E-novica ZSSS št. 11/2025 (6. 3. 2025): ETUC zahteva novo direktivo EU o preprečevanju tveganj zaradi vročine na delovnem mestu

To je zemljevid Sveta, na katerem je ILO leta 2024 prikazala, da se je v obdobju 2000-2020 ravno v Evropi (in posebej tudi v Sloveniji) najbolj povišalo število smrtnih nezgod pri delu, ki se pripisujejo visokim temperaturam na delovnem mestu v času poletnih vročinskih valov.

Obveščamo vas, da je izvršni odbor Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) na seji 4. in 5. marca 2025 sprejel resolucijo, kakšna naj bo vsebina nove direktive EU o preprečevanju tveganj zaradi vročine na delovnem mestu. ETUC namreč Evropsko komisijo že od leta 2019 poziva, naj pripravi predlog takšne nove direktive. Število ljudi, ki med poletnimi vročinskimi valovi umrejo zaradi visokih temperatur na delovnem mestu, se v Evropi po podatkih ILO namreč povečuje hitreje kot v katerem koli drugem delu sveta: od leta 2000 se je baje število smrti zaradi vročine na delovnem mestu povečalo za 42 %. Kot pri vseh drugih tveganjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, pa je tudi ta tveganja mogoče preprečiti, če delodajalci – po posvetovanju s sindikati – ocenijo tveganje in izvajajo ustrezne preventivne ukrepe.

Resolucija ETUC navaja glavne zahteve evropskega sindikalnega gibanja, kaj vse je treba vključiti v nujno potrebno novo direktivo o preprečevanju vročine na delovnem mestu. Direktiva naj določi zavezujoče najvišje delovne temperature, pri čemer bi bilo treba upoštevati delovne pogoje v posameznih sektorjih, kot so narava in intenzivnost dela ter delo v zaprtih prostorih in na prostem.

Poziva k celoviti zaščiti vseh delavcev pred vročinskim stresom. Ta nastane, ko se v telesu delavca kopiči odvečna toplota, ki, če se ne sprosti v okolje, nevarno zviša telesno temperaturo. Posebej bi bilo treba oceniti tveganja za delavce, ki delajo na prostem in za druge ranljive skupine, kot so nosečnice ali delavke v menopavzi, starejši delavci, posamezniki z že obstoječimi zdravstvenimi težavami ter delavci migranti in/ali sezonski delavci, delavci brez dokumentov ter delavci s prekarnimi pogodbami za delo. Delodajalci bi morali delavcem zagotoviti zadostne tehnične ukrepe, kot so zasenčeni prostori, klimatski sistemi, dostop do pitne vode in sanitarne naprave. Izvajati pa bi morali tudi organizacijske ukrepe, kot so programe aklimatizacije, prilagajanje delovnega časa in možnost, da si sam smeš prilagajati tempo dela ter odmore za ohlajanje. Resolucija ETUC tudi omenja možnost prekinitev dela na prostem v času visokih temperatur. Predlaga tudi, da naj bodo delavci v času take prekinitve dela upravičeni do nadomestila plače za čas čakanja na delo.

Vabimo k ogledu prevoda celotne resolucije v slovenščino!

Resolucija ETUC o vsebini direktive o preprečevanju tveganj zaradi vročine na delovnem mestu, marec 2025, v slovenščini

Poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO) „Vročina pri delu: posledice za varnost in zdravje“, 25. 7. 2024, v angleščini

E-novica ZSSS št. 10/2025 (27. 2. 2025): Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela

Tokrat vas obveščamo o raziskavi Eurobarometer o umetni inteligenci na delovnem mestu, ki je v vseh državah Evropske unije potekala med 25. aprilom in 22. majem 2024. Nanjo je odgovorilo tudi 1.023 prebivalcev Slovenije.

Razkriva, da večina Evropejcev meni, da so umetna inteligenca in digitalne tehnologije koristne za delovna mesta, gospodarstvo in družbo. Več kot 60 % vprašanih podpira uporabo umetne inteligence in robotov pri delu, več kot 70 % pa jih meni, da povečujejo produktivnost. Toda čeprav večina podpira odločanje na podlagi umetne inteligence, pa 84 % vprašanih poudarja, da je potrebno skrbno upravljanje za zaščito zasebnosti in zagotavljanje preglednosti. Ugotovitve poudarjajo, da je javnost zelo naklonjena sprejemanju potenciala umetne inteligence, toda da hkrati zahtevajo odgovoren nadzor na delovnem mestu.

Če kaj, raziskava kaže, da imamo Slovenci celo bolj pozitiven odnos do umetne inteligence na svojem delovnem mestu (74 %) kot povprečni Evropejec. Toda Slovenci istočasno pričakujejo več previdnosti pri uvajanju (93 %). Pogosteje menijo tudi, da umetna inteligenca negativno vpliva na komunikacijo med sodelavci (71 %). Slovenci bolj kot Evropejci dvomijo v primernost uporabe umetne inteligence pri izbiri kandidatov za delovna mesta (31 %) ali pa pri samodejnem odpuščanju delavcev (7 %). Enako kot evropsko povprečje pa so prepričani, da umetna inteligenca prispeva k izboljšanju varnosti in zaščite delavcev na delovnem mestu (67 %). Opazno bolj kot v preostali Evropi smo prepričani, da znamo uporabljati digitalno tehnologijo (86 %).

Praktično enako kot v Evropi pa očitno slovenski delodajalci že uporabljajo digitalno tehnologijo in umetno inteligenco za izvajanje varnostnih ukrepov (28 %), za upravljanje urnikov delovnega časa (32 %),  spremljanje dejavnosti delavcev (26 %), dodeljevanje nalog delavcem (22 %), ocenjevanje uspešnosti (19 %) ter celo zaposlovanje delavcev (19 %). Kar 79 % anketiranih Slovencev pa meni, da bi bilo treba v oblikovanje in sprejemanje novih tehnologij vključiti delavce in njihove predstavnike. A hkrati poročajo, da pa je v resnici v Sloveniji tako le v 36 % primerov. Kar 75 % Slovencev meni, da bi bilo treba prepovedati popolnoma avtomatizirano odločanje.

Glej v slovenščini odgovore Slovencev na anketo Eurobarometra o umetni inteligenci na delovnem mestu, 2025

E-novica ZSSS št. 9/2025 (21. 2. 2025): Okvirni seznam nevarnih zdravil

Evropski sindikalni inštitut (ETUI) je leta 2022 kot svoj prispevek za nastanek okvirnega seznama pripravil svoj predlog seznama nevarnih medicinskih izdelkov, v angleščini na tej povezavi. 

Pri zdravljenju nekaterih resnih zdravstvenih stanj se uporablja tudi zdravila, ki lahko povzročijo neželene učinke pri ljudeh, ki sami sicer niso pacienti, so jim pa kot zdravstveni delavci izpostavljeni na delovnem mestu. Za zaposlene v zdravstvu nevarna zdravila med drugim vključujejo nekatera zdravila z delovanjem na novotvorbe, zdravila za zaviranje imunske odzivnosti in protivirusna zdravila ter se uporabljajo za zdravljenje najrazličnejših zdravstvenih stanj, vključno z rakavimi in revmatološkimi obolenji.

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu zato določa preventivno varovanje zdravja zaposlenih v zdravstvenih ustanovah:

1. v 11. členu, da je delodajalec v zdravstvenih ustanovah dolžan v rednih časovnih presledkih izpostavljene zaposlene usposabljati o tveganjih za njihovo zdravje zaradi nevarnih zdravil ter o potrebnih preventivnih ukrepih. Nevarna zdravila morajo biti označena z jasno vidnimi opozorilnimi znaki in znaki za nevarnost;
2. v 18. a členu:
   • “Evropska komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah.
3. • Evropska komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje.”

Ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, so bile zato v angleščini objavljene “Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili“.

Tokrat pa vas obveščamo , da je bil v Uradnem listu EU 20. 2. 2025 v obliki sporočila Evropske komisije tudi v slovenščini objavljen okvirni seznam takih nevarnih zdravil. Vabimo k ogledu!

Glej v slovenščini: Okvirni seznam nevarnih zdravil v skladu s členom 18a Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, (C/2025/1150)

E-novica ZSSS št. 8/2025 (14. 2. 2025): Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu

Tudi na evropskih delovnih mestih so vse bolj prisotni pametni digitalni sistemi za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev. Uporabljajo digitalne tehnologije za zbiranje in analiziranje podatkov, da bi prepoznali in ocenili tveganja, preprečili in/ali zmanjšali škodo ter spodbujali varnost in zdravje pri delu. Ti sistemi temeljijo na napravah za zbiranje podatkov, kot so npr. senzorji, kamere in mikrofoni, ki podatke prek Bluetootha, radiofrekvenčne identifikacije ali interneta stvari prenašajo na platformo v oblaku. Algoritmi umetne inteligence in samostojno učeči se stroji obdelujejo te podatke in jih pretvarjajo v informacije, ki jih delodajalci lahko uporabijo za preprečevanje tveganj ali odzivanje nanje. Seveda obstajajo tudi druge možnosti: od pametnih nadzornih sistemov, ki za usposabljanje delavcev v sektorjih z visokim tveganjem uporabljajo obogateno resničnost, navidezno resničnost ali mešano resničnost, do brezpilotnih letal, ki izvajajo preglede na daljavo v nepremičninskem, gradbenem, naftnem in plinskem ali železniškem sektorju.

V okviru evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025” so bile konec januarja 2025  predstavljene smernice za uporabo pametnih digitalnih sistemov za več varnosti in zdravja pri delu v obliki vodnika “Pametni digitalni sistemi: vodnik za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev“. V njem so predstavljena priporočila o dobrih praksah na delovnem mestu.

Povezava do vodnika “Pametni digitalni sistemi: vodnik za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev“, v angleščini

Načela za oblikovanje in razvoj pametnih digitalnih sistemov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev, v angleščini

E-novica ZSSS št. 7/2025 (4. 2. 2025): Poziv ETUC na svetovni dan boja proti raku

Foto: ETUC

Ob 4. februarju, svetovnem dnevu boja proti raku, je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) pozvala predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, naj ne odlaša s predlogom direktive o pregledovanju, registraciji in spremljanju azbesta v stavbah. Evropska komisija naj bi namreč direktivo sprejela v drugem četrtletju leta 2023, vendar tega še vedno ni storila.

Čeprav je že 20 let uporaba azbesta v EU prepovedana, pa je ta vgrajen v številne stavbe. Pri prenovah teh stavb se vgrajeni azbest sprošča v okolje in zato v EU še vedno na novo ogroža od 4 do 7 milijonov delavcev. Da je tveganje realno, kaže podatek, da se je število obolelih zaradi smrtonosnega  mezotelioma povečalo za 10 %. Mezateliom predstavlja kar 40 % primerov vsega poklicnega raka.

Giulio Romani, konfederalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov, pojasnjuje: “Na milijone ljudi v Evropi je še vedno vsak dan po nepotrebnem in nevede izpostavljenih potencialno smrtonosnim azbestnim vlaknom pri delu… Njihovih življenj ne smemo žrtvovati na oltarju deregulacije…”

Vir: Javni poziv ETUC ob 4. 2. 2025, svetovnem dnevu boja proti raku, v angleščini

E-novica ZSSS št. 6/2025 (3. 2. 2025): 4. februar 2025, svetovni dan boja proti raku

Evropska kampanja “To bi bilo mogoče preprečiti”

Svetovni dan boja proti raku je mednarodni dan, ki ga obeležujemo vsakega 4. februarja, da bi ozaveščali o raku, spodbudili njegovo preprečevanje in ukrepe za reševanje svetovne epidemije raka.

Poklicni rak pa je za razliko od mnogih drugih rakov mogoče preprečiti, saj vemo, kaj na delovnem mestu ga povzroča. Ključnega pomena sta preprečevanje in zgodnje odkrivanje. Delodajalci so odgovorni, da odpravijo ali vsaj zmanjšajo tveganje za nastanek poklicnega raka na delovnih mestih s strategijo preventivnega ukrepanja STOP:

Glej tudi sporočila ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti raku:

• Inšpektorat RS za delo
• Evropska kampanja “To bi bilo mogoče preprečiti”, v angleščini

E- novica ZSSS 5/2025 (27. 1. 2025): Usmerjeni inšpekcijski nadzor gradbišč v letu 2024

Foto: IRSD

Inšpektorat RS za delo je 27. 1. 2025 poročal, da je tudi v letu 2024 oziroma že 16. leto zapored izvedel celoletno akcijo Usmerjeni nadzor gradbišč, s katero zagotavlja večjo varnost delavcev in izboljšanje pogojev dela na začasnih in premičnih gradbiščih. V okviru akcije je bilo opravljenih 1.403 pregledov pri 839 subjektih na 310 gradbiščih in 94  deloviščih, ugotovljenih 2.078 kršitev in izdanih 970 ukrepov.

Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih:

• v zvezi z delom na višini (odri, varnostne ograje, dostopi),
• z zagotavljanjem uporabe ter neuporabo osebne varovalne opreme,
• s podpisanim sporazumom različnih izvajalcev, ki delajo na istem gradbišču in
• z neupoštevanjem navodil koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na aktivnih gradbiščih.

Z leti se je pristop k nadzoru prilagajal in izpopolnjeval. Od leta 2013 Inšpektorat za delo poostreno nadzoruje tudi delovišča izvajalcev, ki opravljajo kratkotrajna dela na višini. Na gradbiščih – deloviščih so preverjali izvajanje ukrepov, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, uporabo in zagotavljanje uporabe osebne varovalne opreme. Prav tako pa so nadzirali izpolnjevanje obveznosti naročnikov oz. nadzornikov projekta, koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu in (glavnih) izvajalcev.

Usmerjeni nadzor skozi leta pomembno prispeva k zmanjšanju števila nezgod pri delu na gradbiščih, tudi smrtnih, izboljšanju varnostnih standardov in boljšim delovnim pogojem.

Na Inšpektoratu za delo načrtujejo, da bodo z usmerjenimi in poostrenimi nadzori gradbišč nadaljevali tudi v prihodnje, saj ugotovitve in ukrepi prinašajo pozitivne spremembe v enem najnevarnejših dejavnosti dela. Poleg zmanjšanja nezgod nadzor pripomore tudi k ozaveščanju delodajalcev in delavcev o pomenu upoštevanja varnostnih ukrepov in spodbuja delodajalce k trajnim izboljšavam na področju varnosti in zdravja pri delu.

Vir: Novice gov.si

E-novica ZSSS št. 4/2025 (21. 1. 2025): Smrtna nezgoda pri delu v Premogovniku Velenje

Na odkopu v jami Preloge v Premogovniku Velenje je 20. 1. 2025 ob 19.10 prišlo do vdora mulja in vode. Odlomilo se je od 500 do 700 kubičnih metrov mokre gline, ki jo ročno odstranjujejo. Enajst od štirinajst rudarjev se je pravočasno umaknilo vdoru, žal pa to ni uspelo trem, ki so bili najbližje odlomu. Enega mladega rudarja so že našli mrtvega, požrtvovalni reševalci pa še iščejo preostala dva rudarja. Vsa Šaleška dolina je zavita v žalost. Premogovnik je 21. 1. 2025 obiskal predsednik vlade Robert Golob in izrekel sožalje družini umrlega ter obljubil podporo družinam prizadetih.

Proizvodnja na odkopih Premogovnika Velenje je zaustavljena. Odgovorni v Premogovniku zatrjujejo, da niso zmanjšali investicij v varnost, a da se kljub vsem varnostnim ukrepom takih dogodkov ne da predvideti. V jami Preloge se je baje zadnja tovrstna nesreča zgodila leta 1976, ko so umrli štirje rudarji. Poteka že izreden inšpekcijski nadzor o vzrokih za nesrečo.

Izrekamo sožalje svojcem in sodelavcem!

Dodatno:  Dan žalovanja 24. 1. 2025

Na pobudo predsednika vlade dr. Roberta Goloba je vlada na dopisni seji razglasila petek, 24. januarja, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje. Vlada poziva vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev, da vsebino prireditve prilagodijo dnevu žalovanja. Zastave na poslopjih državnih ustanov se na dan žalovanja spustijo na pol droga.

E-novica ZSSS št. 3/2025 (13. 1. 2025): Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu

Obveščamo vas o javnem razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje od leta 2025 do leta 2027.

Vlogo za sofinanciranje projekta lahko vloži posamezen delodajalec oziroma združenje, ki predstavlja delojemalsko ali delodajalsko stran. Rok za vložitev vloge je 17. 2. 2025.

Predmet razpisa je sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje od leta 2025 do leta 2027, ki obsegajo sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih prijavitelj izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega, duševnega in socialnega zdravja delavcev.

Razpis je objavljen v Uradnem listu RS in na spletni strani ZZZS:

• Uradni list RS: Javni razpis za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje od leta 2025 do leta 2027 
• Spletna stran ZZZS: Javni razpis za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za obdobje od leta 2025 do leta 2027

E-novica ZSSS št. 2/2025 (7. 1. 2025): Konferenca “Zdravi odnosi, varno delo: za delovna mesta brez nasilja in nadlegovanja”

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vam posredujemo vabilo na brezplačno konferenco “Zdravi odnosi, varno delo: za delovna mesta brez nasilja in nadlegovanja”, ki bo v sredo, 29. januarja 2025 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. 

Na konferenci bodo govorili o nasilju in nadlegovanju v svetu dela. Na oba pojava bodo pogledali s pravnega, sociološkega, kadrovskega, sindikalnega, delodajalskega, izkustvenega ter zornega kota varnosti in zdravja pri delu. Predstavili bodo tudi primer dobre prakse – izkušnje Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi. Udeleženke in udeleženci bodo lahko dobili tudi svoj izvod priročnika o nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu, ki ga je za delodajalce pripravil Mednarodni urad za delo, za slovenske razmere pa prilagodilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kotizacije ni, udeležba na dogodku je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bodo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemajo najkasneje do 20. januarja oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://gov-ankete.si/ZdraviOdnosi2025.

Program konference