DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Biološki monitoring

Sovpliv več nevarnosti hkrati

SOVPLIV VEČ NEVARNOSTI HKRATI

 

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja  moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT).  Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

 

HRUP IN KEMIČNE SNOVI

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih* substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

* Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

 

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

  • antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
  • nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
  • diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
  • analgetiki in antipiretiki,
  • topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
  • nitrili,
  • kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
  • živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

  • kadmij (kadmijev klorid),
  • arzen,
  • bromati,
  • tobačni dim,
  • halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

  • insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
  • alkilne spojine (n-heptan),
  • butil nitril,
  • 4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če  hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

 

KEMIKALIJE IN SEVANJE

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

Vir besedila: PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

KEMIJSKE OBREMENITVE

NEVARNOSTI ZARADI KEMIJSKIH OBREMENITEV

 

 

Kemične snovi na delovnem mestu so lahko nevarne za zdravje delavcev. Nekatere učinkujejo škodljivo pri vdihavanju ali zaužitju (dražilne, teratogene*, mutagene**, rakotvorne***), druge učinkujejo škodljivo pri stiku s kožo ali očmi.

* Teratogen je vsak kemični dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

** Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

*** Skupna lastnost vseh karcinogenov je, da spremenijo DNK tako, da izzovejo mutacijo ali pa spremenijo izražanje genov brez poseganja v strukturo DNK.

NA KAJ SMO POZORNI PRI OCENJEVANJU TVEGANJA ZARADI NEVARNIH KEMIKALIJ:
  • Katere snovi se pri delu uporabljajo: Podatke posreduje tehnolog, ki pozna delovni proces, sicer pa jih poiščemo v varnostnem listu kemikalije. Dodatne pridobimo iz literature in internetnih virov (npr. Toxnet). Ne pozabimo na možnost kemijskih reakcij med njimi, vključno s produkti gorenja.
  • V kakšni obliki so: trdne snovi, tekočine, plini, aerosoli (prah, dim, pare, megle); kako vstopajo v organizem (na delovnih mestih praviloma le skozi dihala ali kožo).
  • Kakšni so drugi delovni pogoji: delo z veliko energetsko porabo zahteva večjo izmenjavo zraka (in v njem prisotnih substanc), vroče okolje poveča možnost vsrkavanja skozi kožo.
  • Koliko časa so delavci izpostavljeni kemikalijam in kakšna je njihova koncentracija v zraku oziroma kako velik je stik s kožo: kakšna je izpostavljenost.
  • Kakšne so značilnosti delavcev: za starejšega delavca je preobremenjujoča izpostavljenost, ki je sprejemljiva za zdravega mlajšega delavca; za nekoga z okvarjenimi jetri je škodljiva izpostavljenost snovem, ki se v njih presnavljajo (čeravno so pod mejnimi vrednostmi).
  • Kateri so poznani škodljivi učinki:
    • akutni, ki nastopijo takoj ali največ 48 ur po izpostavljenosti (poškodba pri delu),
    • kronični – kronične zastrupitve (PB): okvare značilnih tarčnih organov,
    • pozni učinki nastanejo več let po izpostavljenosti, tudi po prenehanju dela.
  • Vpliv na reproduktivno zdravje izpostavljenega delavca ali delavke:
    • pred spočetjem: kemikalije vplivajo na reproduktivne sposobnosti moških (hormonski motilci, spremenijo kvaliteto semena, npr. stiren, bisfenol A, svinec, ftalati, dizelski izpusti), pri ženskah (motnje menstruacije, sproščanja spolnih hormonov, zmanjšanje plodnosti, npr. organska topila, svinec, poliklorirani bifenili (PCB), nitrozni plini),
    • med nosečnostjo: kemikalije povzročijo lahko spontani splav, prezgodnji porod, otrok je ob porodu prelahek, prirojene nepravilnosti, mrtvorojenost (npr. epoksidi, zdravila za zdravljenje raka, formaldehid),
    • med dojenjem: številne snovi prehajajo v mleko in so tam v dovolj veliki koncentraciji, da lahko škodijo otroku (npr. težke kovine, perkloroetilen),
    • snovi z mutagenim učinkom: okvarijo dedni material v celicah in se lahko prenašajo v prihodnje generacije.

 

Kakšne učinke (bolezni) lahko pričakujemo glede na izpostavljenost ali dozo, izvemo iz podatkov v toksikološki ali epidemiološki literaturi. Če ne obstajajo (in je presoja zato nezanesljiva), primerjamo rezultate meritev delovnega okolja (ekološki monitoring) in rezultate zdravstvenih pregledov.

Izpostavljenost definirata koncentracija škodljive snovi in trajanje izpostavljenosti. Koncentracije škodljivih snovi v zraku delovnega okolja merimo (t. i. ekološki monitoring) in primerjamo z zavezujočimi mejnimi vrednostmi, ki po naši zakonodaji (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem) ne smejo biti presežene. Pri vrednotenju vendarle upoštevamo, da:

  • za vse kemikalije (še) ni mejne vrednosti, kar še ne pomeni, da smo pri delu z njimi brez skrbi; tu še posebej velja, da je treba izpostavljenost zmanjšati na minimum,
  • če so meritve opravljene v nestandardnih pogojih, niso odsev dejanskega stanja in je obremenitev lahko podcenjena,
  • so nezanesljive mejne vrednosti za oceno izpostavljenosti večjemu številu kemikalij hkrati, zato smo v teh primerih bolj previdni (posebej če gre za enako delujoče snovi ali se njihovi skupni učinki okrepijo),
  • mejne vrednosti praviloma niso uporabne za snovi, ki prehajajo skozi kožo (namenjene so predvsem snovem, ki se vdihavajo),
  • mejne vrednosti veljajo za osemurno delo zdravega človeka, ki v standardnih klimatskih pogojih opravlja delo z majhno energetsko porabo (t. i. lahko fizično delo),
  • mejne vrednosti ne veljajo za posebej občutljive (mladoletnike in nosečnice),
  • izmerjena „normalna“ koncentracija kemikalije še ne pomeni, da je delo z njo neškodljivo.

 

Vir besedila: PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

Preberi tudi:


KORISTNI NAPOTKI INŠPEKTORATA RS O NEVARNIH KEMIČNIH SNOVEH NA DELOVNEM MESTU

Iz Poročila IRSD za leto 2018, stran 43 in 44:

V gospodarstvu praktično ni dejavnosti, v kateri delavci ne bi bili izpostavljeni nevarnim snovem. To predstavlja tveganje za zdravje delavcev. Glede ugotavljanja ustreznosti delovnega okolja na delovnih mestih, na katerih so prisotne kemične snovi, ugotavljamo, da delodajalci in njihovi strokovni delavci oceno tveganja naredijo preveč splošno, ne prepoznajo vseh snovi, ki so prisotne na delovnem mestu, in ne predvidijo potrebnih ukrepov.

V letu 2018 so inšpektorji ugotavljali, da so nekateri delodajalci po ponovni oceni tveganja glede prisotnosti kemičnih snovi na delovnem mestu sploh prvič izmerili koncentracije teh snovi v delovnem okolju in v nekaj primerih se je izkazalo, da so bili delavci izpostavljeni koncentracijam snovi, ki so presegale mejno vrednost za poklicno izpostavljenost. Ukrepi za zaščito teh delavcev so bili do izvedbe meritev pomanjkljivi in nezadostni, tako da delavci svojega dela s kemičnimi snovmi niso izvajali v varnem delovnem okolju. V preteklem letu je bilo na področju postopkov vzorčenja kemičnih snovi ugotovljenih manj nepravilnosti kot v predhodnih letih, saj so vzorčenje opravile strokovne službe, ki so se že seznanile z zahtevo po uporabi akreditiranih metod za analizo vzorcev kemičnih snovi na delovnih mestih. V večini primerov so te strokovne službe vzorčevalnike ali pa nosilce/absorbente prejele kar od akreditiranih laboratorijev, ki so potem opravili analize.

V mesecu maju 2018 je izšla dopolnitev standarda SIST EN 689, ki je sicer že vključen v slovenski pravni red s Pravilnikomo dovoljenih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, ki zavezuje izvajalce meritev nevarnih kemičnih snovi na delovnih mestih k njegovi obvezni uporabi. Njegova uporaba je postala obvezna za vse delodajalce tudi s spremembo Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (glej 4. odstavek 8. člena).

Standard SIST EN 689 določa navodila za opravljanje reprezentativnih meritev izpostavljenosti kemičnim snovem zaradi vdihavanja z namenom dokazovanja skladnosti z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost. Natančneje določa tudi čas vzorčenja in časovni razpored izvajanja meritev. Delodajalci se za izkazovanje varnega delovnega okolja glede prisotnosti kemičnih snovi pri delu opirajo le na poročilo o meritvah kemičnih snovi, ki ga opravijo vsaka tri leta in to jim zadostuje, kljub temu, da standard SIST EN 689 zahteva drugačno pogostost.

Sprememba Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu je na novo opredelila mejne vrednosti za prah glede na prašno frakcijo, in sicer določa mejno vrednost za inhalabilno kakor tudi alveolarno frakcijo. S tem je bila dopolnjena ureditev na področju izvajanja meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu. Prav tako (novi) pravilnik določa, da se biološki monitoring izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev, s čimer se prispeva k ustreznosti in sledljivosti izvajanja biološkega monitoringa. Vse te spremembe bodo pozitivno vplivale na varnost in zdravje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnim snovem.

Delodajalci pogosto kratkotrajni izpostavljenosti delavcev kemičnim snovem na delovnih mestih ne namenjajo zadostne pozornosti, čeprav je za zagotavljanje zdravja delavcev izredno pomembna. Delodajalci bi morali ocenjevati tveganja zaradi kratkotrajnih izpostavljenosti delavcev in v ocenah tveganja navesti tudi podatek o številu izpostavljenosti delavca nevarnim snovem v osmih urah, kakšne so koncentracije, trajanje izpostavljenosti in kakšna je pogostost teh izpostavljenosti. Pri ocenah izpostavljenosti delavcev kemičnim snovem pri delu je torej treba poznati podatke o aktivnostih, ki jih delavci opravljajo (na primer 13 minut opravljajo delo pri mešanju kemičnih snovi, potem 5 ur delo opravljajo na stroju, preostali delovni čas pa delajo v skladišču, kjer kemična snov ni prisotna), ter koncentracije, katerim so izpostavljeni pri mešanju in pri delu na stroju. Vsi ti podatki so ključnega pomena, da delodajalci ugotovijo, ali so delavci v osmih urah prekomerno izpostavljeni kemični snovi pri delu.

Delodajalci bi morali, kar se v praksi le redko dogaja, določiti sprejemljivost tveganj glede izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu z upoštevanjem izmerjenih koncentracij, načina dela in vpliva kemične snovi na zdravje (vrednost biološkega monitoringa). Izdelati bi morali načrt meritev, ki bi zajemal čas merjenja, opredelil lokacijo meritev, rezultate bi moral sistemsko urediti, beležiti časovno izpostavljenost delavca in spremljati biološki monitoring izpostavljenih delavcev. Moramo se zavedati, da se lahko vpliv kemičnih snovi na zdravje delavca zelo različno (individualno) odraža. Vsebina poročila o opravljenih meritvah koncentracij kemičnih snovi v delovnem okolju trenutno ni opredeljena in je prepuščena izvajalcu vzorčenja. Ugotavljamo, da so nekatera poročila že izdelana zelo strokovno, nekaterapa ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih bodo potrebovali delodajalci, ko bodo analizirali podatke. Če so v poročilih navedenele vrednosti, brez podatkov o načinu vzorčenja in analiziranja, uporabljenih aparaturah in agensih, napakah in podobno, vrednosti ni mogoče primerjati in uporabiti za analizo ugotovitev pri zdravstvenem nadzoru. Delodajalci večinoma že vedo, da morajo imeti skladno z zahtevami zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu varnostne liste za nevarne snovi, ki jih uporabljajo delavci pri delu. Ob tem pa ugotavljamo, da je tesna povezava med ustreznostjo ocene tveganja, ki se nanaša na nevarne snovi, in ustreznostjo varnostnega lista ter obratno. Če delodajalci oziroma njihovi strokovni delavci nimajo ustreznih varnostnih listov, ne morejo izdelati ustrezne ocene tveganja. Varnostni listi, ki so jih dobili v vpogled inšpektorji, so deloma še pomanjkljivi v točki 8.1, ker v njej ni opredeljen biološki monitoring,in v točki 8.2.1, v kateri ni navedena osebna varovalna oprema z lastnostmi, ki jih mora imeti za učinkovito varovanje delavca pred poškodbami in poklicnimi boleznimi. Scenarija izpostavljenosti, ki mora biti priložen varnostnemu listu nevarne snovi in v katerem so zelo pomembne informacije o tem, kako se snov proizvaja ali uporablja v svojem življenjskem ciklu in kako proizvajalec ali uvoznik nadzira ali priporoča, da izvaja nadaljnji uporabnik, vključno z delovnimi pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganja, v praksi skoraj ne vidimo. Scenarij lahko zajema posamezni proces ali pa opisuje več procesov oziroma aktivnosti (na primerbarvanje s čopičem, barvanje z brizganjem). Ukrepi za obvladovanje tveganja se za isto snov spremenijo v odvisnosti od načina uporabeoziroma delovnih pogojev. Scenarij izpostavljenosti bi moral biti izdelan za vsako uporabo nevarne snovi.Prijav zaradi neustreznega delovnega okolja pri delu s kemičnimi snovmi je vedno več. Praktično pri vseh prijavahugotavljamo, da so delodajalci sicer prepoznalinevarnosti zaradi vpliva kemičnih snovi na zdravje delavcev, vendar so bile ocene tveganj izdelane presplošno in zelo pomanjkljivo, delodajalci pa tudi niso bili sprejeli konkretnih ukrepovza varno delo. Delodajalci bi morali določiti stopnjo sprejemljivega tveganja tudi gledeprisotnostikemičnih snovi na delovnem mestu –v povezavi z rezultati biološkega monitoringa, vendartega v ocenah tveganja ne storijo. Čese zanašajo le na predpisane mejne vrednosti (MV), določenev zakonodaji, se kaj hitro lahko zgodi, da bodo biološke mejne vrednosti (BAT) pri delavcih prekoračene. Nekateri izvajalci medicine dela podatkov o biološkem monitoringu, še posebej ko so ti prekoračeni, ne obravnavajo z ustrezno skrbnostjo, saj pravijo, da delavci še ne kažejo znakov bolezni. Pogosto se zanašajo tudi na to, da ima en delavecsicerpovišano biološko mejno vrednost, vendar pa sodelavec dosega nižjo. Takšno stanje pojasnjujejo z obrazložitvijo, da razlog povišane vrednosti pri enem delavcu ne more biti izpostavljenost pri delu, saj oba opravljata enako delo, pač pa naj bi bili to vplivi iz drugega okolja, vendar ne navedejo, katerega. Biološka mejna vrednost pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitem ali skozi kožo. Je torej mejna vrednost nevarnih kemičnih snovi oziromanjenih metabolitov oziroma bioloških učinkov,nastalih zaradi delovanja snovi v organizmu. Biološka mejna vrednost predstavlja vsebnost nevarne kemične snovi ali njenega metabolita v biološkem materialu in omogoča oceno notranje doze izpostavljenosti in tveganja pri posamezniku ali skupini, upošteva individualne razlike v privzemu, razdelitvi, izločanju, upošteva fizične obremenitve pri delu, upošteva individualno obnašanje posameznega delavca pri delu. Vse navedeno je razlog, da imajo delavci, izpostavljeni kemičnim snovem,različno vrednost biološkega monitoringa, vendar nihče ne sme imeti prekoračene. Biološki monitoring ima prednost pri oceni učinkov na zdravje. Zgodnji biološki učinki ali prizadetost funkcij in klinična simptomatika so povezani z biološkimi mejnimi vrednostmi le občasno in zdravniki medicine dela to dejstvo pogosto zanemarjajo in navajajo, da še nihče od zaposlenih ni zbolel. Biološki monitoring in biološka mejna vrednost se uporabljatakot dopolnilo analize delovnega okolja. Zdravnik medicine dela mora vpliv kemične snovi na zdravje delavcev spremljati skozi obdobne preglede terupoštevati zelo pomembno dejstvo, da imajo kemične snovi tako imenovanolatentno dobo (kot na primer azbest), da se okvare zdravja lahko pojavijo tudi šele po večletniizpostavljenosti, tudi šele po nekaj desetletjih. Predpisane biološke mejne vrednosti temeljijo na raziskavah, študijah in dognanjih glede vpliva kemične snovi na zdravje delavca, zato jih je treba brezpogojno upoštevati inspoštovati. Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, kar mora izkazati z različnimi podatki, preračuni, poročili in dokazili. Podatki o zdravstvenem stanju delavcev so eden izmed najpomembnejših dokazil o tem, da delodajalec zagotavlja takšne ukrepe (varno delovno okolje), dadelavci zaradi opravljanja dela ne bodo zboleli in dobili okvar zdravja. Zato je izmenjava podatkov med medicino dela in delodajalcem ključnega pomena. Ko se delavec upokoji, se njegovo zdravstveno stanje ne povezuje več z delom, ki ga je opravljal, saj osebni zdravnik teh podatkov ne pozna, delavec pa zdravniku tudi ne zna natančno povedati,katerim škodljivostim in kemičnim snovem je bil izpostavljen. Podatki o zdravstvenem stanju upokojenih delavcev bi se morali spremljati in navezovati na obdobje, ko je bila oseba delovno aktivna, ter se sistematično analizirati.

 

 

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

Kaj je mejna vrednost poklicne izpostavljenosti ?

 

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (kratica MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost (kratica KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost (kratica BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

 

Vir definicij: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

 

Več o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti:

 

CLP informacije

Kaj je CLP?

CLP je evropska uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemičnih materialov in zmesi. Gre za predpis, ki uvaja  sistem uvrstitve in etiketiranja kemikalij na območju EU, ki temelji na splošnem harmoniziranem sistemu OZN (GHS OZN).

CLP je uredba o nevarnostih kemikalij in kemičnih mešanic, ter o obveščanju drugih o teh nevarnostih.

Naloga industrije je, da pred dajanjem snovi in mešanice v promet ugotovi njihove nevarnosti in jih razvrsti v skladu z identificiranimi nevarnostmi.

Če je snov ali mešanica nevarna, jo mora proizvajalec opremiti z etiketo, da uporabniki in delavci že pred ravnanjem z materialom ali mešanico lahko spoznajo njene morebitne nevarnosti in učinke.

Uredba je v državah članicah pravno obvezna. 

Reprotoksini

REPROTOKSINI OZ. SNOVI STRUPENE ZA RAZMNOŽEVANJE

Vir slike: Publikacija ZSSS: Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, 2009


Študija o tveganju za nastanek raka pri otrocih danskih staršev, zaposlenih v industrijah barv in tiska

 

Študija temelji na podatkih o raku pri danskih otrocih iz danskega registra raka v obdobju 1968-2015. Objavljena je bila v ugledni skandinavski strokovni reviji Scandinavian Journal of Work, Environment & Health. Gre za študijo, ki lahko velja kot eden od dokazov o očem skritih in zato toliko bolj nevarnih učinkih na zdravje ljudi zaradi reprotoksinov na delovnih mestih. To so kemikalije, ki lahko na različne načine škodujejo plodnosti delavcev in zdravju njihovih potomcev. Reprotoksini lahko povzročijo poškodbo ali smrt gamet (to je moških semenčic in ženskih jajčec), smrt zarodka ali ploda v maternici, razvojne okvare, kot je na primer abnormalni razvoj kostnega tkiva, slabši fizični razvoj, funkcionalno okvaro organov ali pomanjkanje encimov. Otežujejo zanositev in povzročajo spontane splave. Lahko pa tudi škodujejo razvoju plodu v času nosečnosti zaradi trajnih okvar organov. Škodujejo lahko tudi samemu porodu in razvoju otroka po porodu. Očem skriti ostajajo zlasti dolgoročni učinki reprotoksinov na zdravje potomcev izpostavljenih delavcev. Zaradi hormonskih motilcev lahko pride do hudih zdravstvenih zapletov celo pri vnukih!

Ker so nevarnosti, ki jih povzročajo reprotoksini skrite očem, je torej pomembna vsaka znanstvena raziskava, ki jih razkrije. Omenjena danska študija je raziskala povezavo med izbruhom rakavih bolezni pri otrocih in izpostavljenostjo njihovih staršev reprotoksinom v industrijah barv in tiska. Raziskava je potrdila občutno povečano tveganje za nastanek akutne mieloidne levkemije in raka centralnega živčnega sistema pri otrocih izpostavljenih delavcev. Tveganje za raka pri otroku, če je v industriji barv in tiska delal oče, je kar podvojeno!

Reprotoksini torej škodujejo ne le plodnosti žensk ampak tudi moških! Ne zadošča zgolj varstvo nosečnic! Tako delavce kot delavke je treba pred škodljivimi učinki zaščititi že mnogo pred zanositvijo!

Vir: Risk of selected childhood cancers and parental employment in painting and printing industries: A register-based case‒control study in Denmark 1968–2015 (Prevod: Tveganje za nastanek raka pri otrocih staršev, zaposlenih v industrijah barv in tiska: Študija na podlagi danskega registra raka 1968-2015, objavljeno leta 2019 v Print ISSN: 0355-3140 Electronic ISSN: 1795-990X Copyright (c) Scandinavian Journal of Work, Environment & Health)

Kaj torej svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?

Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi naslednje stavke o nevarnosti:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.

H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.

H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.

Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, zahtevajte od njega enako zaščito delavcev pred njimi, kakršna je zahtevana v primeru karcinogenov! Ne zadovoljite se zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna.

Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar lahko zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.


Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2016

Iz predstavitve poročila: Reproduktivno zdravje delavcev je lahko ogroženo zaradi nevarnih kemikalij, kot so pesticidi in farmacevtski proizvodi, ter bioloških, fizikalnih, organizacijskih in psihosocialnih dejavnikov. Vprašanje tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu, ki vplivajo na reproduktivno zdravje, je bilo osredotočeno predvsem na ženske, večinoma na nosečnice, vendar dejansko lahko ta tveganja vplivajo na reproduktivno zdravje žensk in moških. Snovi, strupene za razmnoževanje, lahko vplivajo tudi na zarodek in človekov razvoj, posledice pa so med drugim lahko splavi, malformacije in funkcionalne pomanjkljivosti. V povzetku so na kratko predstavljeni rezultati poročila, v katerem je preučeno sedanje poznavanje tveganj na delovnem mestu za razmnoževanje. Opozarja na vrzeli v navedenem poznavanju ter vsebuje priporočila glede nadaljnjih ukrepov za povečanje ozaveščenosti in boljšo preventivo.

Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, avtorica: Marie-Anne Mengeot, 80 strani, 2009


Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov*

 

Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošnikih proizvodih na trgu EU. Te snovi imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. Navzoče so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Nova pravila zajemajo vse potrošniške izdelke, ki vsebujejo zadevne štiri snovi. Omejitev je bila sprejeta na podlagi znanstvenih in tehničnih priporočil Evropske agencije za kemikalije, veljati pa bo začela junija 2020.

Nove določbe so uvedene kot spremembe uredbe REACH, ki je najnaprednejša in celostna zakonodaja o kemikalijah na svetu. Z uredbo REACH se je izpostavljenost državljanov škodljivim kemikalijam v zadnjih desetih letih močno zmanjšala, Komisija pa si stalno prizadeva, da bi še bolje zaščitila potrošnike, delavce in okolje. Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-18-6850_en.htm

Kaj so ftalati si preberite tukaj.


 

Karcinogeni/ Mutageni

KARCINOGENI/MUTAGENI/TERATOGENI


Ozaveščanje o karcinogenih na delovnih mestih v EU

Podpisniki evropskega Dogovora (angleško convenant) za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018 so 24. 9. 2018 na Dunaju na konferenci v okviru avstrijskega predsedovanja Evropskemu svetu podaljšali njegovo veljavnost do konca leta 2019. Cilj podaljšanja je vztrajati, dokler EU ne bo določila evropskih obvezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Z njimi bi lahko v EU v prihodnosti preprečili letno 100.000 smrti zaradi poklicnega raka. Na konferenci je bila podana ocena, koliko ljudi letno umre zaradi poklicnega raka v posameznih evropskih državah. Za Slovenijo je bila ocena dvignjena na 446 umrlih letno.

Podpisniki pa so poudarili, da zgolj določitev mejnih vrednosti ne zadošča, saj je nato treba poskrbeti, da se jih na ravni posameznih delodajalcev tudi dejansko uresničuje.  Na konferenci so bili predstavljeni tudi koncepti mejnih vrednosti iz različnih evropskih držav, da bi tako lahko v debati ocenili, ali se že lahko razmišlja o skupnem evropskem konceptu. Posebno zanimanje je bila deležna predstavitev nemških mejnih vrednosti po letu 2005, katerih opis lahko v angleščini preberete v publikaciji BAuA na naslednji povezavi.

Karcinogenov na delovnem mestu je doslej ugotovljenih preko 200. Številni se ne zavedajo, da so kemikalije, s katerimi delajo, rakotvorne. Zato se vse začne z ozaveščanjem. V ta namen so podpisniki dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018 (ministrstvi za delo Nizozemske in Avstrije, Evropska komisija, Evropska agencija, Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in BUSINESSEUROPE) tudi v slovenščini pripravili kratke informacije o prvem naboru sledečih karcinogenov:

Azbest

Benzen

Formaldehid

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI

Policiklični aromatski ogljikovodiki

Prah lesa

Vinilklorid


Glifosat ni tvegan zgolj za okolje ampak tudi za delavce, ki z njim rokujejo! Preberi več: Uspešna evropska državljanska pobuda “Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi”

Uporabna literatura:

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu


Kremenov prah

62/2018 e-novica ZSSS: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

36/2019 e-novica ZSSS: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

 

Nanomateriali

MATERIALI

KODEKS OBNAŠANJA BAuA ZA VARNO DELO Z NANOMATERIALI, OKTOBER 2015

Nemški federalni inštitut za varnost in zdravje pri delu (BAuA) je objavil kodeks obnašanja za varno ravnanje z nanomateriali v raziskovalnih inštitutih in pri malih in srednjih delodajalcih. Kodeks z naslovom “Varno ravnanje z nanomateriali in drugimi naprednimi materiali na delovnih mestih” (angleško ‘ Safe handling of nanomaterials and other advanced materials in) podpira ocenjevanje tveganja in upravljanje s tveganji pri delu z nanomateriali. V praksi določa štiri kriterije za ustrezno oceno tveganja.

Ti kriteriji ocenijo fizikalno stanje nanomaterialov (prisotne v matriki, v tekočem stanju ali v obliki prahu), topnost nanomateriala, morfologijo oz. obliko nanomateriala, toksičnost snovi nano obsega.

Na podlagi teh kriterijev je mogoče oblikovati ravni varnostne strategije za vsako od skupin nanomaterialov. Varnostna strategija temelji na previdnostnem pristopu in uporablja prioritetni seznam načela STOP: nadomestitev, tehnični ukrepi, organizacijski ukrepi in osebna varovalna oprema.

Kodeks obnašanja BAuA, 2015
Kaj moram vedeti o nanomaterialih?

Primeri uporabe nanomaterialov pri delu

Kaj je nano?

So nanomateriali zdravstveno in varnostno tveganje za delavce?

Kako lahko vem, če se nanomateriali uporabljajo na mojem delovnem mestu?

Koraki za preprečevanje izpostavljenosti delavcev nano materialom na delovnem mestu

Delite svoje znanje in izkušnje

Kaj morate vedeti: Strokovni delavec za varnost pri delu, vam mora odgovori na ta vprašanja …

 

 

 

Loading...