DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Biološki monitoring

Sovpliv več nevarnosti hkrati

SOVPLIV VEČ NEVARNOSTI HKRATI

 

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja  moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT).  Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

 

HRUP IN KEMIČNE SNOVI

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih* substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

* Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

 

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

  • antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
  • nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
  • diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
  • analgetiki in antipiretiki,
  • topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
  • nitrili,
  • kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
  • živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

  • kadmij (kadmijev klorid),
  • arzen,
  • bromati,
  • tobačni dim,
  • halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

  • insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
  • alkilne spojine (n-heptan),
  • butil nitril,
  • 4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če  hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

 

KEMIKALIJE IN SEVANJE

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

Vir besedila: PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

KEMIJSKE OBREMENITVE

NEVARNOSTI ZARADI KEMIJSKIH OBREMENITEV

 

 

Kemične snovi na delovnem mestu so lahko nevarne za zdravje delavcev. Nekatere učinkujejo škodljivo pri vdihavanju ali zaužitju (dražilne, teratogene*, mutagene**, rakotvorne***), druge učinkujejo škodljivo pri stiku s kožo ali očmi.

* Teratogen je vsak kemični dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

** Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

*** Skupna lastnost vseh karcinogenov je, da spremenijo DNK tako, da izzovejo mutacijo ali pa spremenijo izražanje genov brez poseganja v strukturo DNK.

NA KAJ SMO POZORNI PRI OCENJEVANJU TVEGANJA ZARADI NEVARNIH KEMIKALIJ:
  • Katere snovi se pri delu uporabljajo: Podatke posreduje tehnolog, ki pozna delovni proces, sicer pa jih poiščemo v varnostnem listu kemikalije. Dodatne pridobimo iz literature in internetnih virov (npr. Toxnet). Ne pozabimo na možnost kemijskih reakcij med njimi, vključno s produkti gorenja.
  • V kakšni obliki so: trdne snovi, tekočine, plini, aerosoli (prah, dim, pare, megle); kako vstopajo v organizem (na delovnih mestih praviloma le skozi dihala ali kožo).
  • Kakšni so drugi delovni pogoji: delo z veliko energetsko porabo zahteva večjo izmenjavo zraka (in v njem prisotnih substanc), vroče okolje poveča možnost vsrkavanja skozi kožo.
  • Koliko časa so delavci izpostavljeni kemikalijam in kakšna je njihova koncentracija v zraku oziroma kako velik je stik s kožo: kakšna je izpostavljenost.
  • Kakšne so značilnosti delavcev: za starejšega delavca je preobremenjujoča izpostavljenost, ki je sprejemljiva za zdravega mlajšega delavca; za nekoga z okvarjenimi jetri je škodljiva izpostavljenost snovem, ki se v njih presnavljajo (čeravno so pod mejnimi vrednostmi).
  • Kateri so poznani škodljivi učinki:
    • akutni, ki nastopijo takoj ali največ 48 ur po izpostavljenosti (poškodba pri delu),
    • kronični – kronične zastrupitve (PB): okvare značilnih tarčnih organov,
    • pozni učinki nastanejo več let po izpostavljenosti, tudi po prenehanju dela.
  • Vpliv na reproduktivno zdravje izpostavljenega delavca ali delavke:
    • pred spočetjem: kemikalije vplivajo na reproduktivne sposobnosti moških (hormonski motilci, spremenijo kvaliteto semena, npr. stiren, bisfenol A, svinec, ftalati, dizelski izpusti), pri ženskah (motnje menstruacije, sproščanja spolnih hormonov, zmanjšanje plodnosti, npr. organska topila, svinec, poliklorirani bifenili (PCB), nitrozni plini),
    • med nosečnostjo: kemikalije povzročijo lahko spontani splav, prezgodnji porod, otrok je ob porodu prelahek, prirojene nepravilnosti, mrtvorojenost (npr. epoksidi, zdravila za zdravljenje raka, formaldehid),
    • med dojenjem: številne snovi prehajajo v mleko in so tam v dovolj veliki koncentraciji, da lahko škodijo otroku (npr. težke kovine, perkloroetilen),
    • snovi z mutagenim učinkom: okvarijo dedni material v celicah in se lahko prenašajo v prihodnje generacije.

 

Kakšne učinke (bolezni) lahko pričakujemo glede na izpostavljenost ali dozo, izvemo iz podatkov v toksikološki ali epidemiološki literaturi. Če ne obstajajo (in je presoja zato nezanesljiva), primerjamo rezultate meritev delovnega okolja (ekološki monitoring) in rezultate zdravstvenih pregledov.

Izpostavljenost definirata koncentracija škodljive snovi in trajanje izpostavljenosti. Koncentracije škodljivih snovi v zraku delovnega okolja merimo (t. i. ekološki monitoring) in primerjamo z zavezujočimi mejnimi vrednostmi, ki po naši zakonodaji (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem) ne smejo biti presežene. Pri vrednotenju vendarle upoštevamo, da:

  • za vse kemikalije (še) ni mejne vrednosti, kar še ne pomeni, da smo pri delu z njimi brez skrbi; tu še posebej velja, da je treba izpostavljenost zmanjšati na minimum,
  • če so meritve opravljene v nestandardnih pogojih, niso odsev dejanskega stanja in je obremenitev lahko podcenjena,
  • so nezanesljive mejne vrednosti za oceno izpostavljenosti večjemu številu kemikalij hkrati, zato smo v teh primerih bolj previdni (posebej če gre za enako delujoče snovi ali se njihovi skupni učinki okrepijo),
  • mejne vrednosti praviloma niso uporabne za snovi, ki prehajajo skozi kožo (namenjene so predvsem snovem, ki se vdihavajo),
  • mejne vrednosti veljajo za osemurno delo zdravega človeka, ki v standardnih klimatskih pogojih opravlja delo z majhno energetsko porabo (t. i. lahko fizično delo),
  • mejne vrednosti ne veljajo za posebej občutljive (mladoletnike in nosečnice),
  • izmerjena „normalna“ koncentracija kemikalije še ne pomeni, da je delo z njo neškodljivo.

 

Vir besedila: PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

Preberi tudi:


KORISTNI NAPOTKI INŠPEKTORATA RS O NEVARNIH KEMIČNIH SNOVEH NA DELOVNEM MESTU

Iz Poročila IRSD za leto 2018, stran 43 in 44:

V gospodarstvu praktično ni dejavnosti, v kateri delavci ne bi bili izpostavljeni nevarnim snovem. To predstavlja tveganje za zdravje delavcev. Glede ugotavljanja ustreznosti delovnega okolja na delovnih mestih, na katerih so prisotne kemične snovi, ugotavljamo, da delodajalci in njihovi strokovni delavci oceno tveganja naredijo preveč splošno, ne prepoznajo vseh snovi, ki so prisotne na delovnem mestu, in ne predvidijo potrebnih ukrepov.

V letu 2018 so inšpektorji ugotavljali, da so nekateri delodajalci po ponovni oceni tveganja glede prisotnosti kemičnih snovi na delovnem mestu sploh prvič izmerili koncentracije teh snovi v delovnem okolju in v nekaj primerih se je izkazalo, da so bili delavci izpostavljeni koncentracijam snovi, ki so presegale mejno vrednost za poklicno izpostavljenost. Ukrepi za zaščito teh delavcev so bili do izvedbe meritev pomanjkljivi in nezadostni, tako da delavci svojega dela s kemičnimi snovmi niso izvajali v varnem delovnem okolju. V preteklem letu je bilo na področju postopkov vzorčenja kemičnih snovi ugotovljenih manj nepravilnosti kot v predhodnih letih, saj so vzorčenje opravile strokovne službe, ki so se že seznanile z zahtevo po uporabi akreditiranih metod za analizo vzorcev kemičnih snovi na delovnih mestih. V večini primerov so te strokovne službe vzorčevalnike ali pa nosilce/absorbente prejele kar od akreditiranih laboratorijev, ki so potem opravili analize.

V mesecu maju 2018 je izšla dopolnitev standarda SIST EN 689, ki je sicer že vključen v slovenski pravni red s Pravilnikomo dovoljenih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, ki zavezuje izvajalce meritev nevarnih kemičnih snovi na delovnih mestih k njegovi obvezni uporabi. Njegova uporaba je postala obvezna za vse delodajalce tudi s spremembo Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (glej 4. odstavek 8. člena).

Standard SIST EN 689 določa navodila za opravljanje reprezentativnih meritev izpostavljenosti kemičnim snovem zaradi vdihavanja z namenom dokazovanja skladnosti z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost. Natančneje določa tudi čas vzorčenja in časovni razpored izvajanja meritev. Delodajalci se za izkazovanje varnega delovnega okolja glede prisotnosti kemičnih snovi pri delu opirajo le na poročilo o meritvah kemičnih snovi, ki ga opravijo vsaka tri leta in to jim zadostuje, kljub temu, da standard SIST EN 689 zahteva drugačno pogostost.

Sprememba Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu je na novo opredelila mejne vrednosti za prah glede na prašno frakcijo, in sicer določa mejno vrednost za inhalabilno kakor tudi alveolarno frakcijo. S tem je bila dopolnjena ureditev na področju izvajanja meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu. Prav tako (novi) pravilnik določa, da se biološki monitoring izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev, s čimer se prispeva k ustreznosti in sledljivosti izvajanja biološkega monitoringa. Vse te spremembe bodo pozitivno vplivale na varnost in zdravje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnim snovem.

Delodajalci pogosto kratkotrajni izpostavljenosti delavcev kemičnim snovem na delovnih mestih ne namenjajo zadostne pozornosti, čeprav je za zagotavljanje zdravja delavcev izredno pomembna. Delodajalci bi morali ocenjevati tveganja zaradi kratkotrajnih izpostavljenosti delavcev in v ocenah tveganja navesti tudi podatek o številu izpostavljenosti delavca nevarnim snovem v osmih urah, kakšne so koncentracije, trajanje izpostavljenosti in kakšna je pogostost teh izpostavljenosti. Pri ocenah izpostavljenosti delavcev kemičnim snovem pri delu je torej treba poznati podatke o aktivnostih, ki jih delavci opravljajo (na primer 13 minut opravljajo delo pri mešanju kemičnih snovi, potem 5 ur delo opravljajo na stroju, preostali delovni čas pa delajo v skladišču, kjer kemična snov ni prisotna), ter koncentracije, katerim so izpostavljeni pri mešanju in pri delu na stroju. Vsi ti podatki so ključnega pomena, da delodajalci ugotovijo, ali so delavci v osmih urah prekomerno izpostavljeni kemični snovi pri delu.

Delodajalci bi morali, kar se v praksi le redko dogaja, določiti sprejemljivost tveganj glede izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu z upoštevanjem izmerjenih koncentracij, načina dela in vpliva kemične snovi na zdravje (vrednost biološkega monitoringa). Izdelati bi morali načrt meritev, ki bi zajemal čas merjenja, opredelil lokacijo meritev, rezultate bi moral sistemsko urediti, beležiti časovno izpostavljenost delavca in spremljati biološki monitoring izpostavljenih delavcev. Moramo se zavedati, da se lahko vpliv kemičnih snovi na zdravje delavca zelo različno (individualno) odraža. Vsebina poročila o opravljenih meritvah koncentracij kemičnih snovi v delovnem okolju trenutno ni opredeljena in je prepuščena izvajalcu vzorčenja. Ugotavljamo, da so nekatera poročila že izdelana zelo strokovno, nekaterapa ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih bodo potrebovali delodajalci, ko bodo analizirali podatke. Če so v poročilih navedenele vrednosti, brez podatkov o načinu vzorčenja in analiziranja, uporabljenih aparaturah in agensih, napakah in podobno, vrednosti ni mogoče primerjati in uporabiti za analizo ugotovitev pri zdravstvenem nadzoru. Delodajalci večinoma že vedo, da morajo imeti skladno z zahtevami zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu varnostne liste za nevarne snovi, ki jih uporabljajo delavci pri delu. Ob tem pa ugotavljamo, da je tesna povezava med ustreznostjo ocene tveganja, ki se nanaša na nevarne snovi, in ustreznostjo varnostnega lista ter obratno. Če delodajalci oziroma njihovi strokovni delavci nimajo ustreznih varnostnih listov, ne morejo izdelati ustrezne ocene tveganja. Varnostni listi, ki so jih dobili v vpogled inšpektorji, so deloma še pomanjkljivi v točki 8.1, ker v njej ni opredeljen biološki monitoring,in v točki 8.2.1, v kateri ni navedena osebna varovalna oprema z lastnostmi, ki jih mora imeti za učinkovito varovanje delavca pred poškodbami in poklicnimi boleznimi. Scenarija izpostavljenosti, ki mora biti priložen varnostnemu listu nevarne snovi in v katerem so zelo pomembne informacije o tem, kako se snov proizvaja ali uporablja v svojem življenjskem ciklu in kako proizvajalec ali uvoznik nadzira ali priporoča, da izvaja nadaljnji uporabnik, vključno z delovnimi pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganja, v praksi skoraj ne vidimo. Scenarij lahko zajema posamezni proces ali pa opisuje več procesov oziroma aktivnosti (na primerbarvanje s čopičem, barvanje z brizganjem). Ukrepi za obvladovanje tveganja se za isto snov spremenijo v odvisnosti od načina uporabeoziroma delovnih pogojev. Scenarij izpostavljenosti bi moral biti izdelan za vsako uporabo nevarne snovi.Prijav zaradi neustreznega delovnega okolja pri delu s kemičnimi snovmi je vedno več. Praktično pri vseh prijavahugotavljamo, da so delodajalci sicer prepoznalinevarnosti zaradi vpliva kemičnih snovi na zdravje delavcev, vendar so bile ocene tveganj izdelane presplošno in zelo pomanjkljivo, delodajalci pa tudi niso bili sprejeli konkretnih ukrepovza varno delo. Delodajalci bi morali določiti stopnjo sprejemljivega tveganja tudi gledeprisotnostikemičnih snovi na delovnem mestu –v povezavi z rezultati biološkega monitoringa, vendartega v ocenah tveganja ne storijo. Čese zanašajo le na predpisane mejne vrednosti (MV), določenev zakonodaji, se kaj hitro lahko zgodi, da bodo biološke mejne vrednosti (BAT) pri delavcih prekoračene. Nekateri izvajalci medicine dela podatkov o biološkem monitoringu, še posebej ko so ti prekoračeni, ne obravnavajo z ustrezno skrbnostjo, saj pravijo, da delavci še ne kažejo znakov bolezni. Pogosto se zanašajo tudi na to, da ima en delavecsicerpovišano biološko mejno vrednost, vendar pa sodelavec dosega nižjo. Takšno stanje pojasnjujejo z obrazložitvijo, da razlog povišane vrednosti pri enem delavcu ne more biti izpostavljenost pri delu, saj oba opravljata enako delo, pač pa naj bi bili to vplivi iz drugega okolja, vendar ne navedejo, katerega. Biološka mejna vrednost pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitem ali skozi kožo. Je torej mejna vrednost nevarnih kemičnih snovi oziromanjenih metabolitov oziroma bioloških učinkov,nastalih zaradi delovanja snovi v organizmu. Biološka mejna vrednost predstavlja vsebnost nevarne kemične snovi ali njenega metabolita v biološkem materialu in omogoča oceno notranje doze izpostavljenosti in tveganja pri posamezniku ali skupini, upošteva individualne razlike v privzemu, razdelitvi, izločanju, upošteva fizične obremenitve pri delu, upošteva individualno obnašanje posameznega delavca pri delu. Vse navedeno je razlog, da imajo delavci, izpostavljeni kemičnim snovem,različno vrednost biološkega monitoringa, vendar nihče ne sme imeti prekoračene. Biološki monitoring ima prednost pri oceni učinkov na zdravje. Zgodnji biološki učinki ali prizadetost funkcij in klinična simptomatika so povezani z biološkimi mejnimi vrednostmi le občasno in zdravniki medicine dela to dejstvo pogosto zanemarjajo in navajajo, da še nihče od zaposlenih ni zbolel. Biološki monitoring in biološka mejna vrednost se uporabljatakot dopolnilo analize delovnega okolja. Zdravnik medicine dela mora vpliv kemične snovi na zdravje delavcev spremljati skozi obdobne preglede terupoštevati zelo pomembno dejstvo, da imajo kemične snovi tako imenovanolatentno dobo (kot na primer azbest), da se okvare zdravja lahko pojavijo tudi šele po večletniizpostavljenosti, tudi šele po nekaj desetletjih. Predpisane biološke mejne vrednosti temeljijo na raziskavah, študijah in dognanjih glede vpliva kemične snovi na zdravje delavca, zato jih je treba brezpogojno upoštevati inspoštovati. Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, kar mora izkazati z različnimi podatki, preračuni, poročili in dokazili. Podatki o zdravstvenem stanju delavcev so eden izmed najpomembnejših dokazil o tem, da delodajalec zagotavlja takšne ukrepe (varno delovno okolje), dadelavci zaradi opravljanja dela ne bodo zboleli in dobili okvar zdravja. Zato je izmenjava podatkov med medicino dela in delodajalcem ključnega pomena. Ko se delavec upokoji, se njegovo zdravstveno stanje ne povezuje več z delom, ki ga je opravljal, saj osebni zdravnik teh podatkov ne pozna, delavec pa zdravniku tudi ne zna natančno povedati,katerim škodljivostim in kemičnim snovem je bil izpostavljen. Podatki o zdravstvenem stanju upokojenih delavcev bi se morali spremljati in navezovati na obdobje, ko je bila oseba delovno aktivna, ter se sistematično analizirati.

 

 

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

Kaj je mejna vrednost poklicne izpostavljenosti ?

 

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

 

Vir definicij: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

 

Več o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:

 

SEVANJE

ULTRAVIJOLIČNO SEVANJE

UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice. UV sevanje kvari DNK, povzroča mutacijo kožnih celic, zato ne smemo podcenjevati dolgoročnih učinkov UV sevanja. Nekaj o jakosti UV sevanja pove UV indeks. Tudi delodajalec mora delavce usposobiti o UV indeksu in njegovem pomenu. UV indeks najdete pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer lahko izveste veliko o vremenu.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:
1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju! Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
• vse vodne površine odbijejo 10 do 30 % vpadnih UV žarkov,
• sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

Ultravijolično sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka. V Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. Preberi več

Izgorelost

IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU

Skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 25. maja 2019 potrdila 11. revizijo Mednarodne statistične klasifikacije bolezni in z njimi povezanih zdravstvenih težav, označeno s kratico ICD-11. Vanjo je prvič v zgodovini vključila diagnozo izgorelosti na delovnem mestu. Verzija ICD-11 bo stopila v veljavo 1. januarja 2022. ICD je klasifikacija vseh diagnoz, saj definira vse bolezni, obolenja, poškodbe in druge zdravstvene težave ljudi. Njen namen je razumevanje, kaj povzroča obolevanje ljudi, da bi bilo na tej podlagi mogoče načrtovati zdravstveno politiko.

Izgorelost na delovnem mestu je v ICD-11 označena s šifro QD85 Burn-out. Za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu je pomembno, da ICD-11 definira, kaj so vzroki izgorelosti na delovnem mestu. In ti niso posledica osebnih lastnosti bolnika, kot so nas doslej prepričevali. ICD-11 namreč izrecno zanika povezovanje izgorelosti z bolnikovimi doživljaji izven delovnega mesta.

Po definiciji ICD-11 gre za bolezen, izrecno povezano z delovnim mestom oziroma z zaposlitvijo. Opisana pa je takole: Izgorelost (angleško burn out) je sindrom, ki je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni uspešno obravnavan. Opredeljujejo jo tri dimenzije:

  • občutek pomanjkanja energije in izčrpanosti,
  • duševno oddaljevanje od dela ali negativizem in cinizem do delovnih nalog,
  • zmanjšana poklicna učinkovitost.

Izgorelost smo srečevali doslej v poklicih, kjer je obseg delovnih obveznosti tako dolgo presegal zmožnosti posameznika, da je končno prišlo do njegovega kolapsa. Na podlagi primerov izgorelosti, s katerimi smo se v Službi ZSSS za varnost in zdravje pri delu srečali v preteklosti, lahko potrdimo, da gre za izjemno nevarno stanje, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in kjer popolna ozdravitev ni zagotovljena vsem. Mediji so v tujini poročali tudi o zabeleženih smrtnih primerih. Izgorelost na delovnem mestu je zato treba preprečevati. Posamezniku se ne sme naložiti bremen, ki presegajo njegove zmožnosti. Kolapsirajo navadno najbolj pridni, ki jim je zato najlažje nalagati nove in nove naloge. Opaziti je treba, kdaj jim je naloženo preveč delovnih nalog in se zavzeti zanje! Ne nazadnje je preprečevanje izgorelosti v poslovnem interesu delodajalca, saj ICD-11 opozarja, da zmanjšuje poklicno učinkovitost. Kljub temu, da izgoreli delavec dela več in več, da bi opravil vse naloženo delo, je zaradi izčrpanosti njegova učinkovitost vse manjša.

VIBRACIJE

VIBRACIJE

 

Vibracije so eden izmed nezaželen dejavnikov delovnega okolja. Vplivajo lahko na celotno telo (tem vibracijam rečemo splošne vibracije) ali pa na posamezne dele telesa, najpogosteje na dlan-roka (to pa so t. i. lokalne vibracije). Tako splošne kot lokalne vibracije nastanejo kot posledica stika z napravo, ki vibrira.  Uporaba takšnih naprav je zato vrsto del postavila na seznam dejavnosti s povečanim tveganjem. V to kategorijo sodijo upravljalci pnevmatskih, električnih in dizelskih ročnih orodij, vozniki tovornjakov, avtobusov, težke gradbene mehanizacije in rudarji …

Izpostavljenost vibracijam ima lahko zelo škodljive učinke na zdravje. Vibracije povzročajo motnje v mišično-kostni strukturi, nevrološke in vaskularne motnje, slabšanje ostrine vida, okvare sluha, lahko motnje v prebavi, kronična vnetja sluznice, razjede na želodcu itd. Če so poleg vibracij  prisotni še hrup, neugodne mikroklimatske razmere, statične obremenitve, nefiziološki položaji, izpostavljenost prahu ali toksičnim plinom/param, kadilske navade in visoka individualna občutljivost pa se stopnja tveganja za zdravstvene okvare še poveča. Škodljivost je odvisna od intenzivnosti vibracij in časa izpostavljenosti glede na osem-urni delavnik!

Pojmi povezani z vibracijami so frekvenca, amplituda oscilacije, hitrost in pospešek. Frekvenca pove, kolikokrat na sekundo vibrajoči del zaniha naprej in nazaj (enota je Hz – beri »herc«), amplituda pa predstavlja maksimalen odmik od mirovne točke (enota je mm-milimeter). Na podlagi omenjenih parametrov se določa škodljivost vibracij za človeško telo. Za vsako orodje in napravo s katerim delate obstajajo listine iz katerih je možno razbrati karakteristike vibracij, torej frekvenco in amplitudo oscilacije … Kombinacija teh dveh parametrov  pove za kakšna zdravstvena tveganja gre oziroma kateri organski sistemi bodo poškodovani.

Kombinacije frekvenc in amplitud, ki negativno vplivajo na zdravje:

Vibracije z nizko frekvenco – pod 1 Hz in  visokimi amplitudami (primer takšne vibracije je vožnja z ladjo) povzročajo gibanje telesa, ki se odraža kot slabo počutje, ki ga spremlja bruhanje, vrtoglavica, glavobol.

Vibracije z nizkimi frekvencami do 30 Hz povzročajo premikanje in stresanje organov. Vibracije z nizkimi frekvencami in velikimi amplitudami med 25-150 Hz povzročajo motnje prebavnega trakta, okvare hrbtenice in spremembe v kosteh in sklepih.

Vibracije z majhnimi amplitudami in višjimi frekvencami od 35-250 Hz povzročajo okvare živčevja in vplivajo na frekvenco in ritem srca. Pojavijo se težave v prebavnem traktu.

Vibracije od 250-300 Hz povzročajo močne bolečine.

Vibracije nad 600 Hz pa povzročijo poškodbe živčevja in spremembe v mehkih obkostnih tkivih.

(vir: Čadež, Tabor, Vpliv vibracij na človekovo telo. 1985)

Raynaudova bolezen/fenomen ali »sindrom belih prstov«

Pomni: mrzle roke so najpogostejši znak Raynaudove bolezni.

Raynaudova bolezen je posledica vpliva lokalnih vibracij na človeka. Gre za vibracije s frekvenco od 90-300 Hz in amplitudo nekaj milimetrov.  Raynaudova bolezen je stanje, pri katerem pride do občasne prekinitve dotoka krvi v roke.  Gre torej za obolenje ožilja, kjer prstov ne čutimo več. Simptomi nastanejo običajno ob stiku z mrzlo vodo ali v hladnem vremenu. Pojavi se srbenje, neobčutljivost, gluhost prstov rok in bolečina. Koža na prizadetih predelih najprej obledi, potem pa postane modrikasta zaradi pomanjkanja s kisikom nasičene krvi. Bledica se najprej pokaže na oddaljenih delih prstov, nato pa se širi proti dlani. Raynaudova bolezen navadno prizadene drugi do peti prst.

Slika: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Secondary_Raynaud’s_in_Sj%C3%B6gren’s_syndrome_2.JPG

Preprečevanje poškodb zaradi vibracij se mora najprej začeti z odkrivanjem problema, tj. z merjenjem vibracij.

Vpliv vibracij na delavca, ki drži v roki orodje (pnevmatsko dleto, vrtalni stroj, itd.), se ugotavlja tako, da se merilnik vibracij pritrdi na roke, kjer nihanje vstopa v telo. Meritve se opravljajo v vseh treh smereh in v frekvenčnem področju od 5 do 1500 Hz, saj so nihanja teh frekvenc najbolj škodljiva za človeško telo.

Osnovni pristop je odstranitev oziroma zmanjšanje intenzitete vibracij: To se doseže z zamenjavo pnevmatičnega orodja s hidravličnim, uporabo orodja z amortizerji, ki imajo dušilni učinek na vibracije, uporabo orodja, ki zadržuje toploto oz. uporabo orodja z ogrevanimi ročaji (motorne žage) ter izolacijo delovnih mest (stolov, tal). Če se omenjeni ukrepi izkažejo za neučinkovite je treba problem rešiti z izolacijo človeka od vira vibracij. Uporaba osebne varovalne opreme mora biti skrajni ukrepi, kajti vibracijske rokavice nimajo izrazitega protivibracijskega učinka. Služijo bolj v namen ohranjanja toplote rok in prstov in s tem zmanjšujejo verjetnost poškodb zaradi vibracij.

Pomni: ključnega pomena so redno vzdrževanje orodij in strojev ter ozaveščanje zaposlenih o učinkih vibracij na zdravje!

Pomni: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje delavcem, ki so mlajši od 18 let opravljanje del, ki vključujejo tveganje zaradi vibracij. Tudi nosečim delavkam, delavkam, ki so pred kratkim rodile ter doječim delavkam slovenska zakonodaja prepoveduje izpostavljenost vibracijam nizkim frekvenc in vibracijam, ki se prenašajo na trebuh, vendar ob predpostavki, da je to razvidno iz ocene tveganja!

Delovni čas

IZMENSKO DELO

Evropski sindikalni inštitut (http://www.etui.org/en/Topics/Health-Safety/News/Shift-work-is-bad-for-your-brain) je v svoji strokovni reviji »Poklicna in okoljska medicina« (Occupational and Environmental Medicine) novembra 2014 objavil rezultate dolgoletne raziskave VISAT dveh univerz (Toulouse in Swansea). Ta je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih.

Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let.

Vir: http://oem.bmj.com/content/early/2014/10/08/oemed-2013-101993.short?g=w_oem_ahead_tab

Cilji: Znano je, da izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa* in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost. Kljub temu pa je malo znanega o dolgoročnih posledicah izmenskega dela na kognitivne sposobnosti (npr. zaznavanje, učenje, spomin in mišljenje). Namen raziskave je bil oceniti učinke izmenskega dela na kognitivnost.

 *Iz Žepnega priročnika za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu (gradivo za usposabljanje, ZSSS, 2014): Cirkadijski ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr.  telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).

Metoda: Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.

Rezultati: Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.

Zaključki: Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.

 

Več o izmensko-nočnem delu:

Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017

Konvencija o nočnem delu

Preberi tudi:

Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka

42/2019 e-novica ZSSS: Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

 

Koliko počitka mora po ZDR-1 zagotoviti delodajalec?

V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela.

Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu.

V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. ZDR-1 tudi določa, da lahko delavec pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.

V obdobju 24 ur ima delavec pravico do počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.

Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

ZDR-1 pa v 157. členu dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

CLP informacije

Kaj je CLP?

CLP je evropska uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemičnih materialov in zmesi. Gre za predpis, ki uvaja  sistem uvrstitve in etiketiranja kemikalij na območju EU, ki temelji na splošnem harmoniziranem sistemu OZN (GHS OZN).

CLP je uredba o nevarnostih kemikalij in kemičnih mešanic, ter o obveščanju drugih o teh nevarnostih.

Naloga industrije je, da pred dajanjem snovi in mešanice v promet ugotovi njihove nevarnosti in jih razvrsti v skladu z identificiranimi nevarnostmi.

Če je snov ali mešanica nevarna, jo mora proizvajalec opremiti z etiketo, da uporabniki in delavci že pred ravnanjem z materialom ali mešanico lahko spoznajo njene morebitne nevarnosti in učinke.

Uredba je v državah članicah pravno obvezna. 

Reprotoksini

REPROTOKSINI OZ. SNOVI STRUPENE ZA RAZMNOŽEVANJE

Vir slike: Publikacija ZSSS: Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, 2009

 

Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2016

Iz predstavitve poročila: Reproduktivno zdravje delavcev je lahko ogroženo zaradi nevarnih kemikalij, kot so pesticidi in farmacevtski proizvodi, ter bioloških, fizikalnih, organizacijskih in psihosocialnih dejavnikov. Vprašanje tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu, ki vplivajo na reproduktivno zdravje, je bilo osredotočeno predvsem na ženske, večinoma na nosečnice, vendar dejansko lahko ta tveganja vplivajo na reproduktivno zdravje žensk in moških. Snovi, strupene za razmnoževanje, lahko vplivajo tudi na zarodek in človekov razvoj, posledice pa so med drugim lahko splavi, malformacije in funkcionalne pomanjkljivosti. V povzetku so na kratko predstavljeni rezultati poročila, v katerem je preučeno sedanje poznavanje tveganj na delovnem mestu za razmnoževanje. Opozarja na vrzeli v navedenem poznavanju ter vsebuje priporočila glede nadaljnjih ukrepov za povečanje ozaveščenosti in boljšo preventivo.

Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, avtorica: Marie-Anne Mengeot, 80 strani, 2009


Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov*

Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošnikih proizvodih na trgu EU. Te snovi imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. Navzoče so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Nova pravila zajemajo vse potrošniške izdelke, ki vsebujejo zadevne štiri snovi. Omejitev je bila sprejeta na podlagi znanstvenih in tehničnih priporočil Evropske agencije za kemikalije, veljati pa bo začela junija 2020.

Nove določbe so uvedene kot spremembe uredbe REACH, ki je najnaprednejša in celostna zakonodaja o kemikalijah na svetu. Z uredbo REACH se je izpostavljenost državljanov škodljivim kemikalijam v zadnjih desetih letih močno zmanjšala, Komisija pa si stalno prizadeva, da bi še bolje zaščitila potrošnike, delavce in okolje. Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-18-6850_en.htm

Kaj so ftalati si preberite tukaj.


 

Loading...