovanje delavcev pri postopkih ocenjevanj tveganj. V 76 primerih delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja.

Poročilo kliče po več usposabljanja delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu»Še vedno ugotavljamo, da se večina delodajalcev ne zaveda, da so odgovorne osebe na področju varnosti in zdravja pri delu in se preveč zanašajo na zunanje strokovne delavce, ki pri njih v večini opravljajo naloge s tega področja. Vsekakor je ena prednostnih nalog inšpektorata, da ozavestimo delodajalce glede njihove vloge in odgovornosti ter da spodbudimo njihov interes za področje varnosti in zdravja. Enako velja tudi za delavce in njihove predstavnike, še zlasti delavske zaupnike in predstavnike sveta delavcev, ki morajo biti v kar največji možni meri strokovni, saj le tako lahko odigrajo svojo vlogo.«

Zato, spoštovani, vabljeni na usposabljanja za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu! Ponudbo si lahko ogledate s klikom na tej povezavi.

Vabljeni k prebiranju poročila IRSD na tej povezavi.

Sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

Sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«

Ključna sporočila s posveta ZSSS, 6. 11. 2018 v Ljubljani

 

Tokrat še enkrat povzemamo ključna sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani.

Na posvetu smo se udeleženci seznanili s kemično varnostjo z zornega kota vloge izvoljenih delavskih predstavnikov, ki zastopajo interese zaposlenih do zdravega in varnega dela. Nekaj sporočil s posveta smo objavili v prejšnjih novicah, in sicer:54/2018 (Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«)55/2018 (Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini) in 56/2018 (Veste, kaj je sindrom računalniškega vida?).

Ilustracija je iz priročnika ZSSS iz leta 2016 “Učinkovito ocenjevanje tveganja”

Glavno sporočilo posveta je bilo, da ni vzroka za panično izogibanje kemikalijam, saj nam razumevanje njihovih nevarnih lastnosti omogoča varno ravnanje z njimi. Delavci imajo zato pravico biti informirani o nevarnih lastnostih kemikalij, s katerimi se srečujejo na svojem delu. Toda na posvetu smo izvedeli, da inšpekcija dela v svojih nadzorih ugotavlja, da do 40 % delodajalcev svojih delavcev niti ne obvesti, da so na delovnem mestu izpostavljeni karcinogenom, ter da jim ne zagotavlja takšne osebne varovalne opreme, ki bi jih dejansko zaščitila, ampak da raje nabavijo cenejšo. Morda poklicne bolezni podcenjujejo, ker praviloma izbruhnejo  šele po daljši latentni dobi (npr. 20 let), zaradi česar marsikdo ne prepozna, da je njihov vzrok kemikalija na delovnem mestu. Torej naj delavski zaupniki raje pravočasno postavijo prava vprašanja namesto, da kar zaupajo, da je vse prav!

Delavski zaupniki lahko učinkovito in smiselno zastopajo interes sodelavcev za kemijsko varnost na delovnem mestu tako, da svojega delodajalca pozovejo naj:

  • jim poroča o vseh kemikalijah, ki imajo nevarne lastnosti in katerim so delavci izpostavljeni na svojem delovnem mestu – zlasti pa o karcinogenih, mutagenih, reprotoksinih, motilcih hormonov in nanomaterialih,
  • delavce na usposabljanjih za varno delo informira o nevarnih lastnostih vseh kemikalij ter o potrebnih preventivnih ukrepih,
  • zagotovi akreditirane metode meritev delovnega okolja in biološkega monitoringa,
  • v oceni tveganja oceni tudi tveganje za nastanek poklicnih bolezni, ki so posledica nevarnih kemikalij na konkretnih delovnih mestih ter določi ciljane vsebine preventivnih zdravstvenih pregledov,
  • zahteva od izvajalca medicine dela poročilo o rezultatih zdravstvenih pregledih, ki preverjajo učinke nevarnih kemikalij na delovnih mestih,
  • v oceni tveganja natančno določi potrebni standard osebne varovalne opreme glede na nevarne lastnosti kemikalij. Splošna določitev, kakršna je npr. »potrebna je zaščita dihal«, namreč ne zadošča,
  • pri usposabljanju za varno delo delavce usposobi za pravilno uporabo osebne varovalne opreme – npr. kako preverijo, ali zaščita dihal dejansko res tesni in ne prepušča nevarnih hlapov,
  • preveri, ali dobavitelji kemikalij zagotavljajo varnostne liste v slovenščini, ki določajo varnostne ukrepe tudi za način dela s temi kemikalijami, ki se uporablja pri delodajalcu.

Delavski zaupniki pa naj dodatno izkoristijo svoja pooblastila, ki jim jih zagotavlja zakon ZVZD-1 in zahtevajo:

  • da na licu mesta nadzirajo, ali se meritve delovnega okolja izvajajo v razmerah, v katerih delavci dejansko delajo,
  • da prisostvujejo nadzoru inšpektorja za delo (48. člen ZVZD-1).

Več o varnem delu s kemikalijami, ustrezni osebni varovalni opremi, akreditiranih metodah meritev in analiz delovnega okolja in ostalem tukajv publikacijah ZSSS in na usposabljanjih v Sindikalni akademiji ZSSS!

Podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2018

Podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2018

Že dvaindvajsetič podeljene ugledne nagrade in priznanja Avgusta Kuharja

 

Obveščamo vas, da je Fundacija Avgusta Kuharja v četrtek, 15. novembra 2018 v Ajdovščini že dvaindvajsetič podelila ugledne nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2018. Namen njihovega podeljevanja je promocija dosežkov stroke in širitev dobre prakse v vsa slovenska podjetja in zavode.

Nagradi Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu sta prejela dr. Lidija Korat iz Slovenskih Konjic (za pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu) in mag. Leon Vedenik iz Beltincev (za promocijo duševnega in telesnega zdravja v Policijski upravi Murska Sobota).

Nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomo diplomiranega inženirja tehniške varnosti je prejel David Klančišar za diplomo z naslovom »Preprečevanje zastrupitev z ogljikovim oksidom«.

V letu 2018 je bilo podeljenih sedem priznanj za izjemno delo v aktivnih regionalnih društvih strokovnih delavcev za varnost pri delu. Prejeli so jih Luka Bratec (Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana), Matjaž Časl (Društvo varnostnih inženirjev Velenje), Nikolina Vidovič (Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske), Oras Jerman (Društvo varnostnih inženirjev Koper), Srečko Slemenšek (Društvo varnostnih inženirjev Celje), Vesna Avsenik (Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto) in Zvonko Milošič (Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj).

Utemeljitve vseh podeljenih nagrad in priznanj Avgusta Kuharja najdete s klikom na naslednjo povezavo.

Čestitamo!

Veste kaj je sindrom računalniškega vida?

Veste kaj je sindrom računalniškega vida?

Eno od vprašanj, ki so jih 6. 11. 2018 v Ljubljani specialistki medicine dela postavili udeleženci posveta ZSSS z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, je bilo, ali delo pred računalnikom škoduje vidu. Vedno več njihovih sodelavcev namreč opozarja, da se jim slabša vid zaradi dela pred računalniškim zaslonom. Odgovor strokovnjakinje je bil, da raziskave niso potrdile, da delo pred računalniškim zaslonom škoduje vidu.

Da delo z računalniki sicer povzroča vrsto težav, a ne povzroča tudi trajnih okvar vida, pa je potrdila tudi diplomska naloga Maše Logan, ki je leta 2017 zanjo prejela nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomsko nalogo diplomiranega inženirja tehniške varnosti (UN). Naslov njene diplome je »Vpliv razvoja računalniških zaslonov na pojav sindroma računalniškega vida«. Maša Legan je ugotovila, da vsakodnevna dolgotrajna uporaba zaslonov zelo pogosto privede do številnih težav z očmi. Z razvojem zaslonov se je njihova kvaliteta izboljšala, s tem pa se je podaljšal čas, ki ga ljudje preživijo pred zaslonom. Ameriško optometrično združenje je opisalo sindrom računalniškega vida. Njegovi najznačilnejši simptomi so suhe oči, zamegljen vid, glavoboli, utrujene in razdražene oči ter bolečine v ramenih in vratu. So največkrat posledica slabe osvetlitve, nepravilne razdalje med očmi in zaslonom, bleščanja ali pa so posledica kombinacije vseh naštetih in drugih vzrokov. Zaradi tega sindroma naj bi trpelo od 50 odstotkov do 90 odstotkov računalniških uporabnikov. Kljub težavam pa sindrom ne vodi v trajne okvare vida. Počitek je najboljši način, da si utrujene oči odpočijejo od stalnega naprezanja.

Kratkovidnost postaja med mlajšimi generacijami res prava epidemija. Mnogi verjamejo, da jo povzroča prav računalniški ekran. Britanska raziskava, objavljena leta 2017, pa kaže na vzrok kratkovidnosti, na katerega pred tem nihče ni pomislil. Zaradi dolgih ur pred računalniškim zaslonom so namreč mladi vedno krajši čas na prostem na sončni svetlobi. Raziskovalci so odkrili močno korelacijo med ostrino vida odraslega posameznika in številom ur, v katerih je bil do svojega 30. leta izpostavljen UVB sončnemu sevanju. Verjetnost, da bodo v srednjih letih kratkovidni, je baje za 25 % nižja pri tistih, ki so bili veliko na prostem in na soncu, predvsem v starosti med 14. in 19. letom. Premajhna izpostavljenost sončni svetlobi naj bi povzročala podaljšano zrklo in s tem kratkovidnost.

Za boljši vid bodimo torej več ur na prostem in manj ur pred računalniškim zaslonom!

Loading...