Absentizem/Prezentizem

KAJ JE ABSENTIZEM?

Pojem absentizma izhaja iz latinske besede ”absens”, kar pomeni izostanek ali odsotnost (SSKJ). Florjančič, Ferjan in Bernik (1999; v Zupanc, 2011) navajajo, da absentizem pomeni celotno neprisotnost na delovnem mestu. Sem štejemo izostanke, zamude, izhode, odsotnost z dela na delu. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (1997; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) opredeljuje absentizem kot začasno, dolgotrajno ali stalno nezmožnost za delo. Florjančič (1994; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) dodaja, da pri spremljanju absentizma navadno opazujemo le celodnevne izostanke, ker praviloma v organizacijah nimamo uvedenega načina spremljanja izostanka v povezavi s prisotnostjo na delu.

Friedl (1990; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) ugotavlja, da lahko absentizem pojmujemo tudi kot odsotnost, ko je delavec na delovnem mestu prisoten, vendar je njegova učinkovitost glede na njegove delovne naloge minimalna (npr. delavec sploh ne dela, če ga nadrejeni ne nadzira; predolgo se zadržuje v prostorih za skladiščenje; ko konča svoje delo, obstane na mestu kot robot; svojega dela ne more opravljati, ker je zanj prezahtevno).

Kljub različnim definicijam absentizma, je bistvo vseh, da pojav lahko vpliva na zmanjšanje sposobnosti organizacije pri doseganju ciljev. Nekatere pojavne oblike absentizma, kot so odmori med delovnim časom ali letni dopust, zaposleni koristijo vsako leto, saj je njihovo minimalno trajanje določeno z zakonom. Večina ostalih oblik odsotnosti z dela pa je odločitev zaposlenih na podlagi različnih objektivnih ali subjektivnih razlogov (Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016).

Zdravstveni absentizem

Velik problem za delodajalca je zdravstveni absentizem, saj gre za nepredviden izostanek od dela (Zupanc, 2011). Pojmi ”zdravstveni absentizem”, ”začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov”, ”bolniški stalež” in ”bolniška” so sinonimi in označujejo čas, ko zaposleni ne dela. Vzrok so lahko bolezni, poškodbe ali nega družinskega člana, pri čemer naj bi njegova nezmožnost za delo (ali zmanjšana delovna sposobnost) trajala omejen čas (Vučković, 2010). Zdravstveni absentizem je pravica zaposlenih, hkrati pa predstavlja tudi enega od negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih (Šprah in Dolenc, 2014). Pravico do odsotnosti od dela z nadomestilom plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v določenih drugih primerih določa Zakon o delovnih razmerjih. Pravica do nadomestila in njena podrobnejša opredelitev v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dodatno določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter  v nekaterih z njim povezanih predpisih (Vučković, 2010).

Zdravstveni absentizem v Sloveniji

Slovenija sodi v skupino držav, ki so ugodne za zavarovane osebe v bolniškem staležu. Višina nadomestil za odsotnost z dela je med najvišjimi v Evropi, poleg tega pa tudi ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža (Švab, 2009). V Sloveniji je letno izgubljenih od 10 do 11 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da iz dela dnevno izostane okoli 38.500 ljudi. Absentizem se razlikuje po regijah in je odvisen od gospodarske razvitosti regije, strukture gospodarstva in kulturoloških navad (INODEL, b.d.). V letu 2007 je bilo v Sloveniji povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega v obdobju enega leta 30,7. Povprečno število dni odsotnosti v vseh državah Evropske unije je bilo 20,2, pri čemer je povprečje odsotnih dni najvišje na Portugalskem (64,8 dni), najnižje pa na Malti (9,6 dni). Najpogostejši vzrok zdravstvenega absentizma v Sloveniji letu 2007 so bile bolezni mišic, kosti in veziva; poškodbe in zastrupitve zunaj dela; bolezni prebavil, ustne votline, žlez slinavk; poškodbe in zastrupitve zunaj dela in zapleti v nosečnosti, pri porodu in po njem (Švab, 2009).

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Absentizem

 

Povezani prispevki:

Vzroki rasti bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji v letih 2015-2017

Različna odsotnost z dela po različnih območjih Slovenije v letu 2017


KAJ JE PREZENTIZEM?

Prezentizem pomeni prisotnost na delovnem mestu, kljub delavčevemu slabemu počutju, bolezni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja. Običajno ima negativen prizvok, saj kljub temu, da je delavec fizično prisoten, to še ne pomeni, da je pri tem tudi učinkovit in motiviran za delo. Pogosto se ga povezuje z absentizmom, ki je v organizacijski literaturi bolj poznan in raziskan pojem. Prezentizem ima več vpliva na celokupno izgubo produktivnosti kot absentizem (po nekaterih ugotovitvah kar 1,8 krat), zaradi česar bi lahko uspešno obvladovanje vodilo do primerjalne prednosti. Organizacije se prezentizma pogosto niti ne zavedajo ali mu ne pripisujejo zadostnega pomena, saj škodljive posledice niso vidne neposredno, temveč se pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Najpogosteje se pokažejo kot vplivi na zdravje delavcev, ki imajo za posledico zmanjšanje produktivnosti, kažejo pa se tudi kot stroški v smislu izgube efektivnega delovnega časa.

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prezentizem

Zdravstveni prezentizem

Pomembno je omeniti še izraz zdravstveni prezentizem. Gre za pojav, ko zaposleni prihaja na delovno mesto kljub bolezni, ki je izražena do te mere, da ne zmore več učinkovito opravljati svojega dela. Posledice so zmanjšana storilnost in učinkovitost, izgorelost ter daljši in tudi manj ugoden potek zdravljenja (Šprah in Dolenc, 2014).

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Absentizem


Informacijski pooblaščenec delodajalce opozarja na previdnost pri uporabi modelov sistematičnega spremljanja in zmanjševanja bolniških odsotnosti zaposlenih, ki jih na trgu ponujajo nekateri  ponudniki, saj napotujejo na nezakonito zbiranje in analiziranje občutljivih osebnih podatkov.

Delodajalci naj ne nasedajo ponudnikom, ki ne poznajo pravil varstva osebnih podatkov, saj so lahko oglobljeni zaradi kršitve določb Zakona o varstvu osebnih podatkov  

  1. 11. 2017

Sporočilo za javnost

Informacijski pooblaščenec (IP) je po več pobudah izvedel inšpekcijske nadzore nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih, ki jih delodajalci izvajajo zaradi izboljšanja zdravja in počutja zaposlenih ter posledično zmanjšanja bolniških odsotnosti. Večkrat je bilo ugotovljeno, da so delodajalci obdelovali občutljive osebne podatke o življenjskih navadah delavcev, o vrstah bolezni ali poškodb ter diagnozah, za katere delodajalci niso imeli podlage v zakonu. Osebna privolitev delavcev v obdelavo teh osebnih podatkov se ne more šteti za prostovoljno, saj gre zaradi pozicije moči delodajalca za nedopustno poseganje v njihovo zasebnost. Obenem pa gre za posebno vrsto t. i. občutljivih osebnih podatkov, ki so po ZVOP-1 najstrožje varovani.

Vzorec obdelav osebnih podatkov zaposlenih se je ponovil pri več delodajalcih, ki so za ugotavljanje, zbiranje in analiziranje podrobnejših osebnih podatkov o bolniških odsotnostih uporabljali zelo podobne postopke in vzorčne obrazce. To kaže na to, da mnogi ravnajo po priporočilih različnih ponudnikov, ki na trgu ponujajo izobraževalne seminarje in delavnice za zmanjševanje bolniških odsotnosti. Ker je za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih odgovoren delodajalec in ne zunanji svetovalec, ki je posredoval nepravilne predloge in usmeritve, delodajalce opozarjamo, naj bodo pri uporabi modelov za spremljanje in zmanjševanje bolniških odsotnosti zaposlenih, zelo previdni.

Osebne podatke o bolniški odsotnosti je dopustno obdelovati le, če tako določa zakon oziroma so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem v skladu z ZDR-1, zaradi česar lahko delodajalci v zvezi z bolniškimi odsotnostmi zbirajo le podatke, kot so npr. podatki o:

–        režimu gibanja med bolniško odsotnostjo (navodila zdravnika o počitku ali dopustnem gibanju, ki običajno izhajajo iz odločbe ZZZS, izjemoma iz bolniškega lista),
–        predvidenem času odsotnosti zaradi reorganizacije dela in nadomeščanja, ki ga delodajalec praviloma pridobi od zaposlenega, izjemoma pa od osebnega zdravnika (npr. ob utemeljenem sumu zlorabe bolniške), čeprav teh zdravnik delodajalcu ni dolžan posredovati,
–        razlogu začasne zadržanosti od dela, ki ga delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plače in so pri bolniški odsotnosti do 30 dni razvidni iz bolniškega lista (npr. bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba po tretji osebi izven dela, nega, pri čemer se v okviru teh razlogov ne smejo zbirati podatki o vrsti bolezni ali poškodbe), nad 30 dni pa iz odločbe ZZZS.

Več nasvetov o dopustni obdelavi osebnih podatkov pri bolniških odsotnostih najdete v smernicah IP za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf), o njihovem ustreznem zavarovanju pa v smernicah o zavarovanju podatkov (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_zavarovanju_OP.pdf).

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka


 

Bolezni povezane z delom

KAJ JE BOLEZEN POVEZANA Z DELOM?

61. člen ZVZD-1 pravi, da je bolezen, povezana z delom, bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega (delavec je za to bolezen bolj dovzeten), ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.

Torej, gre za bolezen, kjer je vir obremenitev oziroma škodljivost pretežno pri poklicnem delu in naj nebi šlo za poklicno bolezen le s pravnega vidika (bolezni ni na seznamu poklicnih bolezni).

Primer bolezni povezanih z delom:

Hrup škodljivo vpliva na sluh (avralni učinki hrupa). Kadar pa vpliva na druge organske sisteme pa govorimo o ekstraavralnih učinkih hrupa. Ti so bolj kompleksni in slabše proučeni. Hrup lahko med drugim vpliva tudi na delovanje živčnega sistema, na ravnovesje hormonov, srčnožilni sistem, duševno zdravje. Gre za bolezni, ki jih povzročajo številni dejavniki, tako z delovnega mesta kot tudi tisti zunaj delovnega mesta, zato teh bolezni ne uvrščamo med poklicne bolezni, pač pa bolezni, povezane z delom. Povzeto po Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni, ZSSS, november 2016

Povezani prispevki:

EU OSHA o boleznih, povezanih z delom

 

Poklicne bolezni

EVROPSKA PRIPOROČILA ZA DIAGNOSTICIRANJE POKLICNIH BOLEZNI

V dogovoru z Ministrstvom za zdravje Je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane februarja 2021 pripravil prevod in strokovni pregled evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni (angl. Information notices on occupational diseases: A guide to diagnosis). Priporočila so namenjena zdravnikom, predvsem specialistom medicine dela, prometa in športa, raziskovalcem, socialnim partnerjem, odločevalcem in različnim strokovnjakom, ki jih zanima prepoznavanje in potrjevanje poklicnih bolezni. V dokumentu so informacije o poklicnih boleznih z evropskega seznama, ki vključujejo glavne kriterije za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Pri tem je bil uporabljen strukturiran pristop, ki omogoča določanje vzročne zveze med izpostavljenostjo tveganjem na delovnem mestu in boleznijo.

Povezava na prevod priporočil

SLOVENIJA ŠE VEDNO ČAKA NA DOLOČITEV POSTOPKA ZA VERIFIKACIJO POKLICNIH BOLEZNI

Primer poklicne vibracijske bolezni, Vir slike: ZSSS

ZSSS že od leta 1991 opozarja vsakokratno vlado in poslance, da že od leta 1990 ni določen postopek za verifikacijo poklicnih bolezni, zaradi česar so kršene pravice slovenskih delavcev, ki ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Edina izjema so poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, za katere je postopek verifikacije določen v Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA, UL RS 38/2006). V Sloveniji se zato priznava praktično izključno poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.

To pa med drugim pomeni, da v podjetjih ne morejo biti določeni preventivni ukrepi za preprečevanje poklicnega obolevanja delavcev!

Obstoja torej le seznam poklicnih bolezni, na katerem pa manjka vsaj nekatera od pogostih poklicnih obolenj. Obstojajo tudi določila ZPIZ-2 in ZZVZZ o pravicah delavcev na podlagi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki pa se v praksi praktično ne izvajajo.

Od 1. 1. 2013 dalje je naloga Ministrstva za zdravje, da pripravi nov pravilnik o poklicnih boleznih. Ministrstvo trenutno šele pripravlja sklep o imenovanju delovne skupine, ki naj ga pripravi.

Priporočen revidirani seznam poklicnih bolezni Mednarodne organizacije za delo, 2010, angleščina

Poročilo o trenutnem stanju na podlagi priporočenega seznama poklicnih bolezni 2003/67/ES v državah EU, 2013 (angleščina)

Priporočilo Evropske komisije 2003/670/EC glede evropske liste poklicnih bolezni, (angleščina)

Slovenski seznam poklicnih bolezni, 2003, NIJZ


IZ ZGODOVINE PREDPISOV O POKLICNIH BOLEZNIH

1946: Odredba o profesionalnih obolelostih, ki se štejejo po predpisih o socialnem zavarovanju za nezgodo pri delu (Uradni list FLRJ, št. 98/1946)

1958: Zakon o invalidskem zavarovanju, (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1958: Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, objavljen skupaj z zakonom kot njegova priloga oziroma sestavni del (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1975: Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1976: Sklep SPIZ o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SRS, št. 1/1976)

1976: Priročnik “Seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni

1983: Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983 – RAZVELJAVLJEN od 2003), je v 5. členu določil, da se z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha uporabljati družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni po 6. in 18. členu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1997: Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997) RAZVELJAVLJEN od 2007!

2003: Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003 – RAZVELJAVLJEN od 2013), ki ga je izdal Minister za delo, družino in socialne zadeve, je določil, da se z dnem uporabe tega pravilnika preneha uporabljati samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983). V členu 6 tega pravilnika pa je določba, da se za poklicne bolezni iz 48. točke seznama poklicnih bolezni, ki je sestavni del tega pravilnika, uporablja Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997). Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz l. 2003 je razveljavil 428. člen ZPIZ-2. V skladu z 424. členom bi moral minister, pristojen za zdravje, izdati nadomestni predpis najkasneje do 1. 1. 2014. A ga do l. 2016 še ni.

2003: Seznam poklicnih bolezni je bil priloga leta 2013 razveljavljenega Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (UL RS 85/2003). Še vedno velja na podlagi 424. člena ZPIZ-2.

2007: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine, Uradni list RS, št. 61/2007, 92/2008


PODATKI ZPIZ O  OCENAH INVALIDNOSTI Z VZROKOM POKLICNE BOLEZNI IN POŠKODBE PRI DELU V LETU 2015

Pri poklicnih boleznih je bilo podanih 27 ocen invalidnosti (1 – zdravljenje ni končano), od tega po MKB (mednarodna klasifikacija bolezni):

11 – L00-L99 Bolezni kože in podkožja

7 – J00-J99 Bolezni dihal

3 – I00-I99 Bolezni obtočil

2 – C00-D48 Neoplazme

2 – Z00-Z99 Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo

1 – S00-T98 Poškodbe, zastrupitve in druge posledice zunanjih vzrokov.

Pri ocenah invalidnosti zaradi poškodbe pri delu je podano 330 ocen, od tega večina po poglavju S00-T98.

Odgovor ZPIZ o poklicnih boleznih v letu 2015

Priloga k odgovoru ZPIZ


BOLNIŠKA ODSOTNOST ZARADI POKLICNIH BOLEZNI

Po podatkih Nacionalnega inštitituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2015 zabeleženo bolniške odsotnosti zaradi poklicne bolezni 24 primerov  s trajanjem do 30 dni z dela in 5 primerov s trajanjem nad 30 dni. Analiza diagnoz teh primerov pa je pokazala, da v resnici verjetno ne gre za poklicne bolezni. NIJZ v komentarju namreč ugotavlja:

“Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS, v ambulanti izbranega osebnega zdravnika v primeru bolniške odsotnosti lahko izberejo razlog poklicna bolezen, ko je predložena expertiza specialista medicine dela, ki potrjuje poklicno bolezen. To pojasnjuje, zakaj je v letu 2015 zabeleženo le 29 primerov bolniške odsotnosti z razlogom poklicne bolezni. Ob pregledu vpisanih diagnoz pa se porajajo še dodatna vprašanja ali morda ob nekaterih teh diagnoz ne gre za napako pri izbiri razloga, saj razlog in diagnoza nista smiselno povezana. Baza začasne odsotnosti z dela ne vključuje podatka o tem, kdaj je bila poklicna bolezen priznana in kdo jo je priznal. Vira za to informacijo ostajata ZPIZ in KIMDPŠ.”

Razpredelnica z diagnozami bolniške odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni v letu 2015, NIJZ, Zdravstveno podatkovni center


AZBESTNE POKLICNE BOLEZNI V 2015

V pripravah na 28. april 2016, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, smo med drugim zaprosili Komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom (pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) za podatke o azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2015. Ker pa je azbest največji ubijalec na delovnem mestu, smo se odločili posebej opozoriti na njegovo nevarnost. Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) namreč vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka umre 102.500 ljudiin od tega jih kar 47.000 umre samo zaradi posledic dela z azbestom! Umirajo tudi v Sloveniji. Čeprav je bila proizvodnja azbestnih izdelkov v Sloveniji prepovedana že leta 1996, bodo zaradi praviloma dolgoletnega obdobja med izpostavljenostjo azbestu in izbruhom azbestne bolezni, pri nas ljudje zaradi azbesta na delovnem mestu obolevali še dolga desetletja. Pa ne le to! Ker je v okolju še zelo veliko v stavbe vdelanega azbesta, so zaradi njega ogroženi vsi, ki sodelujejo pri prenovi teh stavb. Pri nestrokovno opravljenih gradbenih posegih se namreč v okolje sproščajo azbestna vlakna, zaradi katerih lahko pride do novih smrtonosnih azbestnih obolenj. Zato je potrebno, da take gradbene posege izvajajo izključno gradbeniki z ustreznim dovoljenjem!

Azbestne poklicne bolezni so edine poklicne bolezni, ki se v Sloveniji dejansko verificira na podlagi posebnega predpisa, kakršen (žal) manjka za vse ostale poklicne bolezni.

V letu 2015 je bilo v Sloveniji:

  •         priznanih 47 odškodnin zaradi izpostavljenosti azbestu,
  •         verificirane so bile naslednje poklicne azbestne bolezni:
    • 17 plakov oziroma bolezni plevre (v letu 2014 jih je bilo 7),
    • 7 azbestoz (v letu 2014 jih je bilo 8) ,
    • 23 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov – od tega 2 okoljska (v letu 2014 jih je bilo 20).

S klikom na naslednje povezave do:

Ministrstvo za delo ne vodi podatkov o poklicnih boleznih


OSTALI POVEZANI PRISPEVKI:

37/2019 e-novica ZSSS: Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni