E-novica ZSSS št. 27/2025 (11. 6. 2025): Podnebni zakon po nujnem postopku

Foto: Ogljična nevtralnost do 2045

Obveščamo vas, da je Vlada RS 5. 6. 2025 v nujni postopek poslala predlog Podnebnega zakona, ki je bil na e-Demokraciji objavljen 9. 6. 2025. Predlagatelj je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Razlog za nujni postopek so težko popravljive posledice za delovanje države, saj Republika Slovenija že zamuja s prenosom v nacionalno zakonodajo dveh direktiv:

• Direktive (EU) 2023/959 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov;
• Direktive (EU) 2023/958 o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi s prispevkom letalstva k cilju Unije glede zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu in ustreznem izvajanju globalnega tržnega ukrepa.

Namen Podnebnega zakona je vzpostavitev zakonodajnega in institucionalnega okvira za zanesljivo, vključujoče, stroškovno učinkovito, pregledno, predvidljivo in pospešeno sprejemanje in izvajanje politik ter ukrepov za doseganje ciljev v skladu z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami in predpisi EU, ki se nanašajo na podnebne spremembe.

Njegov cilj pa je doseči učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb za pravočasen in pravičen prispevek Republike Slovenije k doseganju ciljev Pariškega sporazuma in predpisov EU na področju podnebnih sprememb, zlasti:

1. doseganje podnebne nevtralnosti v Republiki Sloveniji najkasneje do leta 2045;
2. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje ponorov in prilagajanje podnebnim spremembam ter
3. zmanjšanje ranljivosti ali povečanje odpornosti naravnih in človekovih sistemov v Republiki Sloveniji na trenutne ali pričakovane vplive podnebnih sprememb na okolje in družbo.

Predlog Podnebnega zakona na tej povezavi

Več o stališčih ZSSS do podnebnih sprememb na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 26/2025 (26. 5. 2025): Pametna digitalna orodja in nosljive naprave

Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu: na sliki brezpilotna letala (droni) nadzirajo delovišče

Evropska kampanja “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, ki poteka od leta 2023, se v letu 2025 zaključuje s svojim zadnjim poglavjem “Pametni digitalni sistemi“. V njem so nam predstavljena pametna digitalna orodja in nosljive naprave, katerih namen naj bi bil večja varnost in zdravje v delovnem okolju s pomočjo digitalne tehnologije.

Pametna digitalna orodja naj bi bili novi sistemi za opazovanje v delovnem okolju ter za zbiranje in analiziranje podatkov z namenom prepoznati tveganja, preprečiti ali zmanjšati poškodbe poklicnega zdravja ter zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Gre za pametno osebno varovalno opremo (ki lahko določi ravni plinov, toksinov ter hrupa in temperatur, ki lahko pomenijo tveganje), nosljivo opremo (ki komunicira z delavci, s senzorji, ki so lahko vgrajeni v zaščitne kape ali varnostna očala), mobilni ali statični sistemi, ki uporabljajo kamere in senzorje (na primer brezpilotna letala, ki spremljajo nevarna območja na deloviščih, da se v gradbeništvu in rudarstvu prepreči izpostavljanje ljudi nevarnostim). Nosljive naprave pa so majhne elektronske naprave s senzorji in zmogljivostjo računanja (na primer pametne ure, podatkovna očala ali druge naprave z vgrajenimi senzorji ali elektronskimi sledilnimi napravami), ki se lahko namestijo na različne dele telesa, da zbirajo podatke, ki se posredujejo drugim digitalnim sistemom za obdelavo. Prek aplikacij, nameščenih v sami napravi ali v zunanjih napravah, kot so pametni telefoni, povezani z oblakom, se lahko uporabljajo za analizo fizioloških in psiholoških podatkov, kot so občutki, spanje, gibanje, srčni utrip, telesna temperatura in krvni tlak.

Čeprav se komu zdi neverjetno, je evropska anketa Eurobarometer iz maja 2022 pokazala, da so tovrstne digitalne naprave že prisotne na slovenskih delovnih mestih v enakem odstotku kot drugje po EU. V  anketi, o kateri smo vam poročali v naši e-novici št. 51/2022, jih je na primer med takrat anketiranimi Slovenci 25 % poročalo o napravah na svojem delovnem mestu za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja, 19 % o digitalnih napravah za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov, 18 % o digitalnih napravah za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen ter 9 % o digitalnih napravah na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka.

Več o evropski kampanji v slovenščini na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 25/2025 (8. 5. 2025): Spletni seminar o preprečevanju poklicnega raka

Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

Letos bomo obeležili Evropski teden boja proti raku (EWAC) s spletnim seminarjem »Preprečevanje poklicnega raka«, ki bo potekal v sredo, 28. maja 2025, med 13.30 in 15.45. Seminar organizira MDDSZ s finančno podporo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter v sodelovanju z Inšpektoratom Republike Slovenije. Na seminarju bodo slovenski javnosti prvič predstavljeni rezultati raziskave o izpostavljenosti delavcev v Evropi dejavnikom tveganja za nastanek raka  (WES, 2023).

Podrobnejše informacije, program in spletna prijavnica so objavljeni na portalu Varnost in zdravje pri delu.

Vljudno vabljeni!

E-novica ZSSS št. 24/2025 (30. 4. 2025): Zdravi in varni delovni pogoji so pravica delavcev

Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2025!

ZSSS sporoča delavkam in delavcem, da smo povezani močnejši in vabi, da se nam zato 1. in 2. maja 2025 pridružite na praznovanjih praznika dela!

Kje in kdaj bodo ta praznovanja po vsej Sloveniji najdete na tej povezavi.

Pravica do zdravih in varnih delovnih pogojev je namreč delavska pravica:

31. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah: Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.

10. načelo Evropskega stebra socialnih pravic: Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela: Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna pravica.

Ustava Republike Slovenije v 66. členu o varstvu dela določa: “Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.” Ustavno sodišče RS tolmači 66. člen ustave , da se po naravi stvari ta ustavna določba nanaša le na zagotavljanje oziroma varstvo tistega dela, ki se opravlja v zdravem in za delavce varnem okolju.

Dodatno:

Poslanica MDDSZ ob mednarodnem prazniku dela

E-novica ZSSS št. 23/2025 (29. 4. 2025): Brezplačen spletni seminar o rezultatih raziskave ESENER-2024

Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki bo s podporo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) v maju 2025 organiziralo brezplačen spletni seminar:

»Ključni dejavniki za učinkovito upravljanje varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji« (Zoom, 14. maj 2025, 9.30–11.45).

Slovenski strokovni javnosti bodo prvič predstavljeni rezultati 4. evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-4, 2024), ki je največja evropska raziskava na področju varnosti in zdravja pri delu. Vanjo je bilo zajetih več kot 40.000 podjetij iz različnejših gospodarskih dejavnosti iz 30 evropskih držav – med njimi seveda tudi iz Slovenije.

Podrobnejše informacije so razvidne iz programa seminarja.

Program in spletna prijavnica sta že objavljena na tej povezavi.

Seminar bo potekal v slovenščini in angleščini. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. Kotizacije ni. Spletni seminar je brezplačen, število udeležencev pa je omejeno. Predhodna prijava je obvezna. Ministrstvo bo udeležencem naknadno posredovalo potrdila o udeležbi po e-pošti.

Vljudno vabljeni!

Dodatno:

29/2024 e-novica ZSSS (17. 5. 2024): Od maja do oktobra 2024 anketiranje za ESENER 2024

E-novica ZSSS št. 22/2025 (28. 4. 2025): 28. april 2025 – Spominjaj se mrtvih, nepopustljivo se bori za žive!

Kje sindikati obeležujejo mednarodni delavski spominski dan, 28. april 2025

Vir: 28april.org

Geslo mednarodnega delavskega spominskega dne je: “Spominjaj se mrtvih, nepopustljivo se bori za žive!”

ZSSS na 28. april, mednarodni delavski spominski dan, že od leta 2006 tradicionalno pregleda statistiko nezgod pri delu in poklicnih bolezni v preteklem letu ter hkrati pozove ministre naj ukrepajo. Tudi letos je tako. Zbrali smo uradno statistiko in pozvali k ukrepanju ministra za delo in ministrico za zdravje:

• Vemo, da je leta 2024 zaradi nezgod pri delu umrlo 16 oseb. Čeprav naj bi jih po ocenah ILO in WHO vsako leto kar dvajsetkrat več dodatno umrlo zaradi posledic poklicne bolezni, pa o tem v Sloveniji še ni uradne statistike. Zato pozivamo ministrico za zdravje, naj zbirke podatkov v zdravstvu v bodoče spremljajo tudi potek poklicnih bolezni.
• Ministrico za zdravje pozivamo tudi, naj dopolni seznam poklicnih bolezni s petimi novimi, ki jih na podlagi dokazov predlaga ZSSS.
• Vlado RS in ministra za delo pa pozivamo, naj v EU glasujeta za sprejem nove direktive za preprečevanje psihosocialnih obremenitev pri delu…

Vabimo vas, da si v celoti ogledate sporočila in pozive ZSSS ob 28. aprilu 2025 na tej povezavi

Več o mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Glej: arhiv kampanje ZSSS na 28. april, 2006-2025

Dodatno:

Zapisnik pogovora predstavnice dermatovenerologije na Ministrstvu za zdravje, oktober 2025

E-novica ZSSS št. 21/2025 (25. 4. 2025): Hočemo novo direktivo EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu!

Na 28. april 2025, mednarodni delavski spominski dan se spominjamo delavcev, ki so izgubili življenje zaradi nezgod na delovnem mestu in poklicnih bolezni. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katerega članica je od leta 1999 tudi ZSSS, pa opozarja, da ta dan ni namenjen le spominu, temveč tudi ukrepanju. Čeprav je bil dosežen velik napredek pri zmanjševanju fizičnih nevarnosti na delovnem mestu, so psihosocialna tveganja, kot so z delom povezan stres, izgorelost, nadlegovanje in negotovost pri delu, še vedno med najbolj razširjenimi in najmanj reguliranimi poklicnimi tveganji v Evropi. Ta tveganja ogrožajo zdravje delavcev in produktivnost na delovnem mestu, zato mora njihovo preprečevanje postati prednostna naloga.

ETUC bo zato 28. aprila 2025 v Bruslju organizirala konferenco, na kateri bodo strokovnjaki, oblikovalci politik in predstavniki sindikatov osvetlili najnovejše podatke o psihosocialnih tveganjih, povezanih z delom, njihovih gospodarskih in družbenih stroških ter nujni potrebi po novi direktivi EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu.

Na konferenci bo tudi okrogla miza na visoki ravni, na kateri bodo ključne zainteresirane strani – sindikati, oblikovalci politik in raziskovalci – razpravljale o naslednjih korakih na poti do zahtevane nove direktive EU. Ta razprava bo ključna priložnost za oblikovanje prihodnosti varnosti in zdravja pri delu, da bi zagotovila, da bo v prihodnosti duševno počutje na delovnem mestu imelo enako težo kot fizična varnost.

Program dogodka na tej povezavi

Registracija za udeležbo na dogodku v Bruslju na tej povezavi.

Geslo mednarodnega delavskega spominskega dne je: “Spominjaj se mrtvih, nepopustljivo se bori za žive!”

Več o mednarodnem delavskem spominskem dnevu

E-novica ZSSS št. 20/2025 (24. 4. 2025): Statistika IRSD ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

  Vir: ILO

Inšpektorat RS za delo je ob 28. aprilu 2025, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, na vladnem portalu gov.si objavil svojo statistiko o nezgodah pri delu v letu 2024. Ker Mednarodna organizacija dela (ILO) za letošnjo temo svetovnega dne izpostavlja vlogo umetne inteligence in digitalizacije pri izboljšanju varnosti na delovnih mestih, so tudi pojasnili, da sta učinkovita regulacija ter odgovorna uvedba digitalnih tehnologij ključni za izboljšanje delovnih pogojev. Z natančnim spremljanjem podatkov in skrbno načrtovano uporabo umetne inteligence lahko izboljšamo varnost in zdravje pri delu ter zmanjšamo tveganja, ki jih prinašajo tehnološke inovacije.

IRSD še sporoča, da so delodajalci preko sistema Slovenske poslovne točke (SPOT) v letu 2024 prijavili 14.349 nezgod pri delu, ki so se zgodile na različnih delovnih mestih:

• 383 nezgod na običajnem delovnem mestu,
• 606 nezgod na začasnem delovnem mestu,
• 26 nezgod v povezavi z opravljanjem dela na domu,
• 318 nezgod na napotenem delovnem mestu v tujini,
• 368 nezgod na službeni poti,
• 103 nezgod na poti na delo ali z dela (prevoz, organiziran s strani delodajalca),
• 545 nezgod, pri katerih mesto nastanka ni določeno.

Če izvzamemo 103 nezgode, ki so se zgodile med organiziranim prevozom na delo ali z dela, ostaja 14.246 prijavljenih nezgod, med katerimi je bilo:

• 16 smrtnih nezgod
• 916 težjih nezgod
• 314 lažjih nezgod

Podatki o prijavljenih nezgodah pri delu v letu 2024 kažejo pomembne trende, ki vplivajo na delovno varnost:

• najpogostejši vzroki nezgod: izguba nadzora nad delovno opremo (28,4%),
• najpogostejši način nezgode: stik z ostrim ali grobim materialom (25,2%),
• najbolj prizadete panoge: predelovalna dejavnost (32,7%),
• najpogosteje poškodovan del telesa: prsti rok (26,6%),
• spolna porazdelitev: večinoma moški (69,7%),
• državljanstvo poškodovanih: večinoma slovenski državljani (74%).

Smrtne nezgode v letu 2024

V letu 2024 je bilo prijavljenih 16 smrtnih nezgod pri delu. Najpogostejši vzroki teh nesreč so bili:

• padec z višine (5 primerov),
• prometne nesreče (3 primeri),
• padanje bremen (2 primera),
• nesreče zaradi premikajoče se mehanizacije (2 primera),
• nesreče pri premikanju delovne opreme (2 primera),
• zagrabitev delavca z delovno opremo (1 primer)
• udar električnega toka (1 primer).

Celotno sporočilo IRSD na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 19/2025 (22. 4. 2025): Revolucija varnosti in zdravja pri delu

Mednarodna organizacija za delo (ILO) bo 28. april 2025, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, obeležila s predstavitvijo poročila o novi raziskavi z naslovom “Revolucija na področju varnosti in zdravja pri delu: vloga umetne inteligence in digitalizacije pri delu“.

Poročilo osvetljuje, kako nove tehnologije spreminjajo varnost in zdravje pri delu, med drugim z avtomatizacijo nalog, uporabo pametnih orodij in sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu, razširjeno resničnostjo in virtualno resničnostjo ter algoritemskim upravljanjem dela. Digitalno preoblikovanje dela je privedlo do razvoja delovnih ureditev, kot so delo na daljavo in digitalne platforme za delo. Poročilo analizira ta kritična vprašanja, oceni, kako lahko digitalna preobrazba izboljša varnost in zdravje pri delu, ter izpostavi odzive vlad, delodajalcev, delavcev in drugih deležnikov pri zmanjševanju morebitnih tveganj za varnost in zdravje pri delu.

Iz poročila ILO: Pet nevarnih opravil, ki jih roboti lahko varno opravijo: premeščanje težkih bremen,  mešanje staljene kovine pri 2.000 stopinjah Celzija, zbiranje in pakiranje radioaktivnih odpadkov, delo v onesnaženih in prašnih okoljih ter ponavljajoči se telesni gibi.

Mednarodna organizacija dela bo 28. aprila 2025 ob 13.30 v Ženevi gostila tudi poseben dogodek, na katerem bodo sodelovali  mednarodni strokovnjaki, da bi preučili, kako umetna inteligenca in digitalizacija preoblikujeta sisteme varnosti in zdravja pri delu v različnih sektorjih in državah. Ta dogodek boste lahko po internetu spremljali v živo s klikom na gumb, ki ga najdete na tej povezavi.

Do poročila ILO v angleščini na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 18/2025 (17. 4. 2025): Poročilo o delu Inšpektorata za delo za leto 2024

Inšpektorat RS za delo (IRSD) je objavil Poročilo o svojem delu za leto 2024, v katerem so zbrane ugotovitve iz opravljenih inšpekcijskih nadzorov, statistike ter predlogi za izboljšanje zakonodaje in delovnih pogojev v Sloveniji.

Ob zaključku leta 2024 je bilo na IRSD na področju varnosti in zdravja pri delu zaposlenih 32 inšpektorjev, kar pomeni, da pade na posameznega inšpektorja nadzor 7.687 poslovnih subjektov in 29.325 delavcev.

Opravljenih je bilo skupaj 4.569 inšpekcijskih pregledov. Pristojni inšpektorji so v letu 2024 zaključili z raziskavami 47 nezgod pri delu, od tega je bilo 5 smrtnih, 30 težjih, 10 lažjih ter 2 kolektivni. Delodajalci so za leto 2024 prijavili 14.349 nezgod v zvezi z delom delavcev, med katerimi tudi 16 smrtnih in 916 težjih. Podali so 7 prijav ugotovljenih poklicnih bolezni. V letu 2024 je IRSD s področja varnosti in zdravja pri delu obravnaval 1.300 prijav. Večinoma so se nanašale na neustrezne delovne pogoje, neustrezno delovno opremo, nezagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcem in neizvajanja usposabljanja delavcev za varno delo.

Ugotovili so skupaj 9.396 kršitev. Največ jih je bilo v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja, sledijo jim kršitve glede urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem, glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev in glede osebne varovalne opreme. Največ jih je bilo pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 5 do 19 zaposlenih.

Še vedno veliko ocen tveganj ne povzema dejanskega stanja pri delodajalcih, saj so tveganja pogosto zelo splošno opredeljena in delodajalci nimajo ocenjenih pomembnejših tveganj, kot so delo z nevarnimi snovmi, električni tok in različna sevanja, ali pa so ta tveganja ocenjena neustrezno in ukrepi v zvezi s takšnimi tveganji ne zagotavljajo zadostne varnosti in zdravja delavcev.

Še vedno niso ustrezno ocenjena tveganja pri ročnem premeščanju bremen. Pogosto se izbere najenostavnejša metoda za ocenjevanje tveganj, ki pa ni vedno ustrezna in primerna za večja tveganja, tako so tudi ukrepi presplošni in neustrezno določeni. Neustrezno identifikacijo tveganj pogosteje ugotavljajo pri manjših delodajalcih. Izvajalci medicine dela pogosto ne sodelujejo v postopkih ocenjevanja tveganj, še zlasti glede ogleda delovnih mest in svetovanja delodajalcem v zvezi z ergonomsko ureditvijo delovnih mest.

Kršitve glede sodelovanja delavcev so bile ugotovljene pri postopkih ocenjevanj tveganj v 169 primerih. V 17 primerih delavci niso bili seznanjeni z vsebino sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja ter v 2 primerih delavci niso imeli možnosti vpogleda v izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Dogaja se, da delodajalci delavcev sploh ne usposabljajo za varno delo oziroma ne usposabljajo delavcev ob sklenitvi delovnega razmerja temveč z zakasnitvijo takrat, ko je potrebno usposobiti večje število delavcev.

Inšpektorji so izdali skupaj 3.805 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Z upravnimi prepovednimi odločbami so delodajalcem prepovedali opravljanje delovnega procesa ali prepovedali uporabo delovne opreme zaradi neustreznega delovnega okolja in nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Od teh se je 95 odločb nanašalo na prepoved opravljanja dela zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izdali 2.113 ukrepov in sicer 1.010 z odločbami o prekršku (359 z izrečeno globo in 651 z izrečenim opominom), 700 s plačilnimi nalogi ter 403 z opozorili po ZP-1. Inšpektorji so v letu 2024 izrekli tudi 203 opozorila po ZIN.

Inšpektorji so posebno pozornost namenili nudenju strokovne pomoči delavcem pa tudi delodajalcem. V letu 2024 je bilo s področja varnosti in zdravja pri delu danih 245 pisnih odgovorov.

Za več glej 4. poglavje v: Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2024