Brezplačni spletni seminar “Oblikovanje delovnega mesta, ergonomija in spol”

E-novica ZSSS št. 17/2022 (23. 4. 2022): Brezplačni spletni seminar “Oblikovanje delovnega mesta, ergonomija in spol”

Posredujemo vam vabilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) na brezplačni spletni seminar Oblikovanje delovnega mesta, ergonomija in spol, ki bo potekal preko videokonferenčne platforme Zoom v sredo, 18. maja 2022, od 13.00 do 15.15.

Kotizacije ni. Prijavite se lahko do torka, 17. maja 2022 na naslednji spletni povezavi: https://form.jotform.com/220934404320343

Več na tej povezavi

ILO ob 28. aprilu 2022: Medsebojno zaupanje in socialni dialog za kulturo varnosti in zdravja pri delu

E-novica ZSSS št. 16/2022 (21. 4. 2022): ILO ob 28. aprilu 2022: Medsebojno zaupanje in socialni dialog za kulturo varnosti in zdravja pri delu

Od leta 1996 sindikati po vsem svetu na 28. april obeležujejo Mednarodni spominski dan na umrle in poškodovane delavce, da bi s kampanjami ozaveščanja počastili spomin na žrtve poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Na tej tradiciji Mednarodna organizacija dela (ILO) od leta 2003 dalje na ta dan obeležuje Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu s sporočili, kaj je potrebno storiti za njihovo sistemsko preprečevanje.

V letu 2022 ILO na Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu opozarja, da sta delavsko soupravljanje in socialni dialog ključna za vzpostavljanje pozitivne kulture varnosti in zdravja pri delu. Učinkovit socialni dialog med vlado in socialnimi partnerji pa da je pomemben za razvoj politike ter predpisov skladno s spreminjajočimi tveganji za varnost in zdravje pri delu. Socialni dialog gradi zavezanost socialnih partnerjev za njihovo učinkovito izvajanje v praksi. Tudi na ravni posameznega delovnega mesta varnostna kultura temelji na vključevanju vseh deležnikov v proces izboljševanja varnosti in zdravja pri delu. Odprta komunikacija in dialog, medsebojno zaupanje in spoštovanje delavcu dajejo občutek, da sme brez posledic opozoriti na svojo stisko, vodstvu pa omogoča proaktivno ukrepanje in sodelovanje z delavci za ustrezne, učinkovite in trajne rešitve.

V tednu do 28. aprila 2022 vam bomo v naših e-novicah posredovali še sporočila ETUC in ZSSS ob tem mednarodnem delavskem spominskem dnevu.

Več v angleščini na spletni strani ILO na tej povezavi

ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

E-novica št. 15/2022 (14. 4. 2022): ILO začela postopek ugotavljanja kršitve konvencije št. 155

Sporočamo vam, da je Mednarodna organizacija dela (ILO) na pobudo ZSSS začela postopek ugotavljanja morebitnih kršitev ratificirane Konvencije št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju!

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 63/2021 je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) 17. 11. 2021 vložila prijavo na ILO, ker Republika Slovenija krši 11. člen, leta 1992 ratificirane Konvencije št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju.

Odločitev za prijavo je Predsedstvo ZSSS sprejelo na podlagi dejstva, da Republika Slovenija vse od ratifikacije konvencije v letu 1992 v nasprotju z njenim 11. členom nima v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje oziroma verifikacijo poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Ker zato poklicno oboleli delavci ne morejo uveljaviti svojih pravic iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, so kršene njihove z zakoni jamčene pravice iz dela, prevencija poklicnih bolezni pa je neučinkovita in nesistemska.

Prijavo ZSSS je Administrativni svet ILO obravnaval 25. 3. 2022 in ugotovil, da izpolnjuje vse potrebne zahteve za začetek postopka, ter imenoval tristranski preiskovalni odbor, zadolžen za njeno obravnavo. O začetku postopka je ILO že obvestil tudi Vlado Republike Slovenije.

Postopek obravnav prijav kršitev ratificiranih konvencij ILO predvideva možnost predhodnega spravnega postopka na nacionalni ravni. ZSSS je že v prijavi pristala na možnost spravnega postopka,  vendar izključno v zvezi z določitvijo datuma sprejema Pravilnika o poklicnih boleznih. Če bo Vlada Republike Slovenije sodelovanje v spravnem postopku zavrnila, pa jo je ILO pozvala, naj najkasneje do 4. junija 2022 pripravi svoj odgovor na prijavo ZSSS.

Preiskovalni odbor ILO bo v skladu z Ustavo ILO v nadaljevanju pripravil priporočila v zvezi s prijavljeno  kršitvijo konvencije ILO št. 155. V primeru, da Vlada Republike Slovenije najkasneje v treh mesecih priporočil Preiskovalnega odbora ILO ne bo sprejela, bo generalni direktor ILO prijavo kršitve ratificirane konvencije, če bo ta v postopku potrjena, posredoval na Meddržavno sodišče v Haagu.

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu: »Predsedstvo ZSSS se je odločilo prijaviti kršitev ratificirane konvencije št. 155 na ILO, ker 30 let pozivov ministrom za zdravje in za delo, naj sprejmejo Pravilnik o poklicnih bolezni,  ni imelo učinka. Pričakujemo namreč, da bo Vlada Republike Slovenije na podlagi priporočil ILO in z njimi povezanih mednarodnih obveznosti države končno pripravilo predpis s sistemskimi rešitvami za ugotavljanje in verifikacijo vseh poklicnih bolezni!«

O nadaljevanju postopka na ILO vas bomo sproti obveščali.

Obvestilo ILO, da je bila prijava ZSSS uspešna (v angleščini) na tej povezavi

Prevod odločitve Administrativnega sveta ILO na spletni strani ILO na tej povezavi

Odločitev ILO na spletni strani ILO (v angleščini) na tej povezavi

_________________________________________________

Dodatno:

2/2023 e-novica ZSSS (18. 1. 2023): Pritožbeni postopek ZSSS na ILO se bliža koncu

MDDSZ 10. 1. 2023 zaproša ILO za podaljšanje roka za spravljanje med ZSSS kot prijaviteljem kršitve in Vlado RS kot kršiteljico:

 

63/2022 e-novica ZSSS (22. 12. 2022): Poročilo o delu v 2022 in srečno 2023!

Vabilo MDDSZ na pogovor 7. 11. 2022 o aktivnostih MDDSZ in MZ, na tej povezavi

Obvestilo ILO 8. 7. 2022, da se je postopek ugotavljanja kršitve začasno ustavil, ker je Vlada RS sprejela postopek poravnave z ZSSS, na tej povezavi

Razglašeni prejemniki evropskega priznanja “Dobra praksa” za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

E-novica ZSSS št. 14/2022 (12. 4. 2022): Razglašeni prejemniki evropskega priznanja “Dobra praksa” za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Obveščamo vas, da je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) danes, 12. 4. 2022 razglasila osem prejemnic evropskega priznanja “Dobra praksa” za uspešno preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, nadaljnjim osmim pa posebno pohvalo za dosežke na tem področju. Natečaj za priznanja je potekal v okviru evropske kampanje 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta“.

Med osmimi prejemniki evropskega priznanja je tudi slovenska Zavarovalnica Triglav d. d. za svoj program Za-varujmo zdravje. O programu več na tej povezavi.

So prva slovenska organizacija, ki jim je ta dosežek uspel že drugič. Za program »TRIGLAV.SMO« so namreč prejeli to evropsko priznanje, ki je bilo podeljeno v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2014-2015: “Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta”. Iskrene čestitke!

Predstavitev osmih priznanj Dobra praksa 2020-2022 v slovenščini na tej povezavi

 

Podelitev priznanj “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022”

E-novica ZSSS 13/2022 (6. 4. 2022): Podelitev priznanj “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022”

Vabljeni ste, da v živo s klikom na YouTube povezavo https://youtu.be/AcnkEMS1COI spremljate prenos slavnostne podelitve priznanj “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«, ki bo v sredo, 6. aprila 2022 od 14.00 do 14.30.

Za spremljanje prenosa slavnosti preko YouTube ni potrebna predhodna registracija.

V e-novici št. 17/2021 smo vas 7. 4. 2021 obvestili o natečaju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za tekmovanje “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022« za celovit pristop k upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter resnične izboljšave na področju preprečevanja in obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, za kar morajo obstajati dokazi tudi v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. Natečaj je potekal v okviru evropske kampanje 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta“.

Tokrat vas obveščamo, da bosta  6. 4. 2022 ob 14.00 v prostorih Narodne galerije v Ljubljani slavnostno podeljeni priznanji “Dobra praksa”. Dobitnika sta:

  1. Center za pomoč na domu Maribor za svoj program Pro-Akt- Zdravje na dlani, ki  izvaja socialno varstvo za starejše in invalidne osebe. Obrazložitev priznanja na tej povezavi;
  2. Zavarovalnica Triglav d. d. za svoj program Za-varujmo zdravje, ki je ena od zavarovalnic v Sloveniji. Obrazložitev priznanja na tej povezavi.

Čestitkam za priznanji se pridružuje tudi Strokovna služba ZSSS! Naj njuni dosežki postanejo inspiracija za podobne programe še pri drugih slovenskih delodajalcih! Ker sta dobitnika  tudi slovenska kandidata za evropsko priznanje “Dobra praksa 2020-2022“, kot smo vas že obvestili v naši e-novici št. 6/2022, jima voščimo obilo uspeha tudi na evropski ravni!

Podnebni štrajk 25. 3. 2022: Planet pred profit!

E-novica ZSSS 12/2022 (24. 3. 2022): Podnebni štrajk 25. 3. 2022: Planet pred profit!

Radi vas obveščamo o slovenskih dogodkih ozaveščanja o podnebnih spremembah!

V petek, 25. 3. 2022, ob 11.55 so napovedani v Ljubljani (Kongresni trg), Mariboru (Trg svobode) in Kopru (Taverna) vseslovenski podnebni protesti gibanja “Mladih za podnebno pravičnost” z opozorili na podnebno in okoljsko krizo ter posledice podnebnih sprememb za skupno prihodnost.

Ker ni planeta B…

O podnebnem štrajku 2022 na tej povezavi

Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

11/2022 e-novica ZSSS (18. 3. 2022): Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

 

16. marca 2022 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Direktiva 2022/431 o četrtih spremembah in dopolnitvah Direktive 2004/37/ES. Odslej zanjo celo velja prenovljeni daljši naslov: „Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)“.

 

 

 

 

Nova direktiva 2022/431 med drugim:

  • razširja področje svoje višje zaščite delavcev na delovnem mestu tudi na snovi, strupene za razmnoževanje (reprotoksine), in tako postaja direktiva o rakotvornih snoveh, mutagenih snoveh in snoveh, strupenih za razmnoževanje (med drugim vpeljuje razlikovanje med reprotoksini z in brez varnega praga poklicne izpostavljenosti);
  • določa nove ali spremenjene mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti na delovnem mestu za akrilonitril, benzen in nikljeve spojine, kar bo izboljšalo zaščito več kot 1 milijona delavcev v Evropski uniji;
  • zahteva več usposabljanja za varno in zdravo delo v zdravstvenih ustanovah;
  • in določa seznam ukrepov, na katere bo Evropska komisija v prihodnjih letih pozorna, vključno z akcijskim načrtom za določitev novih ali spremembo mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za dodatnih 25 nevarnih snovi na delovnih mestih.

Redni bralci e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu ste prepoznali, da gre za predloge sprememb, za katere smo po letu 2015 v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC) in v ZSSS vodili kampanji STOP poklicnemu raku in za zagotovitev višje zaščite pred reprotoksini. Gre torej za velik uspeh evropskega sindikalnega gibanja!

Evropska komisija se preko Sekretariata ACSH zato ob objavi nove direktive za dragocen prispevek pri varovanju zdravja evropskih delavcev posebej zahvaljuje svojemu tripartitnemu Svetovalnemu odboru za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in zlasti njegovi Delovni skupini za kemikalije. Opozarja, da je na ravni EU prav socialni dialog temelj zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu.  Slovenske delavce je v ACSH v preteklem mandatu zastopala Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS, strokovna služba ZSSS pa je v Sloveniji izvajala kampanjo STOP poklicnemu raku.

Četrte spremembe in dopolnitve direktive 2004/37/ES najdete na tej povezavi

Čistopis direktive 2004/37/ES (še brez tokratne četrte prenove) na tej povezavi

Zahvala sekretariata ACSH (v angleščini) ob četrti prenovi direktive na tej povezavi

Državni zbor potrdil Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

E-novica 10/2022 (17. 3. 2022): Državni zbor potrdil Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

Državni zbor Republike Slovenije je 16. 3. 2022 sprejel Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). O posameznih fazah sprejemanja tega zakona smo vas obveščali v naših e-novicah (glej št. 5/2021, 29/2021 in 9/2022).

Kot poroča STA, novi zakon zajema vse dele okolja – zrak, vodo, ohranjanje narave ter podnebne spremembe. Uvaja instrumente na področju varovanja okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanja in finančni inštrumenti. Z zakonom se v slovenski pravni red prenaša načela krožnega gospodarstva, načelo “onesnaževalec plača” in načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov. V skladu z zakonom morajo proizvajalci pokriti stroške zbiranja, prevoza in obdelave odpadkov iz svojih proizvodov. Zakon določa tudi ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov ter spodbuja k zmanjševanju škodljivih vplivov nastalih odpadkov.

Prenovljeni so postopki presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, natančneje pa je v njih določena tudi vloga mnenje-dajalcev in javnosti.

Besedilo Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je bil sprejet 16. 3. 2022, na tej povezavi.

Poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost

E-novica ZSSS 9/2022 (3. 3. 2022): Poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost 

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Zagotavlja kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in njihovih političnih in ekonomskih učinkov.

Tokrat vam posredujemo povezavo na šesto poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost. Posreduje nam doslej najbolj alarmantno sliko podnebnih sprememb. Opozarja, da so že bile prestopljene meje, kjer se začne nepopravljiva škoda. Da je edina rešitev ukrepanje zdaj in da je zabloda čakanje na nekakšne tehnične rešitve, ki bodo vse popravile. Poročilo kaže, da zaradi podnebnih sprememb že trpijo nekatere najbolj revne in ranljive skupnosti.

Sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil: “Poročilo je zemljevid človeškega trpljenja. Dejstva so neovrgljiva. To izmikanje ukrepanju je zločin. Največji svetovni onesnaževalci uničujejo naš edini dom.”

Svetovno gospodarstvo, vsaka država in vsako podjetje mora pravočasno investirati v svojo zmožnost soočenja s prihajajočimi podnebnimi spremembami.

Januarja 2022 je bila na dnevnem redu Državnega zbora RS prva obravnava predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Glej na tej povezavi

Poročilo IPCC 2022 (v angleščini) na tej povezavi

Stališča ZSSS, 2019 “Sindikati in podnebne spremembe” na tej povezavi

Slovenska raziskava: Delo na domu in platformsko delo

E-novica ZSSS št. 8/2022 (24. 2. 2022): Slovenska raziskava: Delo na domu in platformsko delo

Tokrat vas obveščamo o novi slovenski raziskavi avtoric dr. Valentine Franca in dr. Polonce Domadenik z Univerze v Ljubljani “Delo na domu in platformsko delo”. Povzema anketo slovenskih podjetij in opozorila strokovnjakov, zbrana v fokusnih skupinah. Javnosti je bila predstavljena januarja 2022.

Delo na domu in platformsko delo sta se od začetka epidemije covid-19 tudi pri nas razmahnila in postala stalnica. Raziskava prinaša podatke o obsegu dela od doma, njegovih prednostih in slabostih ter tudi o zdravstvenih težavah, ki jih prinaša. Najpogosteje se omenja neergonomsko delovno okolje in družbena osamitev delavcev, ki delajo na daljavo

Raziskava pa opozarja, da so pri platformskem delu delavci “bolj ali manj sami odgovorni za svojo varnost in zdravje”. Omenja se dostavljavce hrane, prevajalce in čistilce, ki delajo preko platform. Zvemo, da le redke platforme nadzorujejo, koliko časa posameznik dela in kakšno delovno opremo mu zagotavljajo.

Raziskava: Delo na domu in platformsko delo, 2022 na tej povezavi