NIJZ pripravlja Platformo za zdravje delavcev

NIJZ pripravlja Platformo za zdravje delavcev

NIJZ pripravlja Platformo za zdravje delavcev

 

Obveščamo vas, da Nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ namerava na svoji spletni strani vzpostaviti nacionalno PLATFORMO ZA ZDRAVJE DELAVCEV. Namen je promocija krepitve zdravja aktivne generacije, s katero nameravajo prispevati k zmanjševanju  zdravstvenega absentizma in prezentizma aktivne generacije ter k ozaveščanju delodajalcev in delavcev na področju zdravja pri delu. Platforma bo namenjena tudi strokovnjakom za zdravje pri delu.  Na platformi bodo vsebine o kostno-mišičnih boleznih, poškodbah na delu in izven dela, duševnih boleznih in vedenjskih motnjah, starajoči delovni populaciji ter poklicnih in z delom povezanih boleznih. Pripravili bodo tudi pregled dobrih praks iz Slovenije in tujine o krepitvi zdravja aktivne populacije.

Tudi nas so povabili, da jim posredujemo primere dobre prakse krepitve zdravja zaposlenih v delovnih organizacijah, predvsem iz obvladovanja naslednjih področij:
– kostno-mišične bolezni,
– poškodbe pri delu ter izven dela,
– duševno zdravje,
– starajoča se delovna populacija,
– poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom.

Seveda se bomo na njihovo vabilo odzvali. Znanje je namreč potrebno deliti! Zato vas vabimo, da nam na naš e-naslov vzd@sindikat-zsss.si posredujete informacije o takšnih dobrih praksah v vaših podjetjih in zavodih. Posredovali jih bomo pripravljavcem platforme.

Cepivo proti COVID-19

Cepivo proti COVID-19

 Cepivo proti COVID-19

 

Posredujemo vam prevod pisma Luce Visentinija, generalnega sekretarka Evropske konfederacije Sindikatov (ETUC) z dne 13. 11. 2020:

Vsem članicam ETUC

V začetku tega tedna je Evropska komisija v imenu vseh držav članic EU odobrila pogodbo z dvema farmacevtskima družbama za 300 milijonov odmerkov cepiva proti COVID-19, ko bosta potrjeni njegova varnost in učinkovitost. Študija je pokazala 90-odstotno učinkovitost cepiva, ki sta ga razvili ti dve družbi.

Ta novica nam vzbuja upanje v času pandemije, ki ima tako rušilne učinke na trge dela in družbe.

Evropska komisija je prevzela pomembno vlogo pri koordinaciji hitrega a varnega razvoja, izdelave in razdeljevanja cepiva proti COVID-19. Podpiramo zlasti cilj, ki si ga je zadala Komisija, da vsem v Evropi pošteno zagotovi dostopnost do brezplačnega cepiva.

Komisija je objavila svoje sporočilo, v katerem določa kako morajo ukrepati države članice, da bodo v celoti pripravljene, ko bo cepivo na voljo – vključno s pripravo nacionalnih strategij za cepljenje.

Sporočilo Komisije vsebuje nekatere pomembne vidike in priporočila – in zlasti naslednje:

  • Država članica naj predvidi brezplačno ponudbo cepiva za COVID-19.
  • Država članica naj za dostavo cepiva za COVID-19 zagotovi usposobljeno osebje ter medicinsko in osebno varovalno opremo.
  • Država članica naj za trenutek, ko bo cepivo na voljo, določi prioritetne skupine ljudi, ki naj vključujejo med drugimi zdravstveno osebje, zaposlene v domovih za starejše, drugo nujno potrebno osebje in delavce, ki jim ni mogoče zagotoviti potrebna fizična razdalja.

Pozivamo vas, da se povežete z vlado vaše države in poskrbite, da bo sledila tem priporočilom ter da jih bo vključila v svojo nacionalno strategijo cepljenja.

Obveščamo vas tudi, da smo Evropski komisiji poslali pismo v zvezi z zgoraj omenjenimi predlaganimi dejavnostmi in da smo zahtevali pojasnila v zvezi z vrsto dodatnih zadev, kakršna je na primer količina nakupljenega cepiva in finančno breme za države članice.

Lep pozdrav,
Luca Visentini, generalni sekretar ETUC
Per Hilmersson, namestnik generalnega sekretarja ETUC

Sporočilo Evropske komisije v slovenščini na tej povezavi:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0680&from=EN

Pismo ETUC Evroposki komisiji na tej povezavi.

Podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja v 2020

Podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja v 2020

Podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja v 2020

 

Obveščamo vas, da so bile 12. 11. 2020 ob 12.50 podeljene nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za leto 2020 za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu.
Zaradi epidemije COVID-19 je bila letošnja podelitev on-line na platformi ZOOM po zaključku webinarja »ZA VARNA DELOVNA MESTA 2020«. Webinar sta organizirala Zbornica varnosti in zdravja pri delu in Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije v sodelovanju z MDDSZ in IRSD.

Podeljeni sta bili dve nagradi za življenjsko delo (Zlatko Podržaj in Milan Srna) in šest priznanj Avgusta Kuharja (Marija Marot, Marjan Jesenko, Mirko Grželj, Anton Dolinšek, Darko Kolnik in Marjan Djakovič). Namen podelitve je promocija dosežkov stroke varnosti in zdravja pri delu in s tem varnostne kulture na delovnih mestih.

Utemeljitve letošnjih nagrad in priznanj najdete na tej povezavi.
Več o nagradah in priznanjih ter o Fundaciji Avgusta Kuharja na tej povezavi.

Kdaj na delo po ozdravitvi COVID-19?

Kdaj na delo po ozdravitvi COVID-19?

Kdaj na delo po ozdravitvi COVID-19?

 

Posredujemo vam odgovor Nacionalnega inštituta za zdravje NIJZ, kdaj je varno, da se delavec po ozdravitvi od COVID-19 vrne na delo:

»Oseba, ki ji je bila odrejena izolacija, je v bolniškem staležu in je doma najmanj 10 dni od začetka bolezni oz. oseba, ki preboleva okužbo brez simptomov, 10 dni od pozitivnega testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Izolacija se predvidoma zaključi po 10 dneh, če je bila oseba zadnjih 48 ur brez vročine in je minilo 48 ur od začetka umirjanja simptomov in znakov bolezni. V primeru, da bolezen oz. povišana temperatura trajata dlje, se izolacija podaljša (in traja več kot 10 dni), dokler ne mine 48 ur od normalizacije telesne temperature in začetka umirjanja simptomov in znakov bolezni. Izolacija se lahko podaljša tudi, če je potek bolezni hujši, zahteva hospitalizacijo in v primeru imunske motnje. Trajanje izolacije določi osebni oziroma lečeči zdravnik. Kontrolni brisi oz. kontrolna testiranja niso potrebna.«

Poziv politikom, naj podprejo sindikalna stališča k predlogu 4. revizije direktive 2004/37/ES

Poziv politikom, naj podprejo sindikalna stališča k predlogu 4. revizije direktive  2004/37/ES

Poziv politikom, naj podprejo sindikalna stališča k predlogu 4. revizije direktive 2004/37/ES

 

V Evropskem parlamentu poteka razprava o predlogu 4. revizije Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, o kateri smo vas 25. 9. 2020 obvestili v naši e-novici št. 53/2020. Rok za stališča nacionalnih parlamentov nanjo je 18. 11. 2020, zato je Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu posredovala evropska sindikalna stališča na ta predlog Državnemu zboru RS, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu. Pozvali smo jih, naj podprejo in glasujejo za sindikalna stališča, da bi zaščitili zdravje in varnost evropskih in s tem tudi slovenskih delavcev.

Obvestili smo jih, da ETUC in ZSSS menita, da so korak v pravo smer predlogi Evropske komisije za mejne vrednosti za benzen, akrilonitril in nikljeve spojine. Hkrati pa smo opozorili, da je še vedno premalo evropskih mejnih vrednosti za karcinogene na evropskih delovnih mestih in da so nekatere od veljavnih evropskih mejnih vrednosti že zastarele in zato ne ščitijo dovolj delavčevega zdravja. Pozvali smo, da naj direktiva že v okviru 4. revizije razširi svojo zaščito tudi na reprotoksine (snovi nevarne za rodnost) in na nevarne medicinske snovi, kakršne so citotoksiki, citostatiki in antineoplastiki. Prav tako smo se zavzeli za nov koherenten in transparenten evropski sistem določanja mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti, ki naj se zgleduje po obstoječem nemškem in nizozemskem pristopu.

O tem, kako so glasovali slovenski predstavniki v organih EU vas bomo obveščali.

Več o pozivu ZSSS na tej povezavi

 

Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

 

Posredujemo vam vabilo, ki nam ga je poslalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve:

Nemško predsedstvo Svetu EU organizira spletno konferenco »STOP poklicnemu raku« (angleško STOP Cancer at Work), ki bo potekala 9. in 10. novembra 2020 v okviru Časovnega načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnem mestu (Roadmap on Carcinogens). Program in podrobnejše informacije o konferenci so na voljo tudi na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) na tej povezavi. Organizatorji ponujajo možnost spremljanja konference preko naslednje spletne povezave, ki bo postala aktivna v ponedeljek, 9. novembra 2020.

Vabljeni k ogledu!

Srečno in ostanite zdravi!

 

Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi

Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi

Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi

 

Kljub epidemiji so številni delavci zaradi narave svojega dela prisiljeni delati v skupnih prostorih z večjim številom sodelavcev. Koronavirus se širi po zraku tudi zaradi aerosolov. Majhni kužni delci, ki jih izdiha okužena oseba še ure dolgo lebdijo v zraku v zaprtih prostorih. Po več urah dihanja v neprezračenem prostoru se njihova koncentracija v zraku lahko pomembno poveča. Dlje ko prostori niso prezračeni, večja je koncentracija aerosolov v zraku. Maske in dvometrska razdalja sčasoma ne zadoščata več. Okužena oseba oddaja toliko več aerosolov, kolikor bolj na glas govori oziroma bolj kot diha na vso moč. Če kričimo, oddajamo 50-krat več aerosolov kot, kadar smo tiho. Verjetnost okužbe raste z dolžino časa, ki ga prebijemo v neprezračenem prostoru skupaj z okuženo osebo. Nekateri okuženi še ne čutijo simptomov bolezni, kljub temu pa že izdihavajo okužene aerosole.

Tokrat vam zato posredujemo ugotovitve znanstvenikov, da prezračevanje prostorov, v katerih se zadržuje večje število ljudi, dramatično zniža tveganje okužbe zaradi izdihanih kužnih aerosolov v zraku. Prezračuje se lahko z odpiranjem oken in ustvarjanjem prepiha ali z dobro prezračevalno napravo. Znanstveniki so analizirali, kako se je širila okužba v znanih primerih. Tako je marca letos 61 članov pevskega zbora v ZDA sodelovalo na pevskih vajah. Eden od njih je bil okužen in v času 2,5 ure dolge pevske vaje se je od njega s COVID-19 okužilo 53 preostalih članov pevskega zbora. In to kljub temu, da so upoštevali medsebojno varnostno razdaljo in higienske ukrepe. Okužili so se celo pevci, ki so bili od okuženega oddaljeni 14 metrov.  Toda bili so v najbolj tveganem možnem scenariju: peli so brez mask, peli so na ves glas in zato z izdihano sapo oddajali precej več aerosolov ter v istem neprezračenem prostoru so se zadrževali 2,5 ure.

Znanstveniki so to tveganje okužbe z okuženimi aerosoli  ponazorili s tremi primeri iz realnega življenja:

  • Šest prijateljev se zadržuje v družinski dnevni sobi. Eden je okužen. Družijo se 4 ure in se na glas pogovarjajo. Ne nosijo mask in ne prezračijo dnevne sobe. Vseh preostalih pet se jih bo okužilo. Če pa nosijo maske, se bodo okužili štirje. A brez prezračevanja maske po določenem času ne ščitijo več. Pomembna je namreč dolžina trajanja druženja.

 

  • V baru z zaprtimi okni in brez prezračevanja je 15 oseb. Ena je okužena. Po 4 urah bo okuženo vseh preostalih 14. Če bodo uporabljali maske, jih bo po 4 urah okuženih 8. Če bi bil bar prezračevan in bi bili v njem krajši čas, bi se okužila le 1 oseba.

 

  • V šolskem razredu je 24 učencev in 1 okuženi učitelj. Učitelj mora predavati, torej govori na glas. Če se ne izvaja nobenih preprečevalnih ukrepov, bo po 2 urah okuženih 12 učencev. Če vsi uporabljajo maske, bo okuženih 5 učencev – in to ne glede na oddaljenost od okuženega učitelja. Če je v predavalnici zagotovljeno prezračevanje in predavanje traja zgolj 1 uro, se možnost okužbe dramatično zniža.

Simulacije, ki so jih izvajali znanstveniki, so torej pokazale, da je za preprečitev okužbe z aerosoli v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, izvajati naslednje ukrepe:

  1. dobro prezračevanje,
  2. skrajšanje trajanja druženja,
  3. zmanjšanje števila prisotnih,
  4. nošnja mask.

Druženje na prostem je varnejše, saj se tam aerosoli kmalu porazgubijo iz zraka. Seveda pa je tudi na prostem treba upoštevati varnostno razdaljo. Če sta dve osebi preblizu, bo namreč vseeno lahko prišlo do okužbe.

Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj torej delodajalca opozorijo, da je treba v delovnem okolju, kjer dela večje število sodelavcev, zagotoviti prezračevanje – z odpiranjem oken ali z dobro prezračevalno napravo.

Celoten članek smo povzeli po viru v angleščini na tej povezavi.

Zbiramo primere dobre prakse na področju preprečevanja kostno-mišičnih obolenj

Zbiramo primere dobre prakse na področju preprečevanja kostno-mišičnih obolenj

Zbiramo primere dobre prakse na področju preprečevanja kostno-mišičnih obolenj

 

Vabimo vas, da nam sporočite, če poznate primer dobre prakse na področju preprečevanja kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Pomembno je, če gre za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, ki ga je delodajalec vpeljal v sodelovanju z delavci. Gre torej za kakršenkoli ukrep, ki naj bi pomagal preprečevati obrabe sklepov, hrbtenice, bolečine v prstih, zapestju, ramenskem obroču, križu, kolenih ipd., ki nastanejo pri delu zaradi dviganja težkih bremen, prisilnih drž in ponavljajočih se gibov. Ne pozabite  dodati imena organizacije in kontaktnih podatkov.

Vse primere dobre prakse, o katerih nas boste obvestili do 6. 11. 2020, bomo na njegovo vabilo posredovali ministrstvu za delo. To namreč tudi z našo pomočjo zbira slovenske primere dobre prakse na prošnjo Univerze za tehnologijo iz Talina, ki skupaj s še dvema univerzama izvaja raziskovalni projekt  »Participatory Approaches in Musculoskeletal disorders (PAMus. Naročnica projekta je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) v okviru kampanje Zdrava delovna mesta, ki bo v letih 2020-2022 potekala pod naslovom »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta«.  Tema te kampanje so mišično-kostna obolenja, ki sodijo med najbolj pogoste težave ne le slovenskih ampak tudi drugih evropskih delavcev.

Prav gotovo so tudi v Sloveniji taki primeri dobre prakse, ki jih ne smemo podcenjevati, čeprav zaradi nepotrebne skromnosti menimo, da so predrobni, da bi zanimali vso Evropo. Zato ne pomišljajte in nas (na: vzd@sindikat-zsss.si ) najkasneje do 6. 11. 2020 opozorite na svoj primer dobre prakse za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj!

Javni poziv predsednice ZSSS k zagotovitvi varnosti in zdravja na delovnem mestu v času epidemije

Javni poziv predsednice ZSSS k zagotovitvi varnosti in zdravja na delovnem mestu v času epidemije

Javni poziv predsednice ZSSS k zagotovitvi varnosti in zdravja na delovnem mestu v času epidemije

 

Obveščamo vas, da je predsednica ZSSS Lidija Jerkič 27. 10. 2020 z javnim pismom delavcem posredovala pomembne informacije in pozvala delodajalce, kako naj zagotovijo varnost in zdravje pri delu delavcem, ki kljub drugemu valu epidemije COVID-19 delajo naprej. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2  namreč določa, da so prihod na delo in z dela ter izvajanje nujnih delovnih nalog izločeni iz začasne delne omejitve gibanja ljudi med 21.00 in 6.00 uro ter iz omejitve prehajanja med občinami.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sporoča delavkam in delavcem ter poziva delodajalce,  da naj v skladu s priporočili medicine dela, kjerkoli in kadarkoli narava dela to omogoča, delavkam in delavcem zagotovijo možnost dela od doma, v varnem okolju. Pri tem naj upoštevajo usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu, ki jih je izdalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (glej našo e-novico št. 40/2020).

Kadar pa narava dela terja prihod na delo v delodajalčeve prostore, predsednica ZSSS opozarja, da mora delodajalec svojim zaposlenim zagotoviti pisna in čitljivo podpisana dokazila z vsemi podatki, ki jih zahteva omenjeni odlok  in s katerimi se policiji po potrebi izkazuje uveljavljanje izjeme pri omejitvi gibanja. Zagotoviti mora tudi varne delovne razmere, ki bodo preprečile okužbo na delovnem mestu tako, da:

  1. označi delovna mesta, kjer obstaja tveganje za stik s potencialno COVID – 19 okuženimi osebami (sodelavci in/ali strankami),
  2. na teh delovnih mesti reorganizira delo tako, da bo zagotovljena varnostna razdalja najmanj 1,5 metra,
  3. s teh delovnih mest premesti zaposlene, ki sodijo v skupino rizičnih delavcev zaradi zdravstvenih razlogov in/ali starosti,
  4. če varnostne razdalje najmanj 1,5 metra ni mogoče zagotoviti, zaposlenim (in strankam) zagotovi osebna zaščitna sredstva. (V posameznem delovnem dnevu mora biti zagotovljenih toliko zaščitnih mask, kot jih priporoča NIJZ.)
  5. v skladu z usmeritvami NIJZ prezračuje, čisti in razkužuje delovno okolje (predvsem vstopne in izstopne točke),
  6. zagotavlja zaposlenim pravočasne in kredibilne informacije in nasvete,
  7. zagotovi jasna navodila o ukrepih za preprečevanje okužbe in ravnanju v primeru okužbe,
  8. seznanja zaposlene z najnovejšimi priporočili iz verodostojnih virov, kakršen je NIJZ
  9. pripravi načrt za pravilno ukrepanje v primeru potrjene okužbe s COVID-19 ter oblikuje krizni tim, ki bo določal, uravnaval in spremljal aktivnosti. V krizni tim naj bodo nujno vključeni izvajalci medicine dela ter sindikalni in delavski zaupniki.

Predsednica ZSSS opozarja tudi na pojave tesnobe med zaposlenimi zaradi vpliva epidemije na varnost, zdravje in blaginjo delavk, delavcev in njihovih družin. Zaradi omejevanja medsebojnih stikov prihaja do osamljenosti. Vzdrževanje socialnih stikov in vzpostavljanje medsebojne opore je zato pomembno. Priporoča, da sodelavkam in sodelavcem (in sebi) pomagajmo z vzpostavljanjem različnih oblik medsebojne pomoči, na primer z oblikovanjem podpornih skupin za obolele in sodelavce v (samo)izolaciji. Najpomembnejše je, da vsi ostanemo solidarni in odgovorni!

Glej javni poziv predsednice ZSSS Lidije Jerkič na tej povezavi.

Srečno in ostanite zdravi!

Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

 

Tokrat vas seznanjamo s priporočili Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) v zvezi s preprečevanjem širjenja COVID-19 v delovnem okolju, ki so dostopna na tej povezavi.

 

PRIPOROČILA KIMPDŠ ZA PODJETJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNIH DELOVNIH RAZMER PRED COVID-19

Vir slike: Čili za delo: Delovna mesta brez Covid-19 (http://www.cilizadelo.si/delovna-mesta-brez-covid-19.html)

Pred ponovnim zagonom proizvodnje oz. poslovanja je potrebno zagotoviti varne delovne razmere za zaposlene in pripraviti načrt za pravilno ukrepanje v primeru potrjene okužbe s COVID-19 v podjetju.

Podjetjem svetujemo, v kolikor tega še niso naredila, da oblikujejo krizni tim, ki določa, uravnava in spremlja aktivnosti.

Delodajalec mora pred začetkom »vračanja na delo« na predlog strokovnega sodelavca in/ali specialista medicine dela označiti delovna mesta kjer obstaja zmerno tveganje za stik s potencialno COVID – 19 okuženimi osebami (sodelavci in/ali strankami).

Na teh delovnih mestih je potrebno izvesti reorganizacijo dela. V kolikor ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje najmanj 1,5 m, je zaposlenim (in strankam) potrebno zagotoviti osebna zaščitna sredstva. Če se navedeni ukrepi ne morejo dosledno upoštevati, je s teh delovnih mest potrebno premestiti zaposlene, ki sodijo v skupino rizičnih delavcev zaradi zdravstvenih razlogov in/ali starosti.

Podrobneje o ukrepih pred ponovnim zagonom proizvodnje, aktivnostih, ki jih je potrebno izvajati med opravljanjem dejavnosti, načrtu ukrepanja ob potrjeni okužbi ali sumu na okužbo v podjetju, odgovornostih delodajalca, sporočilih v podporo delavcem v času pandemije Covid-19 pa s klikom tukaj.