E-novica ZSSS št. 34/2025 (11. 7. 2025): Prekinitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C

Foto: IRSD, 2025

V naših novicah že vsaj od leta 2017 opozarjamo na tveganje za zdravje in življenje delavcev, ki v času ekstremno visokih temperatur delajo na prostem. Kljub vse bolj opaznim klimatskim spremembam pa Slovenija doslej ni imela predpisa, ki bi v času vročinskih valov določal preventivne ukrepe za delovna mesta na prostem. ZSSS je na ministra za delo zato od leta 2017 dalje naslavljala zahtevo, da s predpisom določi preventivne ukrepe za zaščito zdravja in življenja delavcev, ki v ekstremnih temperaturah in na soncu delajo na prostem.

V Uradnem listu RS št. 53/2025 je minister za delo Luka Mesec 11. 7. 2025 objavil dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih:

V 3. členu: »…peti in šesti odstavek 93. člena ter četrti odstavek 94. člena se uporabljajo tudi za začasna ali premična gradbišča.«

V 93. členu se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka višji od 30°C, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, se lahko izvajajo samo pod pogojem, če imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. »(6) Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim delodajalec zagotavlja ustrezno zaščito pred vplivi sonca.«

V 94. členu pa se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za stalna delovna mesta na prostem veljajo enake zahteve, kot so določene v petem in šestem odstavku 93. člena.«

Zaradi nasprotovanja delodajalskih organizacij nova ureditev ne bo veljala že letošnje poletje od 1. 7. 2025 dalje, kot je sprva načrtoval minister. Veljala pa bo dan po objavi v Uradnem listu RS oziroma od 12. julija 2025 dalje.

Prekinitev dela vsake dve do tri ure, počitek v hladu in pijača pri temperaturah nad 30 °C so seveda zgolj najbolj osnovni preventivni ukrepi.  Na podlagi zahteve predsednika ZSSS Andreja Zorka pa je minister na seji Ekonomsko-socialnega sveta 4. 7. 2025 napovedal, da bo ministrstvo do 18. 7. 2025 pripravilo tudi smernice delodajalcem, s katerimi dodatnimi ukrepi lahko razbremenijo delavce, ki delajo na prostem v ekstremnih temperaturah. O njihovi objavi vas bomo takoj obvestili.

Glej dopolnitev pravilnika na Uradni list RS, št. 53/2025 (stran 5807) z dne 11. 7. 2025

Več na povezavah: nevarnosti za zdravje pri delu v ekstremnih temperaturah in poklicna tveganja zaradi UV sevanja

Dodatno:

Sporočilo IRSD o izvajanju dopolnitve pravilnika, 15. 7. 2025

Sporočilo ZDS o obveznih ukrepih za zaščito delavcev na prostem v času visokih temperatur, 14. 7. 2025

Pojasnilo MDDSZ o izvajanju v praksi dela v ekstremni vročini, 6. 8. 2025

E-novica ZSSS št. 33 (8. 7. 2025): Evropa potrebuje varne najvišje dovoljene delovne temperature

Posredujemo vam javni poziv Evropske konfederacije sindikatov z dne 3. 7. 2025:

Sredi preiskave še ene smrti čistilke ulic med vročinskim valom ponovno pozivamo Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo o najvišjih dovoljenih delovnih temperaturah.

V Barceloni se je 51-letna čistilka ulic zgrudila po vrnitvi z dela domov. Je ena od najmanj petih oseb, ki so v Španiji to poletje izgubile življenje zaradi dela v ekstremnih temperaturah. Podobne tragedije so se v zadnjih poletjih zgodile tudi v Italiji, Franciji in Grčiji.

Smrt te čistilke ulic spominja na smrt čistilca ulic v Madridu med vročinskim valom leta 2022. Je dokaz, da do smrti zaradi ekstremne vročine pri delu lahko pride po že končanem delavniku. Kaže, da površno beleženje okoliščin vodi v podcenjevanje nevarnosti in da potrebujemo več preventive.

Kljub rastočemu tveganju pri delu na prostem pa ima le malo držav v EU zakonodajo za varnost delavcev med vročinskimi valovi in le redke zbirajo podatke o smrtnih primerih ali poškodbah pri delu, ki so se zgodile zaradi ekstremne vročine.

Zato Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo, ki bo zagotovila:

– najvišje dovoljene delovne temperature, upoštevajoč za sektor značilne delovne pogoje, kot so narava in intenzivnost dela ter delo v zaprtih prostorih oziroma na prostem;

– obveznost delodajalcev, da po kolektivnem pogajanju s sindikati zasnujejo in izvajajo ukrepe za varna delovna mesta;

– obveznost delodajalcev, da ocenijo tveganja zaradi ekstremne vročine s pomočjo naprednih kazalnikov za temperaturo, vlažnost, senco oziroma izpostavljenost sončni svetlobi ter pretok zraka;

– usposabljanje delodajalcev, delavcev in strokovnih služb o prepoznavanju simptomov vročinskega stresa in o ukrepih prve pomoči;

– pravico do usmerjenih in rednih zdravniških pregledov ter do nadziranja zdravja, da se prepreči podcenjevanje z delom povezanega vročinskega stresa, UV-sevanja in drugih bolezni.

Esther Lynch, generalna sekretarka ETUC,  je pri tem izjavila: “Novo poletje prinaša novo tragedijo. Koliko delavcev mora umreti med vročinskimi valovi, da se vzpostavijo pravila, ki jih terja zdrava pamet? Ker se to tiče držav po vsej Evropi,  je logično, da je za rešitev odgovorna Evropska komisija. Vsi opažamo, da se podnebje spreminja, zato je treba nujno prilagoditi predpise, da bi preprečili številne smrtne žrtve poletje za poletjem.“

E-novica ZSSS št. 32/2025 (7. 7. 2025): Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o ročnem premeščanju bremen

Kako preveriti, ali se Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen uporablja v praksi? Na Portalu Varnost in zdravje pri delu so bile 3. 7. 2025 objavljene Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen se je pričel uporabljati 1. avgusta 2024. Določil je obveznosti delodajalcev pri dodeljevanju nalog, povezanih z ročnim premeščanjem bremen. Med ključne novosti pravilnika sodi zahteva, da mora delodajalec vedno uporabiti ustrezno dvižno opremo, kadar je stopnja obremenitve visoka. Poleg tega mora oceniti tveganje po Metodi ključnih kazalnikov (MKK) za ocenjevanje tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen ali po drugi primerljivi metodi, ki zagotavlja enako raven varnosti in zdravja.

Sekcija za varnost in zdravje pri delu pri Združenju svetov delavcev Slovenije je zaznala, da udejanjanje pravilnika v številnih podjetjih poteka prepočasi, zato je pripravila Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki vključujejo:

• navodila, kako naj svet delavcev sistematično in strokovno preveri implementacijo pravilnika,
• korake za sodelovanje sveta delavcev z delodajalcem,
• seznam informacij, ki jih imajo sveti delavcev pravico zahtevati,
• nabor ukrepov, ki jih lahko sveti delavcev predlagajo za izboljšanje razmer.

Več na: Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Glej tudi: Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov, verzija 8. 4. 2024

E-novica ZSSS št. 31/2025 (18. 6. 2025): Visoke temperature pri delu – smernice IRSD za delovna mesta

Foto: IRSD

V naši e-novici št. 29/2025 smo vam predstavili opozorilo Inšpektorata RS za delo o tveganjih in nasvete delodajalcem z dne 17. 6. 2025, kako lahko delovni prostor prilagodijo ekstremnim vremenskim razmeram. IRSD pa je 18. 6. 2025 dodatno objavil še svoje smernice za delo v času visokih temperatur, ki vam jih predstavljamo v tokratni e-novici:

Vir: Visoke temperature pri delu – smernice za delovna mesta | GOV.SI

E-novica ZSSS št. 30/2025 (18. 6. 2025): Nova Konvencija MOD št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi dejavniki tveganja v delovnem okolju

Otvoritev 113. zasedanja Mednarodne konference dela MOD, junij 2025

Med 2. in 13. junijem 2025 je bilo v Ženevi 113. zasedanje Mednarodne konference dela (MOD), ki se ga vsako leto udeležujejo države članice v tripartitni sestavi predstavnikov vlad ter organizacij delavcev in delodajalcev. Konferenca je med drugim sprejela Konvencijo št. 192 in Priporočilo št. 209 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi dejavniki tveganja v delovnem okolju.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na svoji 360. seji 14. 3. 2025 imenoval predstavnike delodajalcev in delojemalcev, ki so se skupaj z vladnimi udeležili 113. rednega zasedanja Mednarodne konference dela. Poročilo MOD o glasovanju kaže, da je vsa slovenska delegacija glasovala za oba dokumenta: Draksler in Zupančič (oba Vlada RS), Jefim Fortuna (delodajalci) in Župančič (sindikati).

Nova konvencija bo začela veljati 12 mesecev potem, ko jo bosta ratificirali vsaj dve državi. Zavezovala bo države, ki jo bodo ratificirale, k pripravi nacionalne politike, k določitvi preventivnih in zaščitnih ukrepov ter zdravstvene zaščite pri delu za vse zaposlene, k vzpostavitvi sistema prijavljanja ter vodenja evidence o povezanih poklicnih boleznih, k vzpostavitvi odškodnin za obolele delavce, k določitvi obveznosti delodajalcev ter pravic in obveznosti delavcev in njihovih predstavnikov.

Definicije iz nove konvencije št. 192 (gre za neuradni prevod, saj uradnega še ni):

„Biološke nevarnosti“ se nanašajo na vse mikroorganizme, celice ali celične kulture, endoparazite ali necelične mikrobiološke entitete, vključno s tistimi, ki so bile gensko spremenjene, in z njimi povezane alergene in toksine ter alergene, toksine in dražljaje rastlinskega ali živalskega izvora, ki lahko škodujejo zdravju ljudi, kadar je izpostavljenost povezana z delom. Škoda za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti biološkim nevarnostim v delovnem okolju vključuje bolezni in poškodbe.

„Izpostavljenost biološkim nevarnostim v delovnem okolju“ pomeni dogodek, med katerim delavec pride v stik z biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju ali je v njihovi neposredni bližini. Ta izpostavljenost vključuje dejavnosti, povezane z delom, in razmere na področju javnega zdravja. Možnost nastanka okužbe ali škode je neločljivo povezana z načini prenosa in potmi izpostavljenosti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju ustreznih preventivnih strategij in ukrepov.

„Biološko tveganje“ pomeni kombinacijo verjetnosti nastanka nevarnega dogodka zaradi izpostavljenosti biološki nevarnosti in resnosti poškodb ali škode za zdravje ljudi, ki jo povzroči ta dogodek.

Besedilo konvencije ILO št. 192, v angleščini

Besedilo priporočila ILO št. 209, v angleščini

Dodatno:

51/2025 e-novica ZSSS (4. 11. 2025): Prevod Konvencije MOD št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju

Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC):

• Dostojno delo pomeni varno delo: ratificirajte in izvajajte Konvencijo ILO o bioloških nevarnostih (C192) in Priporočilo 209, akcijski načrt ITUC, februar 2026, v angleščini
• Ključne točke konvencije o bioloških nevarnostih 192 in priporočila 209, tehnična informacija ITUC, februar 2026, v angleščini

INFORMACIJA: Državni zbor RS je 28. 1. 2026 izglasoval zakon o ratifikaciji konvencije MOD št. 190!

E-novica ZSSS št. 29/2025 (17. 6. 2025): Prilagoditev delovnega prostora ekstremnim vremenskim razmeram: Kaj lahko storijo delodajalci?

Delo v vročem in vlažnem delovnem okolju obremenjuje organizem 
Foto: EU OSHA smernice, 2023

Inšpektorat RS za delo je 17. 6. 2025 objavil opozorilo o tveganjih in nasvete delodajalcem, kako lahko delovni prostor prilagodijo ekstremnim vremenskim razmeram:

“Glede na prvi vročinski val, ki je zajel Slovenijo, se ponovno odpira razprava o vplivu temperaturnih razmer na delovno okolje. Naraščajoče temperature ne vplivajo le na počutje zaposlenih, temveč lahko pomembno vplivajo tudi na njihovo delo ter predvsem varnost in zdravje pri delu.

V takšnih razmerah postaja vprašanje, kako delodajalci lahko zagotovijo ustrezne pogoje ter zmanjšajo negativne učinke vročine na zdravje delavcev. Zakonodaja jasno določa mejne temperature na delovnem mestu. Prav je, da delodajalci sprejmejo preventivne ukrepe in prilagodijo delovno okolje, da zaposlenim zagotovijo varne in zdrave pogoje dela kljub ekstremnim vremenskim razmeram.

Temperaturne razmere na delovnem mestu: kako zagotoviti varno in zdravo okolje?

V delovnem okolju imajo temperaturne razmere ključno vlogo pri zdravju, dobrem počutju in delovni učinkovitosti zaposlenih. Čeprav se pogosto osredotočamo na ergonomijo, varnostne ukrepe ter zaščito pri delu, ne smemo spregledati vpliva temperature na delovno učinkovitost in počutje.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih opredeljuje obveznosti delodajalca, da zagotovi ustrezno temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo njihovega dela (razen v hladilnicah, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu).

Zakonske zahteve v Sloveniji jasno določajo, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer je dovoljeno višje temperaturno območje, vendar pod posebnimi pogoji. Ključna merila so opredeljena v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Poleg zgornje meje temperature mora delodajalec zagotoviti, da pomožni prostori, hodniki in stopnišča, ki so povezani z vročimi delovnimi prostori, ne presegajo +20 °C.

Zakaj je nadzor temperature pomemben?

Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije ter povečane nevarnosti delovnih nesreč. Po drugi strani lahko prenizke temperature negativno vplivajo na delovno učinkovitost in celo povzročajo zdravstvene težave, kot so prehladi ali bolečine v sklepih.

Zato mora vsak delodajalec v Izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganja, povezana z vročino in določiti potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnosti in zdravje delavcev. Dokument vključuje ukrepe za zmanjševanje tveganj, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami in je osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev prostorov ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremenskih pogojih.

Kršitve in njihova pogostost

Med letoma 2020 do junija 2025 je bilo zabeleženih kar 1176 kršitev prvega odstavka 19. člena ZVZD-1, ki določa obveznost delodajalca, da zagotovi varno delovno okolje skladno z oceno tveganja. Čeprav se večina teh kršitev nanaša na neustrezno delovno opremo in splošne varnostne pogoje, je del njih povezan tudi s temperaturnimi razmerami.

Kako lahko delodajalci izboljšajo delovne pogoje?

Da bi zagotovili varno in prijetno delovno okolje, lahko delodajalci uvedejo naslednje ukrepe:

• Redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav ter ogrevalnih sistemov.
• Zagotavljanje primernih delovnih oblačil in zaščitne opreme za delo v ekstremnih razmerah.
• Organizacija odmorov v klimatiziranih prostorih ali zagotavljanje dodatnega počitka pri visokih temperaturah.
• Izvedba rednih meritev temperature na delovnih mestih in prilagoditev delovnih pogojev glede na ugotovitve.
• Osveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagoditvi delovnega ritma glede na vremenske razmere.

S skrbnim načrtovanjem in ustreznimi ter pravočasnimi ukrepi lahko delodajalci zagotovijo optimalne pogoje za svoje zaposlene ter zmanjšajo možnosti zdravstvenih težav ali nezgod pri delu.”

Vir: Prilagoditev delovnega prostora ekstremnim vremenskim razmeram: Kaj lahko storijo delodajalci? | GOV.SI

Glej tudi : EU OSHA smernice za delovna mesta v slovenščini, 2023
Glej tudi: Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

E-novica ZSSS št. 28/2025 (13. 6. 2025): Pametni digitalni sistemi za proaktivno in reaktivno varnost pri delu

Delovno mesto kot podatkovno bogato okolje, EU OSHA, junij 2025

Evropska kampanja 2023-2025 “Varno in zdravo delo v digitalni dobi” nam v svojem zadnjem letu v slovenščini ponuja bilten Pametni digitalni sistemi za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev in powerpoint predstavitev z osnovnimi informacijami, kako lahko pametni digitalni sistemi proaktivno in reaktivno izboljšajo varnost in zdravje pri delu v podatkovno bogatem delovnem okolju. Opozarjajo, da bolj kot je zbiranje podatkov vsiljivo, večja je potreba po sodelovanju delavcev. Vedeti je treba, kateri podatki se zbirajo ter kako se hranijo in obdelujejo. Obstajata dva ključna pristopa:

1. anonimizacija in minimizacija podatkov, skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) ter njihovo varno shranjevanje;
2. omejitev dostopa do podatkov na določene vloge (npr. strokovnjake za varnost in zdravje pri delu).

Zaskrbljenost zaradi varovanja osebnih podatkov in zasebnosti delavcev ali možnih zlorab podatkov lahko povzroči odpor delavcev do novih tehnologij. Pomisleki glede dostopa delodajalcev do bolj osebnih vidikov življenja delavcev, vključno z duševnim zdravjem, so resni. Delavce in njihove predstavnike je zato treba vključiti pri uvajanju novih pametnih digitalnih sistemov. Prav tako je treba delavce in njihove predstavnike pregledno obveščati o tem, kako ti sistemi delujejo ter kaj pomenijo zanje. Delodajalci morajo delavcem zagotoviti ustrezno usposabljanje, mentorstvo in povratne informacije, ki bodo v pomoč pri uporabi ter upravljanju teh sistemov.

Študija primera: krepitev odzivanja na izredne razmere in zaščita izoliranih delavcev s
pametnimi vložki za čevlje: Delavci v gospodarskih dejavnostih, kot so gradbeništvo, rudarstvo, proizvodnja in energetika, se srečujejo s smrtno nevarnimi tveganji, kot so zdrsi, spotiki in padci. V EU se je leta 2019 zgodilo skoraj 600.000 nezgod pri delu, od tega 520 s smrtnim izidom. Poleg zdrsov, spotikov in padcev z višine obstaja tudi tveganje za nezgode pri delu, pri katerih je potrebna evakuacija, in izpostavljenost sovražnemu vedenju. Pametno digitalno orodje sestavljajo nosljivi vložki za čevlje, ki delujejo samostojno brez povezave s pametnimi telefoni ali dodatno opremo. Ti vložki zaznavajo padce ali izgubo pokončnega položaja. Poleg tega delavcem omogočajo, da lahko sistemu pošljejo neposredno opozorilo, tako da trikrat tapnejo z desnim stopalom ob levega. Varnostni nadzornik lahko sproži ukaz za evakuacijo z dolgo vibracijo, ki jo pošlje vsem delavcem v skupini. Ta vložek za čevlje je skladen s smernicami za standardizacijo in certificiranje vložkov ter elektronike.

E-novica ZSSS št. 27/2025 (11. 6. 2025): Podnebni zakon po nujnem postopku

Foto: Ogljična nevtralnost do 2045

Obveščamo vas, da je Vlada RS 5. 6. 2025 v nujni postopek poslala predlog Podnebnega zakona, ki je bil na e-Demokraciji objavljen 9. 6. 2025. Predlagatelj je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Razlog za nujni postopek so težko popravljive posledice za delovanje države, saj Republika Slovenija že zamuja s prenosom v nacionalno zakonodajo dveh direktiv:

• Direktive (EU) 2023/959 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov;
• Direktive (EU) 2023/958 o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi s prispevkom letalstva k cilju Unije glede zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu in ustreznem izvajanju globalnega tržnega ukrepa.

Namen Podnebnega zakona je vzpostavitev zakonodajnega in institucionalnega okvira za zanesljivo, vključujoče, stroškovno učinkovito, pregledno, predvidljivo in pospešeno sprejemanje in izvajanje politik ter ukrepov za doseganje ciljev v skladu z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami in predpisi EU, ki se nanašajo na podnebne spremembe.

Njegov cilj pa je doseči učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb za pravočasen in pravičen prispevek Republike Slovenije k doseganju ciljev Pariškega sporazuma in predpisov EU na področju podnebnih sprememb, zlasti:

1. doseganje podnebne nevtralnosti v Republiki Sloveniji najkasneje do leta 2045;
2. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje ponorov in prilagajanje podnebnim spremembam ter
3. zmanjšanje ranljivosti ali povečanje odpornosti naravnih in človekovih sistemov v Republiki Sloveniji na trenutne ali pričakovane vplive podnebnih sprememb na okolje in družbo.

Predlog Podnebnega zakona na tej povezavi

Več o stališčih ZSSS do podnebnih sprememb na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 26/2025 (26. 5. 2025): Pametna digitalna orodja in nosljive naprave

Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu: na sliki brezpilotna letala (droni) nadzirajo delovišče

Evropska kampanja “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, ki poteka od leta 2023, se v letu 2025 zaključuje s svojim zadnjim poglavjem “Pametni digitalni sistemi“. V njem so nam predstavljena pametna digitalna orodja in nosljive naprave, katerih namen naj bi bil večja varnost in zdravje v delovnem okolju s pomočjo digitalne tehnologije.

Pametna digitalna orodja naj bi bili novi sistemi za opazovanje v delovnem okolju ter za zbiranje in analiziranje podatkov z namenom prepoznati tveganja, preprečiti ali zmanjšati poškodbe poklicnega zdravja ter zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Gre za pametno osebno varovalno opremo (ki lahko določi ravni plinov, toksinov ter hrupa in temperatur, ki lahko pomenijo tveganje), nosljivo opremo (ki komunicira z delavci, s senzorji, ki so lahko vgrajeni v zaščitne kape ali varnostna očala), mobilni ali statični sistemi, ki uporabljajo kamere in senzorje (na primer brezpilotna letala, ki spremljajo nevarna območja na deloviščih, da se v gradbeništvu in rudarstvu prepreči izpostavljanje ljudi nevarnostim). Nosljive naprave pa so majhne elektronske naprave s senzorji in zmogljivostjo računanja (na primer pametne ure, podatkovna očala ali druge naprave z vgrajenimi senzorji ali elektronskimi sledilnimi napravami), ki se lahko namestijo na različne dele telesa, da zbirajo podatke, ki se posredujejo drugim digitalnim sistemom za obdelavo. Prek aplikacij, nameščenih v sami napravi ali v zunanjih napravah, kot so pametni telefoni, povezani z oblakom, se lahko uporabljajo za analizo fizioloških in psiholoških podatkov, kot so občutki, spanje, gibanje, srčni utrip, telesna temperatura in krvni tlak.

Čeprav se komu zdi neverjetno, je evropska anketa Eurobarometer iz maja 2022 pokazala, da so tovrstne digitalne naprave že prisotne na slovenskih delovnih mestih v enakem odstotku kot drugje po EU. V  anketi, o kateri smo vam poročali v naši e-novici št. 51/2022, jih je na primer med takrat anketiranimi Slovenci 25 % poročalo o napravah na svojem delovnem mestu za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja, 19 % o digitalnih napravah za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov, 18 % o digitalnih napravah za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen ter 9 % o digitalnih napravah na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka.

Več o evropski kampanji v slovenščini na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 25/2025 (8. 5. 2025): Spletni seminar o preprečevanju poklicnega raka

Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

Letos bomo obeležili Evropski teden boja proti raku (EWAC) s spletnim seminarjem »Preprečevanje poklicnega raka«, ki bo potekal v sredo, 28. maja 2025, med 13.30 in 15.45. Seminar organizira MDDSZ s finančno podporo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter v sodelovanju z Inšpektoratom Republike Slovenije. Na seminarju bodo slovenski javnosti prvič predstavljeni rezultati raziskave o izpostavljenosti delavcev v Evropi dejavnikom tveganja za nastanek raka  (WES, 2023).

Podrobnejše informacije, program in spletna prijavnica so objavljeni na portalu Varnost in zdravje pri delu.

Vljudno vabljeni!