DOMOV        ZSSS        SINDEKS

»Zdravje za vse« je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja

»Zdravje za vse« je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja

7. april 2019 – svetovni dan zdravja:»Zdravje za vse«

 

Vsako leto 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja.  Na ta dan je bila namreč leta 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki svetovno javnost vsako leto opozori na določen zdravstveni problem.
Geslo včerajšnjega svetovnega dneva zdravja je bilo »Zdravje za vse«, ki nagovarja k izboljšanju zdravja vseh in na zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.

V RS Sloveniji je splošno zdravstveno stanje dobro. S finančnega vidika pa je problematičen dostop do zobozdravstvenih storitev in plačil oz. doplačil za zdravila.

Statistični urad RS (SURS) je v letu 2017 anketiral prebivalstvo, starejše od 16 let in več, in prišel do podatkov:

V Sloveniji 65 % prebivalcev ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro. V Evropi pa 7 od 10 Evropejcev. Delež prebivalcev, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro ali dobro, je bil največji na Irskem (83 %), najnižji pa v Litvi in Latviji (po 44 %).

Podatki SURS kažejo, da je samoocena zdravstvenega stanja v povezavi z zdravim prehranjevanjem in telesno aktivnostjo.  68 % tistih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, se je v običajnem tednu rekreiralo vsaj dve uri in pol na teden (to je toliko, kolikor zadostuje po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije) in približno sedem od desetih prebivalcev je v tednu zaužilo sadje in/ali zelenjavo vsaj enkrat na dan, kar je več od povprečja v EU.

Za 86 % prebivalcev Slovenije, ki so v  zadnjem letu pred anketiranjem uporabili vsaj eno od zdravstvenih storitev (zdravljenje, pregled splošnega zdravnika in/ali specialista), ta storitev ni bila finančno breme, kar kaže, da je pokritost zdravstvenih storitev iz obveznega in dopolnilnih zavarovanj dobra. Večje finančno breme (veliko ali srednje) so predstavljale zobozdravstvene storitve (za 48 % prebivalcev) in plačila oz. doplačila zdravil (za 52 % prebivalcev).

Podrobnejšo statistiko pa si oglejte tukaj:  https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8039

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH – Smernice Informacijskega pooblaščenca

 

Varstvo osebnih podatkov je pomembno tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Zato smo vas sklenili opozoriti na smernice informacijskega pooblaščenca z naslovom »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«.  Za njihovo pripravo se je odločil zaradi številnih vprašanj, ki jih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v razmerju delodajalec – delavec prejme tako s strani delavcev kot s strani delodajalcev. Namen smernic je dati praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo delodajalcem kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem pa pri uresničevanju njihovih pravic.

V pomoč pri zastopanju interesov sodelavcev vam bodo vse smernice pooblaščenca. Tudi tiste o e-pošti in internetu ter o članstvu v sindikatu. Posebej pa vas opozarjamo na 3. poglavje VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU s smernicami na naslednjih področjih:

3.1 SEZNANITEV Z RAZLOGI ZA OMEJITVE PRI DELU

3.2 PREVERJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI DELAVCA

3.3 REZULTATI TESTIRANJ NA ALKOHOL, PSIHOAKTIVNE SNOVI IN PREPOVEDANE DROGE

3.4 ZDRAVSTVENA DOKUMENTACIJA O NEZGODI PRI DELU

3.5 PODATKI V ZVEZI S KONTROLO BOLNIŠKEGA STALEŽA

3.6 PRIDOBITEV PODATKA O KRŠITVI BOLNIŠKEGA STALEŽA S FACEBOOKA

3.7 KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA NA PODLAGI FOTOGRAFIJE DELAVCA

3.8 PODATEK O OBISKU LABORATORIJA V ČASU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI

Iz smernic: Delodajalec lahko od delavca zbira le tiste osebne podatke, ki jih določa zakon (ZEPDSV, ZDR-1 ali drug področni zakon) in tiste osebne podatke, za katere ima osebno privolitev delavca. Ob tem je treba poudariti, da je obdelava osebnih podatkov delavca na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le, če lahko delavec privolitev brez posledic za delovno razmerje odkloni.

Do smernic informacijskega pooblaščenca »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih« s klikom na to povezavo

Vse smernice, ki jih je izdal Informacijski pooblaščenec, so objavljene na spletni strani: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/

Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

 

Obveščamo vas, da je Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu v pomoč delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu marca 2019 izdala v spletni obliki novo publikacijo z naslovom »Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu«.

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je namreč v slovenščini in angleščini 1. 2. 2019 izdal novi slovenski standard SIST ISO 45001:2018, Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu – Zahteve z napotki za uporabo, ki ga bodo v prihodnjih mesecih želela pridobiti številna slovenska podjetja. Pričakuje se nenazadnje, da bo ta standard najbrž pomemben pri pridobivanju posla na mednarodnem tržišču. Že potekajo prva usposabljanja za strokovne delavce za varnost pri delu o tem novem standardu.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 45. členu med drugim določa tudi, da mora delodajalec delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Mednje sodi prav gotovo tudi vzpostavljanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z novim standardom ISO 45001:2018. V novi publikaciji je zato vrsta nasvetov za delavske zaupnike, kako smiselno in učinkovito sodelovati v procesu pridobivanja certifikata po tem standardu.

Ker pa je standardizacija za marsikoga povsem novo področje, smo za vas v slovenščino prevedli tudi informacijski letak Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) z naslovom »Standardi so pomembni tudi za delavce«. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pripravlja tudi nov program usposabljanja za delavske zaupnike o njihovi vlogi pri certificiranju po ISO standardih na področju varnosti in zdravja pri delu.

Vabimo vas, da si oba kratka v slovenščino prevedena dokumenta o standardih VZD preberete! Gotovo vama bosta v pomoč.

Do obeh dokumentov s klikom na naslednji povezavi:

PRVI REZULTATI SPLETNE ANKETE ZSSS O PREDLOGIH ZA NASLEDNJO POKOJNINSKO REFORMO

PRVI REZULTATI SPLETNE ANKETE ZSSS O PREDLOGIH ZA NASLEDNJO POKOJNINSKO REFORMO

Prvi rezultati spletne ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

 

V e-novici št. 9/2019 smo vas 13. 2. 2019 povabili k izpolnitvi spletne ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki je potekala od 13. 2. 2019 do 10. 3. 2019. Anketa je zaključena in znani so njeni prvi rezultati. Podrobnejša analiza seveda sledi. Anketa je brez dvoma pokazala, da je poklicno zdravje eden glavnih razlogov pri odločitvi za prostovoljno odložitev datuma upokojitve po dopolnitvi upokojitvenih pogojev. Prav to namreč želi država doseči s pokojninsko reformo, da bi tako zagotovila finančno vzdržnost pokojninske blagajne v prihajajočih letih z manj ugodnimi demografskimi gibanji.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer pa je 13. 3. 2019 na tiskovni konferenci že predstavila svoja izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –ZPIZ-2F. Med drugim jih bo mogoče koristno komentirati na podlagi rezultatov spletne ankete ZSSS, ki se je zaključila le tri dni prej. Anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo smo namreč pripravili na podlagi Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022, podpisanega avgusta 2018. Anketo je do konca izpolnilo kar  1963 oseb, od tega 82 % zaposlenih in 13 % upokojencev. Veseli nas, da so bili pri tem sorazmerno zastopani zaposleni tako iz zasebnega kot javnega sektorja, iz vseh slovenskih regij, vseh dohodkovnih in izobrazbenih stopenj, spola in starosti.

Naštejemo najbolj zanimive rezultate ankete:

  • 89 % jih meni, da mora 40 let pokojninske dobe ostati dovolj za pravico do starostne pokojnine;
  • 87 % jih meni, da mora biti cilj pokojninske reforme dostojna pokojnina;
  • 72 % jih meni, da bi bila dostojna javna pokojnina  odmerjena v višini 70 % zadnje plače (opomba: trenutno znaša povprečno 59 %). V ta odstotek ne prištevajo  pokojninske rente iz drugega pokojninskega stebra;
  • 700 € do 800 € bi moral biti znesek minimalne pokojnine za 40 let dela oziroma zadoščati bi moral za ceno oskrbnine na varovanem oddelku doma za starejše (to so bili največkrat omenjani zneski odgovorov na odprto vprašanje);
  • 69 % jih meni, da mora biti cilj pokojninske reforme upokojitvena starost, ki jo je realno možno doseči;
  • 68 % jih meni, da bi oni osebno lahko delali največ do starosti 60 let.
  • 32 % jih meni, da bi lahko delali tudi po 61. letu starosti;
  • 19 % jih meni, da bi lahko delali celo do 65. leta in več;
  • 38 % jih datuma svoje upokojitve pod nobenim pogojem ne bi odložilo na kasneje;
  • 53 % bi datum upokojitve odložilo, če bi jim to dopuščalo poklicno zdravje;
  • 29 % bi jih datum upokojitve odložilo, če ne bi bilo v delovnem okolju nestrpnosti do starejših;
  • 52 % jih meni, da bi bilo možno delati po 60. letu starosti, če bi se starejšim znižale norme na fizično težkih delih;
  • 41 % jih meni, da bi bilo možno delati po 60. letu starosti, če bi bili po 60. letu starosti premeščeni na manj intenzivna dela;
  • 32 % jih podpira dvojni status upokojencev brez omejitev – v 88 % primerov so razlog to nedostojno nizke pokojnine;
  • 74 % jih meni, naj država namesto dvojnega statusa upokojencem da dostojne pokojnine;
  • 80 % današnjih upokojencev v letu 2018 ni poleg pokojnine prejelo nobenega zaslužka za delo;
  • 77 % od tistih, ki bi morda po upokojitvi delali v dvojnem statusu upokojenca, bi bilo pripravljenih delati manj kot 20 ur na teden;
  • 25 % jih meni, da bi bili pripravljenih v dvojnem statusu delati naprej pri svojem nekdanjem delodajalcu. Ostali pa le pri drugih delodajalcih.

Tolmačenje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja glede pravice do denarnega nadomestila za čas nege ožjega družinskega člana

Tolmačenje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja glede pravice do denarnega nadomestila za čas nege ožjega družinskega člana

Tolmačenje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja glede pravice do denarnega nadomestila za čas nege ožjega družinskega člana

 

Utrujenost na delovnem mestu zvišuje tveganje za nezgode pri delu, zato je pomembno, da je delavcu zagotovljen ustrezen počitek. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato npr. določa, kolikšen počitek mora biti delavcu zagotovljen. V praksi pa se pojavlja vrsta vprašanj, kako velja uresničevati pravico do počitka. Tokrat vam posredujemo tolmačenje 6. odstavka 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nam ga je posredoval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Gre za tolmačenje, kako pravilno izpolniti obrazec ZZZS št. 189_Izjava-upravičena zadržanost od dela_Verzija 5_Veljavno od 19.9.2018. Z njim pri osebnem izbranem zdravniku (praviloma) mati potrdi, da nege ožjega družinskega člana ne more zagotoviti drug zakonec brez zadržanosti od dela. (OPOMBA: za ožjega družinskega člana veljata otrok in zakonec.) Obrazec izjave se namreč sklicuje na 6. odstavek 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja: »Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela.«

V praksi se postavlja vprašanje, ali je do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana upravičena (praviloma) mati kljub temu, da je njen zakonec sicer doma, vendar spi po pravkar opravljeni delovni nočni izmeni. Tolmačenje ZZZS je:
»Pri odločanju o tem, ali staršu pripada nega za otroka, je potrebno ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je potrebno izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego. Zato je potrebno upoštevati tudi čas, ki ga starša potrebujeta za prihod na in z dela ter tudi naravo dela starša, ki je zaposlen in opravlja npr. delo v nočnem delovnem času, saj po našem mnenju otroku v tem primeru ne more biti zagotovljena ustrezna nega. V teh primerih, ko drug od staršev v času nege sicer ne bi bil začasno zadržan od dela, predlagamo, da se kot utemeljen razlog na izjavi navede npr. »delo v nočnem času.««

Do tolmačenja ZZZS s klikom na nasledjo povezavo.

Le do 10. marca 2019 še lahko izpolnite anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Le do 10. marca 2019 še lahko izpolnite anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Le do 10. marca 2019 še lahko izpolnite anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

 

Opozarjamo vas, da se 10. marca 2019 zaključi spletna anketa ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki jo najdete na naslednji povezavi. Pozivamo vse, ki je še niste izpolnili, da to pravočasno storite v naslednjih nekaj dneh. Nanjo opozorite tudi svoje znance in sodelavce!

Na našo spletno anketo, ki med drugim sprašuje tudi o poklicnem zdravju kot pogoju za dvig upokojitvene starosti, smo vas prvič opozorili 13. 2. 2019 v naši e-novici št. 9/2019. Na internetu bo anketa dostopna torej od 13. 2. 2019 do 10. 3. 2019.

Zanima nas vaše mnenje o napovedani pokojninski reformi! Jamčimo vam popolno anonimnost, zato jo lahko izpolnite brez zadržkov! O njenih rezultatih vas bomo seveda obvestili v naših e-novicah.

Doslej je na anketo v celoti odgovorilo že 1916 ljudi. Pridružite se jim tudi vi!

ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

 

V naši letošnji 3/2019 e-novici smo vas seznanili, da bodo poklicne bolezni v letu 2019 ena od prioritet delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Že v e-novici št. 63/2018 z dne 18. 12. 2018 smo vas obvestili, da sta predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm 13. 12. 2018 obiskali novega ministra za zdravje Sama Fakina in mu osebno predstavili oktobrski poziv predsedstva ZSSS, naj  že v prvem letu svojega mandata izda nov pravilnik o poklicnih boleznih. V skladu s predpisi je namreč to prav njegova naloga. Minister je takrat na licu mesta generalni direktorici Direktorata za javno zdravje Mojci Gobec naročil, naj takoj začne pripravljati nekatere potrebne rešitve. Kdaj bo pravilnik dokončno pripravljen, pa še vedno ni znano.

Zato pa ZSSS ne odneha in nadaljuje s svojimi pobudami ministru za zdravje. Tako smo mu 27. 2. 2019 uradno posredovali pobudo za dopolnitev od leta 2003 še vedno veljavnega seznama poklicnih bolezni z boleznimi. Z njimi pa naj dopolni tudi seznam, ki je bil priloga še vedno nesprejetega novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni razpravi aprila 2018. Predlagali smo mu bolezni, ki jih povzročajo nekateri dejavniki, na katere smo v zadnjem letu postali pozorni pri svojem sindikalnem delu v praksi:

  1. vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost,
  2. izpušni plini dizelskih motorjev,
  3. radon,
  4. posttravmatska stresna motnja.

Pomembno je namreč, da so ti dejavniki vključeni v seznam poklicnih bolezni, saj naj bi na tej podlagi delodajalci, pri katerih se pojavljajo, ocenjevali tveganje za nastanek poklicnih bolezni in določali preventivne ukrepe. Svojo pobudo smo takole utemeljili:

  1. Vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS št. 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011 – ZVZD-1, 38/2015 in 78/2018) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS št. 101/2005, 43/2011 – ZVZD-1 in 38/2015) določata zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za karcinogene in mutagene ter za druge nevarne kemične snovi. Mejne vrednosti so določene, da bi se preprečil nastanek poklicnih obolenj, kar kaže na dokazano tveganje za njihov nastanek.
  2. Izpušni plini dizelskih motorjev: Za izpuhe dizelskih motorjev še ni določena mejna vrednost poklicne izpostavljenosti, zato naj bodo na seznamu posebej omenjeni. Mednarodne izkušnje kažejo, da so četrti najpogostejši povzročitelj poklicnega raka s smrtnim izidom in to predvsem zaradi visokega števila izpostavljenih delavcev. Evropski parlament je sicer 27. 3. 2018 predlagal, da se zanje določi evropska obvezujoča mejna vrednost 50µg /m³ elementarnega ogljika kot komponente dizelskih izpuhov, vendar postopek sprejema ustrezne evropske direktive še ni zaključen.
  3. Radon: Radon je naraven radioaktiven plin brez vonja in barve. Nastaja pri radioaktivnem razpadu radija v zemeljski skorji in prodira na površje. V zaprtih prostorih se akumulira in lahko doseže zelo visoke koncentracije. Nevarni so zlasti  njegovi kratkoživi razpadni produkti, ki pa so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Na svojem delovnem mestu so mu izpostavljeni delavci na tistih delovnih mestih, kjer se radon naravno nahaja. Doze izpostavljenosti na delovnem mestu delavca v turističnih jamah ali delavca, ki opravlja težka fizična dela v zaprtih prostorih, določa Uredba o nacionalnem radonskem programu (UL RS št. 18/2018 in 86/2018).
  4. Posttravmatska stresna motnja: Posttravmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica izpostavljenosti enemu ali več hudim dogodkom oziroma travmam. Nastopi lahko, če je oseba doživela travmatični dogodek (huda nesreča, nasilje, ustrahovanje, vojna …). Pojavlja se lahko v poklicih, kjer zaposleni rešujejo žrtve travmatskih dogodkov (npr. poklicni gasilci). Kadar simptomi akutne stresne motnje ne izginejo, ampak začnejo omejevati človekovo življenje in delovanje, govorimo o posttravmatski stresni motnji. Je že priznana poklicna bolezen na Nizozemskem in v Belgiji. Svetovna zdravstvena organizacija v seznamu diagnoz mentalnih motenj navaja tudi kategorijo F43 Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje ter v okviru te kategorije določa tudi diagnozo F43.1 Posttravmatska stresna motnja. Medicina dela podpira vključitev te diagnoze na seznam.

  O rezultatih pobude vas bomo sproti seznanjali!

Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

 

V naših e-novicah smo vas že večkrat obvestili o poteku evropske kampanje Zdravo delovno okolje, ki v letih 2018 in 2019 poteka pod naslovom »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«.

Tokrat vas želimo opozoriti na e-orodje v slovenskem jeziku z grafično predstavitvijo nevarnih kemičnih snovi, pripravljeno v okviru te kampanje. E-orodje omogoča s klikanjem na ustrezna polja seznanitev z osnovnimi dejstvi, glavnimi tveganji in preventivnimi ukrepi v podjetjih, kjer uporabljajo nevarne kemične snovi. Omogoča nam torej, da se naučimo varno ravnati z nevarnimi kemičnimi snovmi. Pri klikanju se nam odpirajo polja z naslednjimi naslovi:

  • Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi
  • Izpostavljenost
  • Tveganja za posebne skupine
  • Gospodarske panoge, ki so izrazito izpostavljene tveganjem
  • Rakotvorne snovi
  • Učinki na zdravje
  • Koristi
  • Preventivni ukrepi

Tisti, ki obvladate angleščino, boste tu našli veliko orodij in smernic, s katerimi si lahko podjetja pomagajo pri izvajanju celovitih in učinkovitih ocen tveganja. V teh orodjih so predstavljeni različni pristopi k učinkovitemu ravnanju z nevarnimi snovmi. Pogosto so obravnavani določeni delovni postopki, kot so polnjenje in črpanje tekočin ali varjenje. V drugih virih je podan izčrpen pregled nekaterih skupin snovi, kot so snovi, ki povzročajo preobčutljivost, ali pa so poudarjena tveganja, značilna za nekatere sektorje. Poleg visokokakovostnega ocenjevanja tveganja je mogoče z večino teh orodij pridobiti dobre praktične rešitve, npr. razlage, kako zmanjšati tveganja v pogostih delovnih razmerah, pri katerih pride do izpostavljenosti nevarnim snovem. Na voljo so tudi orodja v podporo določenim akterjem, med drugim delovnim inšpektorjem, malim in srednjim podjetjem ter delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Zato le raziščite to stran, da boste izvedeli, kakšno pomoč vam ponuja.

Glejte tudi informacijski letak v slovenščini o najbolj učinkovitem ukrepu za obvladovanje nevarnosti v zvezi z nevarno snovjo: Zamenjava nevarnih snovi na delovnem mestu.

Vabilo k izpolnitvi ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Vabilo k izpolnitvi ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

Anketa ZSSS o nekaterih predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

 

Vabimo vas, da izpolnite spletno anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki jo najdete na naslednji povezavi. Med drugim sprašuje tudi o poklicnem zdravju kot pogoju za dvig upokojitvene starosti.

Iz uvoda ankete: »SPLETNA ANKETA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE (ZSSS) O NEKATERIH PREDLOGIH ZA NASLEDNJO POKOJNINSKO REFORMO: Želimo se posvetovati s člani sindikatov, povezanih v ZSSS in s širšo javnostjo. Zanimajo nas vaša stališča v zvezi z napovedano pokojninsko reformo. Vabimo vas, da zato izpolnite to našo spletno anketo res do konca. Vzela vam bo največ 7 minut. Jamčimo, da je anketa povsem anonimna in jo zato lahko izpolnite brez zadržkov. Prosimo vas celo, da povezavo na anketo pošljete čim več svojim znancem, da bo nanjo odgovorilo čim več ljudi. Na internetu bo dostopna od 13. 2. 2019 do 10. 3. 2019. Njene rezultate bomo javno objavili. Zanima nas vaše mnenje o različnih predlogih za reformo. Med drugim vas bomo tudi vprašali o dvojnem statusu upokojencev, ki se nanaša na istočasno prejemanje pokojnine in plačila za delo upokojencev na trgu dela. Danes namreč predpisi določajo, da mora človek izbirati med pokojnino in plačilom za delo na trgu dela. Edina izjema je občasno in začasno delo upokojencev za delodajalca, ki pa je omejeno na največ 60 ur mesečno.  Kaj o vsem tem menite vi?”

Več pojasnil v zvezi z anketo najdete tudi na spletni strani ZSSS v prispevku z naslovom »Zanima nas vaše mnenje!«

Veselimo se vašega sodelovanja!

Spoznajmo Matejo Kočevar!

Spoznajmo Matejo Kočevar!

Spoznajmo Matejo Kočevar – Slovenko na pripravništvu v  Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

 

Na 49. seji upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki je bila 23. in 24. januarja 2019 v španskem Bilbau, smo srečali Slovenko. V tej evropski agenciji je na enoletnem pripravništvu. Ker je prva iz Slovenije, zaposlena v EU OSHA, smo jo zato povprašali o njenih izkušnjah.

Kaj dela EU OSHA in kakšno delo opravljate vi kot pripravnica?
Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije, ki raziskuje, razvija in širi  informacije o varnosti in zdravju pri delu. Skozi delovanje povezuje predstavnike Evropske komisije, vlad držav članic, delodajalskih organizacij in sindikatov ter vodilne strokovnjake iz držav članic in drugih delov sveta. Kot inženirka tehniške varnosti prispevam znanje na  področjih ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi v industriji, preprečevanja mišično-kostnih bolezni s pripomočki, kot so robotski eksoskeleti, sodelujem pa tudi pri pripravi smernic za varna delovna mesta v kmetijskem sektorju. Poleg naštetega sem odgovorna za pripravo strokovnih vsebin za e-orodje OiRA, ki je namenjeno ocenjevanju tveganj v mikro in malih podjetjih. Moje delo obsega tudi komunikacijo s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji in organizacijo diskusij, zavzela pa sem se tudi za kakovost prevodov slovenskih gradiv, ki se neposredno tičejo naših delovnih mest.

Kako in zakaj ste postali pripravnica na EU OSHA?
Lahko rečem, da me je življenje pripravljalo na delo na EU agenciji (smeh). Zadnjih nekaj let sem v sklopu Društva podeželske mladine Semič in Ekološke kmetije Župnca vpeta v več uspešnih lokalnih in tudi mednarodnih projektov s področja skrbi za ohranjanje okolja in krepitve zdravja med mladimi bodočimi delavci. V sodelovanju z  Zavodom Varen Sem sem ljubljanske osnovnošolce  ozaveščala o škodljivosti hrupa in kemikalij, s katerimi se dnevno srečujemo. Izkušnje na področju zakonodaje in politike v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu sem pridobivala pri Združenju delodajalcev obrti in podjetništva GIZ,  kjer sem vodila aktivnosti testiranja in promocije orodja OiRA in programa za promocijo zdravja na delovnem mestu. Želja po raziskovanju stroke na evropskem nivoju pa me je vodila naravnost  v EU-OSHA.

Ali je pripravništvo v EU-OSHA izkušnja, ki jo priporočate mladim v Sloveniji?
Danes je praktično izobraževanje v tujini mladim bolj dostopno kot kadarkoli prej. Na splošno so pripravništva izjemno dragocena, saj mladi na ta način izboljšajo sposobnost prilagajanja, razvijejo samozavest in občutek za razumevanje ljudi iz različnih okolij, pri tem pa se jim odpirajo nova obzorja in priložnosti za razvoj poklicne kariere. Konec februarja se odpira nov razpis za pripravništvo na EU-OSHA in vabim ambiciozne  mlade, ki jih si želijo spoznati delovanje agencije EU, da se prijavijo.

Kakšni so vaši načrti po zaključenem pripravništvu? Boste pridobljene izkušnje prinesli nazaj v Slovenijo?
Po zaključenem pripravništvu se vračam v Slovenijo, kjer  me čaka zagovor magistrskega dela. Menim, da je kombinacija mojih kompetenc s področja mednarodnih odnosov in strateškega načrtovanja varnosti in zdravja pri delu pomembna za Slovenijo, saj imamo veliko izzivov povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, kot so npr. poklicne bolezni, katerih razsežnosti v Sloveniji še ne poznamo. Želim sooblikovati razvoj varnostne kulture v Sloveniji, pri čemer se bo na vlaganje v varnost in zdravje delavcev gledalo kot na investicijo, ki krepi delovne sposobnosti in produktivnost ter posledično vpliva na rast gospodarstva.

Loading...