E-novica ZSSS št. 40/2025 (26. 8. 2025): Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu, WHO in WMO
Obveščamo vas, da sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) avgusta 2025 objavili skupno tehnično poročilo in smernice z naslovom “Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu“, v katerih poudarjata vse večje globalne zdravstvene izzive, ki jih ekstremna vročina predstavlja za delavce.
Ker podnebne spremembe povzročajo pogostejše in intenzivnejše vročinske valove, mnogi delavci, ki so redno izpostavljeni nevarnim vročinskim razmeram, že čutijo zdravstvene posledice naraščajočih temperatur. Zlasti jih občutijo fizični delavci v sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in ribištvo. Vedno pogostejši vročinski valovi povzročajo tudi zdravstvene težave za ranljive skupine prebivalstva v državah v razvoju, kot so otroci, starejši odrasli in prebivalstvo z nizkimi dohodki.
„Toplotni stres že škoduje zdravju in preživetju milijard delavcev, zlasti v najbolj ranljivih skupnostih,“ je dejal dr. Jeremy Farrar, pomočnik generalnega direktorja WHO za promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in oskrbo. „Te nove smernice ponujajo praktične, na dokazih temelječe rešitve za zaščito življenj, zmanjšanje neenakosti in oblikovanje bolj odporne delovne sile na planetu, ki se segreva.“
Novo poročilo in tehnične smernice temeljijo na petih desetletjih raziskav in dokazov, da naraščajoče temperature močno vplivajo na zdravje in produktivnost delavcev. WMO poroča, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto doslej. Dnevne temperature nad 40 °C in celo nad 50 °C postajajo vse pogostejše, kar jasno kaže, da je treba nemudoma ukrepati, da se zmanjša vse hujši vpliv toplotnega stresa na delavce po vsem svetu.
„Toplotni stres na delovnem mestu je postal globalni družbeni izziv, ki ni več omejen na države v bližini ekvatorja, kot je pokazal nedavni vročinski val v Evropi,“ je dejal namestnik generalnega sekretarja WMO Ko Barrett. „Zaščita delavcev pred ekstremno vročino ni le nujna za zdravje, ampak je tudi gospodarska nujnost.“
Ključne ugotovitve poročila:
- Pogostost in intenzivnost ekstremnih vročinskih pojavov sta se močno povečali, kar povečuje tudi tveganje za delavce, ki delajo tako na prostem kot v zaprtih prostorih.
- Produktivnost delavcev z vsako stopinjo nad 20 °C pade za od 2 do 3 %.
- Zdravstvena tveganja vključujejo toplotni udar, dehidracijo, ledvično disfunkcijo in nevrološke motnje, kar vse ovira dolgoročno zdravje in ekonomsko varnost.
- Približno polovica svetovnega prebivalstva je prizadeta zaradi škodljivih posledic visokih temperatur.
Za reševanje teh izzivov poročilo poziva k izvajanju akcijskih načrtov za varovanje pred vročino na delovnem mestu, prilagojenih posameznim panogam in regijam ter razvitih v sodelovanju z delodajalci, delavci, sindikati in strokovnjaki za javno zdravje.
Celotno skupno poročilo WHO in WMO v angleščini na tej povezavi
Dodatno:
Ko sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) avgusta 2025 objavili skupno tehnično poročilo in smernice z naslovom “Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu“, je ETUC 26. 8. 2025 opozoril, da poročilo podpira zahteve ETUC za sprejem direktive EU za obvladanje tveganj na delovnih mestih zaradi ekstremnih temperatur.
Pri tem je ETUC poudaril, da se zavzema za zavezujočo zakonodajo za zaščito delavcev pred toplotnim stresom, vključno z obveznimi ocenami tveganja, ki upoštevajo temperaturo, vlažnost, sončno sevanje in pretok zraka. Poročilo WHO/WMO podpira ta poziv in navaja, da morajo kvalitativne ocene spremljati kvantitativne metode, da se zagotovi natančna identifikacija nevarnosti na delovnem mestu. Poročilo je usklajeno tudi z zahtevami sindikatov na drugih ključnih področjih, med drugim:
• Sodelovanje delavcev: poziva k skupnemu oblikovanju akcijskih načrtov za vročino s sindikati in delodajalci, ker je učinkovito preprečevanje odvisno od njihove smiselne vključenosti.
• Zaščita ranljivih delavcev: kot posebej ogrožene opredeljuje delavce na prostem, starejše osebe, nosečnice ter migrante in sezonske delavce ter priporoča njim prilagojene ukrepe, vključno s programi aklimatizacije in zdravstvenim nadzorom.
Glej več v angleščini na tej povezavi
Mediji so 8. 9. 2025 poročali, da so nevladne organizacije prijavile sum izkoriščanja dvajsetih tujih delavcev iz Indije na kmetiji Bobnar, ki naj bi delali do 300 ur mesečno za 4 evre na uro. Na polju naj bi delali neprekinjeno po 8 ur na dan, med delom se jim naj ne bi dovolilo niti piti vode. Nastanjeni naj bi bili v spalnici nad skladiščem goriva.
