Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni

E-novica ZSSS št. 12. (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: študija EU OSHA

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu. V njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

  • obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom –  1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
  • neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
  • kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
  • predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
  • zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

  • dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
  • naporno fizično delo s premalo odmora,
  • dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
  • kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo  družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega  dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

 

 

Praznik enakopravnosti

E-novica ZSSS št. 11/2023 (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

Vse od davnega leta 1911 dalje v Sloveniji na 8. marec – mednarodni dan žensk preverjamo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Kako pa presojamo, ali je pri posameznem delodajalcu pravično ocenjeno tveganje za poklicno zdravje žensk?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 7. členu določa, da je delodajalec dolžan pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev. V 9. členu delodajalca še zavezuje k humanizaciji dela tako, da prilagaja delo posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod. Ena od lastnosti, ki bi jih delodajalec moral upoštevati, ko prilagaja delo posamezniku, je prav gotovo tudi spol zaposlenih.

Vir slike: Globalni sindikat UNI ob 8. marcu 2023

Ženske se od moških razlikujejo najprej zaradi tretjino manjše mišične moči in nežnejše postave. Pogosto se zaposlujejo v drugih dejavnostih kot moški. Razlikujejo se seveda tudi zaradi svoje reproduktivne vloge (menstruacija, nosečnost, dojenje, menopavza). Učinek nevarnih dejavnikov na reproduktivno zdravje obeh spolov je lahko pomembno različen. Raziskave tudi potrjujejo, da so ženske veliko pogosteje od moških tarča nasilja in posebej spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Razlike pa so tudi pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja. Tveganje za nastanek različnih poklicnih bolezni in nezgod pri delu se zato lahko pomembno razlikuje po spolu.

Delodajalec bi moral to upoštevati pri ocenjevanju tveganj za poklicno zdravje zaradi kemičnih, fizikalnih, bioloških in psihosocialnih obremenitev pri delu.  Analize po EU pa so pokazale, da so marsikje delodajalčeve ocene tveganja enotne za oba spola in zato lahko ne le netočne ampak tudi nepravične. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj zato zahteva, da naj delodajalčeve strokovne službe pri ocenjevanju tveganja vedno pretehtajo, kdaj je tveganje zaradi različnih okoliščin obeh spolov različno.

Delavkam čestitamo za praznik njihove enakopravnosti – mednarodni dan žensk – 8. marec 2023!

Podnebni štrajk 3. 3. 2023

E-novica ZSSS št. 10/2023 (1. 3. 2023): Podnebni štrajk 3. 3. 2023

 

Posredujemo obvestilo o Podnebnem štrajku v organizaciji gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki bo v petek, 3. 3. 2023 ob 13.05 v Ljubljani na Kongresnem trgu in v Mariboru na Trgu svobode.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira prizadevanja mladih in njihove zahteve.

Glej: Zahteve Mladih za podnebno pravičnost

Samopredstavitev gibanja Mladi za podnebno pravičnost: Mladi za podnebno pravičnost smo samoorganizirano, demokratično in raznoliko gibanje več kot sto posameznic in posameznikov iz vse Slovenije. Zavzemamo se za dostojno življenje vseh na ohranjenem planetu. Po načelih nenasilnega upora se borimo za konkretne, ljudem in okolju prijazne ukrepe, ter na dolgi rok gradimo alternativo sistemu izkoriščanja človeka in narave. Nesprejemljivo je, da aktualna vlada le še poglablja obstoječo okoljsko krizo, ki bo brez takojšnjega ukrepanja spodkopala pogoje za življenje na našem planetu. Zato beremo, se izobražujemo in povezujemo z najrazličnejšimi skupinami in organizacijami. Organiziramo vse od bralnih krožkov, predavanj in delavnic pa do akcij v javnem prostoru, kulturnih intervencij in protestov. S svojim delovanjem zahtevamo ukrepe, predlagamo konkretne rešitve in postopno gradimo lepšo prihodnost za vse.

 

Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

E-novica ZSSS št. 9/2023 (27. 2. 2023): Pravilnik o poklicnih boleznih objavljen v Uradnem listu RS

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023 objavljen Pravilnik o poklicnih boleznih. Veljati začne dan po objavi, uporabljal pa se bo od 1. maja 2023 dalje. Obdobje med uveljavitvijo in začetkom uporabe je torej vacatio legis, ki je namenjen predhodni seznanitvi prebivalstva in predpripravi na izvajanje.

Verjamemo, da se je z njim končala tridesetletna praznina v slovenskem pravnem redu od osamosvojitve Slovenije dalje, ko je manjkal predpis o postopku za verifikacijo oziroma pravno veljavno ugotovitev, da je posameznik poklicno obolel zaradi obremenitev za zdravje na delovnem mestu. Edina izjema je bil od leta 1997 dalje predpis za verifikacijo azbestnih poklicnih bolezni.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je od osamosvojitve Slovenije dalje vsakokratne pristojne ministre zaman pozivala, naj sprejmejo manjkajoči predpis. Kot smo vas obvestili v naši e-novici 63/2021, je novembra 2021 zato ZSSS obvestila Mednarodno organizacijo dela (ILO), da Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155, ki zahteva, da država s predpisom uredi postopek notifikacije. V naši e-novici št. 15/2022 pa smo vas obvestili, da je ILO na podlagi te prijave dejansko začela postopek ugotavljanja kršitve. Slovenska vlada se je izognila postopku na ILO s tem, da je izbrala možnost sprave z ZSSS kot prijaviteljico kršitve. Konec 2022 je pripravila osnutek novega Pravilnika o poklicnih boleznih in pri tem upoštevala predloge ZSSS za izboljšanje. Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 2/2023, je bil predlog pravilnika do 22. 1. 2023 v javni obravnavi na e-Demokraciji. Januarja 2023 se je z njim seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet.

Pravilnik o poklicnih boleznih ima tri priloge:

  1. slovenski seznam poklicnih bolezni (usklajen s priporočenim seznamom EU),
  2. obrazec vloge, s katero bo delavec na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) začel postopek ugotavljanja svoje poklicne bolezni in
  3. obrazec, na katerem bo izvedenski organ na KIMPDŠ odločil o treh možnih izidih:
    • obstoj poklicne bolezni,
    • obstoj suma poklicne bolezni ali
    • poklicna bolezen ni ugotovljena.

Če bo obstoj poklicne bolezni potrjen, bo poklicno oboleli s pomočjo tega potrdila lahko uveljavljal na ZPIZ in na ZZZS višje odmerjene pravice, ki mu jih zagotavljata dva zakona: ZZVZZ in ZPIZ-2. Delodajalec pa bo dolžan v svoji oceni tveganja določiti preventivne ukrepe, da se odpravi tveganje za poklicno obolevanje delavcev.

Od maja 2023 dalje bodo torej delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, lahko praviloma s pomočjo svojega osebnega izbranega zdravnika oddali vlogo na KIMPDŠ, da se jim prizna poklicna bolezen. Kot kaže statistika EU, predstavljena v zgornjem grafu, se v EU prizna največ poklicnih mišično-kostnih bolezni, kontaktnih dermatitisov, poklicnih rakov in pnevmokonioz (patologija pljuč v kroničnem poteku, katere vzrok je podaljšano inhaliranje industrijskega prahu, kar povzroča razvoj razširjene pljučne fibroze).

Vabimo vas, da se aprila 2023 na tej povezavi naročite na aprilsko tematsko številko glasila ZSSS Delavska enotnost, ki bo za vas pripravila obširno predstavitev novega pravilnika in vsega, kar morate vedeti o poklicnih boleznih!

Povezava na novi Pravilnik o poklicnih boleznih na strani 1377

Besedilo Pravilnika o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Prispevek za novinarsko konferenco ZSSS 24. februarja 2023

_____________________________________________________

Dodatno:

Zaključno poročilo ZSSS za ILO o rezultatih spravljanja z Vlado RS, 1. 3. 2023

Umik pritožbe ZSSS na ILO, 9. 3. 2023

ILO potrjuje prejem umika, 17, 3. 2023

Poslovnik o delu interdisciplinarne komisije strokovnjakov

Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

E-novica ZSSS št. 8/2023 (22. 2. 2023): Kazenske ovadbe zaradi eksplozije v Melamin Kočevje maja 2022

O najbolj tragični nezgodi pri delu v letu 2022 v Melaminu Kočevje smo pisali v naših e-novicah št. 21/2022  in 46/2022. Na teh povezavah najdete tudi rezultate nadzora različnih inšpekcijskih služb. Naš komentar nadzora nekaterih inšpekcij je bila izjava ZSSS ob svetovnem dnevu dostojnega dela (glej 49/2022).  Tokrat vas obveščamo še o obvestilu za javnost, v katerem Policijska uprava Ljubljana obvešča o zaključku kriminalistične preiskave o vzrokih eksplozije in požara, v katerem je umrlo sedem ljudi in bilo 32 ranjenih. Zahvaljujemo se Policijski upravi Ljubljana in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani za korektno opravljeno delo!

__________________

Obvestilo za javnost: “Ljubljanski  kriminalisti  so zaključili zahtevno kriminalistično preiskavo eksplozije in posledično požara v Kočevju, do katere je prišlo 12. 5. 2022. Preiskavo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Z  ogledom kraja dejanja, ki ga je vodila preiskovalna sodnica iz Okrožnega sodišča  v  Ljubljani,  in  nadaljnjo  kriminalistično  preiskavo,  je bilo ugotovljeno,  da  je  bila na območje tovarne s tovornim vozilom pripeljana kemijska   snov,   ki   je  bila  prečrpana  v  napačen rezervoar.  Zaradi nekompatibilnosti  kemijskih  snovi  je  med  prečrpavanjem prišlo do močne eksplozije in posledično do požara.

Zaradi  posledic dogodka je skupno umrlo 7 oseb in sicer je 5 oseb umrlo na kraju  (trije  državljani Slovenije in dva Bosne in Hercegovine), dve osebi pa  čez  nekaj  dni  na  zdravljenju  v  Kliničnem  centru  Ljubljana (drž. Slovenije in Makedonije). Lažje poškodovanih je bilo tudi 32 oseb, ki so se takrat  nahajale  v  neposredni  okolici objekta. Te osebe so utrpele lažje opekline  oziroma  so  bile  sprejete v zdravniško oskrbo zaradi vdihavanja ogljikovega  monoksida. Nastala pa je tudi večja premoženjska škoda tako na območju  tovarne  kot  v  okolici  na  raznih  objektih  in vozilih. Skupna ocenjena materialna škoda po nestrokovni oceni presega 37 milijonov evrov.

V  okviru  intenzivne  kriminalistične  preiskave  je bilo ugotovljenih več nepravilnosti,  ki  so  pravno  formulirane  zlasti  v Zakonu o varnosti in zdravju  pri  delu  in  njegovih  podzakonskih  aktih.  Ugotovljene so bile vzročne  zveze  opustitve  dolžnega  ravnanja  za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev in nastalo posledico.

Iz ugotovitev izhaja utemeljen sum, da ravnanje ni bilo v skladu s predpisi in tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih. Posledica tega je bila smrt sedmih ljudi, večja premoženjska škoda in več oseb z lažjimi telesnimi poškodbami, zato smo zoper štiri fizične in eno pravno osebo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, zaradi storitve kaznivih dejanj Ogrožanje varnosti pri delu po  201. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z  zaporom od enega do osmih let) in Povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (za katerega se storilec kaznuje z zaporom do petih let).”

Lepo pozdravljeni.

Aleksandra Golec
predstavnica za odnose z javnostmi
samostojna policijska inšpektorica

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

POLICIJA

Policijska uprava Ljubljana

__________________

DODATNO:

Danes, 22. februarja 2023, ob 14. uri, bo na Policijski upravi Ljubljana podal izjavo novinarjem še Valter Zrinski, vodja oddelka za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana.

19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

Kolektivna poškodba pri delu s smrtnim izidom v Hamex Stara Vrhnika

E-novica št. 7/2023 (18. 2. 2023): Kolektivna poškodba pri delu s smrtnim izidom v Hamex Stara Vrhnika

  Prizorišče eksplozije, foto Za občane, Občina Vrhnika

Posredujemo vam obvestilo Dnevnega informativnega biltena Centra za obveščanje Republike Slovenije za 17. 2. 2023: “Ob 11.29 je prišlo do eksplozije v skladišču pirotehničnih izdelkov Hamex na Stari Vrhniki, občina Vrhnika. V eksploziji je ena oseba izgubila življenje, dve osebi sta poškodovani. Na kraju je bilo skupaj 55 gasilcev iz GB Ljubljana ter PGD Stara Vrhnika, Vrhnika, Verd in Sinja Gorica. Reševalci NMP Vrhnika in NMP Ljubljana so oskrbeli poškodovani osebi ter ju prepeljali v UKC Ljubljana. Aktivirani so bili OŠ CZ Vrhnika, enota ELME in enota ARSO ter obveščene vse pristojne službe. Po prvih analizah ELME ni nevarnosti za okolje in prebivalce. Ob 14.17 so gasilci požar omejili in pogasili ter pregledali okolico, saj je ob eksploziji razmetalo sode in druge predmete. V eksploziji sta uničena dva objekta, tovorni kontejner, skladišče pa je močno poškodovano.”

Sredstva javnega obveščanja poročajo, da  je umrla ena oseba, dve pa sta bili huje poškodovani. Poškodovani osebi imata opečeno 40 % oziroma 60 % kože. Zaradi udara tlaka ob eksploziji je prišlo tudi do poškodbe notranjih organov. Baje je bil poškodovan lastnik podjetja in njegov sin. Eksplozija je nastala v proizvodnem delu in se razširila na skladišče. Oboje je v celoti uničeno.  Eksplozija je bila tako silovita, da so jo zaznali seizmografi. V požaru, ki se je razvil v nadaljevanju, je bilo v celoti uničeno skladišče. Zaradi eksplozije je odneslo kose materiala tudi preko ograje podjetja. Okoliško prebivalstvo poroča o silovitem poku. Pristojni organi še raziskujejo vzroke eksplozije.

Foto s spletne strani Hamex

Podjetje Hamex, d.o.o. od leta 1991 proizvaja in prodaja ognjemete, zabavno in scensko pirotehniko ter navtično signalizacijo, strelivo in smodnik. V podjetju je pet zaposlenih.

Družinam in sodelavcem umrlega in poškodovanih izražamo sožalje!

Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

E-novica ZSSS št. 6/2023 (13. 2. 2023): Predlagane nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

Da bi izboljšala zaščito delavcev pred zdravstvenimi tveganji, je Evropska komisija danes, 13. 2. 2023 predlagala nove mejne vrednosti izpostavljenosti svincu in diizocianatom: Opomba: 1000 μg (mikrogramov) = 1 mg (miligram)

  1. mejna vrednost poklicne izpostavljenosti za svinec: 0,03 mg/m3; (Opomba: v Sloveniji trenutno 0,1 mg/m3)
  2. biološka mejna vrednost za svinec: 15 µg/100 ml krvi; (Opomba: v Sloveniji 400 μg/l – moški, 300 μg/l – ženske pod 45 let)
  3. biološka mejna vrednost za svinec za nosečnice: 4,5 µg/100 ml krvi
  4. splošna mejna vrednost poklicne izpostavljenosti za diizocianate: 6 μg NCO/m3 (pomeni najvišjo koncentracijo snovi v zraku, ki jo delavec vdihava v določenem referenčnem obdobju, tj. 8 ur); (Opomba: v Sloveniji od 0,05 mg/m3 do 0,035 mg/m3)
  5. mejna vrednost kratkotrajne (intenzivne) izpostavljenosti za diizocianate: 12 μg NCO/m3 (velja za krajše referenčno obdobje, 15 minut); (Opomba: v Sloveniji od 0,05 mg/m3 do 0,035 mg/m3)

Predlagane evropske mejne vrednosti bodo pomenile pomembno boljšo zaščito slovenskih delavcev. O predlaganih mejnih vrednostih se je Evropska komisija predhodno posvetovala z evropskimi socialnimi partnerji. Na sindikalni strani je to Evropska konfederacija sindikatov ETUC, katere članica je od 1999 tudi ZSSS. Predlog novih mejnih vrednosti morata obravnavati še Evropski parlament in Evropski svet. Ko bo potrjen na ravni EU, pa bo Slovenija morala najkasneje v dveh letih nove mejne in biološke vrednosti prenesti  v svojo zakonodajo.

Evropska komisija si je zastavila cilj, da vsako leto določi pet novih evropskih mejnih vrednosti za nevarne kemikalije, kar je gotovo tudi rezultat večletne kampanje evropskih sindikatov in ZSSS STOP poklicnemu raku.

 

Prevod izjave za javnost Evropske komisije na tej povezavi

O škodljivosti diizocianatov na strani 10 in svinca na strani 23: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

_____________________________________________

Dodatno:

Določanje vsebnosti NCO-) izocianata (v angleščini) – Determination of isocyanate (NCO-) content

ETUC o dogovoru v EU o novih mejnih vrednostih za svinec na tej povezavi (v angleščini)

15. 11. 2023 so bile v okviru medinstitucionalnega sporazuma o peti reviziji direktive o rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snoveh sprejete varnejše mejne vrednosti izpostavljenosti svincu. Približno 1,5 milijona delavcev bo deležnih nove zaščite pred izpostavljenostjo svincu, ki povzroča raka. Ko se bodo nove mejne vrednosti začele izvajati, bo to pomenilo, da se bo :
– mejna vrednost poklicne izpostavljenosti znižala z 0,15 miligrama na kubični meter (0,15 mg/m3) na 0,03 mg/m3
– mejna vrednost biološke izpostavljenosti znižala s 70 mikrogramov na 100 mililitrov krvi (70 µg/100ml) na 15 µg/100ml.

4. februar – svetovni dan boja proti raku

E-novica ZSSS št. 5/2023 (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

Na Svetovnem vrhu boja proti raku v novem tisočletju je bila 4. februarja 2000 v Parizu sprejeta Pariška listina, katere namen je napredek v boju proti raku kot drugem najpogostejšem vzroku umiranja. S Pariško listino je bil med drugim 4. februar razglašen za svetovni dan boja proti raku.

Boriti se je treba tudi proti poklicnemu raku, zaradi katerega v Evropi vsako leto umre 100.000 ljudi, ker so bili na svojem delovnem mestu izpostavljeni rakotvornim snovem. Svetovni dan boja proti raku je priložnost, da si podrobno ogledamo svoje delovno okolje in preverimo, ali smo izpostavljeni karcinogenom. Tveganje je možno zaradi:

  1. rakotvornih snovi, s katerimi delamo,
  2. rakotvornih snovi, ki nastajajo med nekaterimi delovnimi procesi,
  3. izpostavljenosti med čiščenjem in vzdrževanjem.

 

Ustavimo poklicnega raka! Mogoče ga je preprečiti z zmanjšanjem izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu.

 

Več o karcinogenih na delovnih mestih na teh povezavah:

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

 

Glej tudi:

Več o svetovnem dnevu boja proti raku na tej povezavi

Načrt za rakotvorne snovi (Roadmap on Carcinogenes) na tej povezavi

 

Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

E-novica ZSSS št. 4/2023 (23. 1. 2023): Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom

Januarja 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izdalo priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, ki so ga pripravili specializanti medicine dela, prometa in športa ter specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine pod vodstvom mentoric doc. dr. Alenke Škerjanc, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa ter doc. dr. Nataše Kos, specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Te so: bolečine v vratu, križu, rami, komolcu, zapestju, v palcu roke,  v kolku, kolenu, gležnju, v peti – Ahilova peta, v stopalu  ter zaskočeni prsti, revmatske bolezni, vnetja obsklepnih burz in fibromialgija.

Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Priročnik je dostopen na tej povezavi

Vabljeni k ogledu!

 

Evropska komisija zbira predloge za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

E-novice ZSSS št. 3/2023: Evropska komisija zbira predloge za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

Obveščamo vas, da do 15. 2. 2023 poteka zbiranje pobud za celovit pristop EU do duševnega zdravja. Tudi vi kot državljan/ka EU lahko na tej povezavi v slovenščini sporočite svojo pobudo, kako naj bo ta pristop res celovit. Vaš prispevek bo Evropska komisija upoštevala pri nadaljnjem razvoju pobude.

Septembra 2022 je namreč predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen med nagovorom o stanju Evropske unije 2022 napovedala pobudo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju, ki je vključena v delovni program Komisije za leto 2023. V ta namen sedaj poteka zbiranje dokazov za celovit pristop k duševnemu zdravju.

Seveda se ta pobuda nanaša na vse vrste duševnega zdravja, vendar k temu sodi tudi duševno zdravje na delovnem mestu. Tako namreč med drugim piše v pozivu Evropske komisije k zbiranju predlogov: Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, močno vplivajo na posameznice in  posameznike, organizacije in nacionalna gospodarstva. Približno polovica evropskih delavcev in delavk meni, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost, prispeva pa k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni. Komisija je zato leta 2021 sprejela sporočilo o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027, v katerem potrjuje pomen obravnavanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, tudi ob upoštevanju digitalnega prehoda in napoveduje številne ukrepe. To sporočilo bo tudi odgovor na zavezo v zvezi z nezakonodajno pobudo na ravni EU o duševnem zdravju na delovnem mestu v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji.”

Do pobude na portalu Have your Say (Povejte svoje mnenje) na tej povezavi

POZOR! Za lažje delo ne pozabite na spustnem seznamu jezikov v zgornji opravilni vrstici izbrati slovenščine!

Vabljeni k ogledu!