DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Statistika EUROSTAT

Statistika EUROSTAT:

 

ESENER-1

Evropska raziskava v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER) proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih upravljajo tveganja za varnost in zdravje:

V prvi raziskavi ESENER, ki je bila opravljena leta 2009, je bilo anketiranih skoraj 36 000 vodstvenih delavcev ter predstavnikov za zdravje in varnost pri delu. Vključene so bile vse države članice EU ter Turčija, Norveška in Švica – skupno 31 držav. Anketiranci so delali v javnih in zasebnih organizacijah z deset ali več zaposlenimi.

Interaktivna nadzorna plošča raziskave  omogoča vizualizacijo in souporabo podatkov raziskave ESENER-1.

ESENER-2

Evropska raziskava v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER) proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih upravljajo tveganja za varnost in zdravje:

Terensko delo za drugi sklop raziskave ESENER je bilo opravljeno poleti in jeseni leta 2014. Raziskava zagotavlja dragocen najnovejši vpogled v načine upravljanja tveganj na delovnem mestu, zlasti novih in nastajajočih tveganj, po Evropi.

Usmeritev v nova in nastajajoča tveganja pomeni, da odgovori pripomorejo k boljšemu razumevanju premalo raziskanih in vse pomembnejših področij varnosti in zdravja pri delu, kot so psihosocialna tveganja, ki na evropskih delovnih mestih vzbujajo čedalje večjo zaskrbljenost. 

Raziskava iz leta 2014 je še podrobnejša in obsežnejša od prve, saj se je velikost vzorcev povečala za polovico, v treh državah pa so bili nacionalni vzorci dodatno povečani. V raziskavo ESENER-2 so bila vključena mikropodjetja s pet do deset zaposlenimi in prvič tudi kmetijska podjetja. Enaintridesetim državam, ki so v raziskavi sodelovale leta 2009, je bilo dodanih pet novih držav — Albanija, Islandija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija.

Med drugim so bile zajete naslednje teme:

  • mišično-kostna obolenja;
  • upravljanje varnosti in zdravja pri delu;
  • pristopi k sodelovanju delavcev pri varnosti in zdravju pri delu.

Raziskava ESENER zagotavlja oblikovalcem politike ter raziskovalcem na nacionalni in evropski ravni zelo potrebne podatke. O načinu upravljanja varnosti in zdravja pri delu v podjetjih na ravni EU ni na voljo drugih virov informacij. Raziskava ESENER ima ključno vlogo pri nudenju pomoči agenciji EU-OSHA, da lahko zagotavlja informacije, ki so primerljive za posamezne države ter lahko prispevajo k oblikovanju politike o varnosti in zdravju pri delu. 

Interaktivna nadzorna plošča raziskave  omogoča vizualizacijo in souporabo podatkov raziskave ESENER-2.

Prvo poročilo ESENER-2 v slovenščini

Povzetek ESENER-2 o varnosti in zdravju pri delu v različnih državah EU


Ne spreglejte : Prikaz podatkov – EU-OSHA

EU-OSHA nudi orodja za prikaz podatkov, ki prikažejo dejstva in številke o vrsti vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu (VZD) po Evropi, vključno s tem, kako se tveganja upravljajo, delovnimi razmerami, demografskimi podatki, vplivi na zdravje, politikami in strategijami.

Uporabniku prijazna orodja prikažejo ključne ugotovitve in podatke, ki se jih lahko razvrsti po državah, sektorjih in drugih merilih. na voljo so sledeči prikazi podatkov:

Vstopna stran do orodij tukaj: https://osha.europa.eu/sl/data-visualisation

 

Raziskave EUROFOUND

6-EWCS – Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah, EUROFOUND, 2015

Šesta Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS), v angleščini

Prve ugotovitve Šeste evropske raziskave o delovnih razmerah, EUROFOUND, 2015, slovenščina

Letopis EUROFOUND 2015, Živeti in delati v Evropi, v angleščini

 

 

 

 

 

 

POROČILO EUROFOUND O REZULTATIH ŠESTE EVROPSKE ANKETE O DELOVNIH RAZMERAH EWCS IZ LETA 2015

Evropska agencija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND) iz Dublina je včeraj objavila v angleščini poročilo o rezultatih šeste evropske ankete o delovnih razmerah EWCS, ki je bila izvedena v letu 2015 v 28 državah EU, v 5 državah kandidatkah za EU (Albanija, Makedonija, Črna gora, Srbija in Turčija) ter v Švici in Norveški. EUROFOUND to anketo od leta 1991 dalje ponovi vsakih pet let, kar omogoča opazovanje trendov, kako se spreminja trg dela v EU državah.

Prvo poročilo prinaša zgolj prve rezultate. Podrobnejše analize bodo objavljene spomladi 2017.

6. anketa EWCS se je osredotočila na kakovost poklicnega življenja kot ključnega elementa za oblikovanje družbe, v kateri živimo. Neposredno namreč prispeva k blaginji delavcev, omogoča uravnoteženje družinskih in delovnih obveznosti posameznikov, omogoča vzdržnost delovne aktivnosti, delo do višjih starosti, izboljšuje položaj podjetij in zvišuje produktivnost ter prispeva k doseganju splošnih ciljev, kakršen je npr. enake možnosti obeh spolov. Na kratko: kakovostna delovna mesta omogočajo boljše življenjske in delovne razmere za vsakogar.

Odgovori 6. EWCS

ALI STE PRI DELU? ODGOVORI SLOVENCEV ODGOVORI V EU
Izpostavljeni vibracijam na delovnem   mestu 20 % 19 %
Izpostavljeni močnemu hrupu 33 % 27 %
Izpostavljeni visokim temperaturam vsaj   ¼  delovnega časa 30 % 24 %
Izpostavljeni nizkim temperaturam je vsaj   ¼ delovnega časa 22 % 21 %
Na delovnem mestu vdihava dim, hlape,   prah 15 % 14 %
Dihajo vroče hlape 8 % 11 %
Izpostavljeni kemikalijam vsaj ¼   delovnega časa 14 % 18 %
Izpostavljeni tobačnemu dimu drugih ljudi   vsaj ¼ časa 5 % 9 %
Izpostavljeni kužnim snovem vsaj ¼   delovnega časa 11 % 14 %
Dvigujejo in premikajo druge ljudi vsaj ¼   delovnega časa 8 % 10 %
Delajo v utrujajočih in prisiljenih držah 18 % ves čas

28 % med ¼ in ¾ delovnega časa

14 % ves čas

30 % med ¼ in ¾ delovnega časa

Dvigujejo težka bremena vsaj ¼ delovnega   časa 27 % 32 %
Delo vsebuje ponavljajoče se gibe 41 % skoraj ves delovni čas

25 % med ¼ in ¾ delovnega časa

34 % skoraj nikoli

32 % skoraj ves delovni čas

29 % med ¼ in ¾ delovnega časa

38 % skoraj nikoli

Pri delu sedijo 30 % skoraj ves čas

32 % med ¼ in ¾ delovnega časa

38 % skoraj nikoli

27 % skoraj ves čas

30 % med ¼ in ¾ delovnega časa

43 % skoraj nikoli

Osebno varovalno opremo pri delu   uporablja več kot ¼ delovnega časa 22 %

OPOMBA: v najboljših državah je takih   zgolj od 13 % do 15 %

21 %
Povprečno na teden dela za delodajalca 27 % več kot 40 ur

58 % od 35 do 40 ur

16 % manj kot 35 ur

23 % več kot 40 ur

48 % od 35 do 40 ur

29 % manj kot 35 ur

V posameznem mesecu vsaj enkrat dela vsaj   10 ur na dan 40 % 32 %
Ponoči dela 20 % 19 %
Izmensko dela 24 % 21 %
Vsaj enkrat na mesec dela tudi v soboto   in nedeljo 57 % 54 %
Vsaj enkrat mesečno ima manj kot 11 ur   počitka med dvema delovnima dnevoma 23 % 26 %
Za delodajalca delajo tudi v svojem   prostem času 7 % vsak dan (najvišji % v EU!)

49 % nikoli

2 % vsak dan

55 % nikoli

Delati mora zelo hitro 28 % 24 %
Ni dovolj časa, da bi se opravilo delo,   kot je treba 5 % redno 10 % redno
Je na hitro brez pravočasnega obvestila   pozvan, naj pride delat 65 % nikoli 61 % nikoli
Ali se je težko dogovoriti za uro do dve   odsotnosti z dela zaradi družinske obveznosti 39 % težko 34 % težko
Kako ste zadovoljni z delovnimi razmerami   na svojem glavnem delovnem mestu? 2 % zelo nezadovoljen

14 % ne najbolj zadovoljen

64 % zadovoljen

20 % zelo zadovoljen

3 % zelo nezadovoljen

12 % ne najbolj zadovoljen

59 % zadovoljen

26 % zelo zadovoljen

Deležen sem priznanja za delo, ki ga   opravljam 53 % da

30 % ne

16 % niti da niti ne

65 % da

16 % ne

19 % niti da niti ne

Ali sem primerno plačan za svoj trud in   dosežke? 47 % da

40 % ne

13 % niti da niti ne

51 % da

31 % ne

19 % niti da niti ne

Ali ima vaše delo učinek na vaše zdravje? 47 % ne

36 % da, negativno

17 % da, pozitivno

62 % ne

26 % da, negativno

11 % da, pozitivno

Ali ste zadnjih 12 mesecev šli na delo,   čeprav ste bili bolni? 55 % da 43 % da
Ali menite, da boste lahko opravljali   isto ali podobno delo do svojega 60. leta starosti? 43 % ne 27 % ne
Ali lahko svoje ideje vnesete v svoje   delo? 69 % da 55 % da
Ali lahko vplivate na za vaše delo   pomembne odločitve? 59 % da

20 % včasih

21 % redko ali nikoli

47 % da

25 % včasih

27 % redko ali nikoli

Ste se v zadnjih 12 mesecih usposabljali   na delovnem mestu 39 % da 31 % da

Slovenske raziskave

Ankete ZSSS o VZD

ANKETA ZSSS O TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU

Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se nanaša na ekstremne temperature na delovnem mestu. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je zato s to anketo želela izvedeti, v kakšnih temperaturah delajo slovenski delavci in kakšne ukrepe dejansko izvajajo delodajalci, da bi zagotovili ustrezno temperaturo na delovnem mestu. Anketa je trajala od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketa je spraševala ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.

Naj za začetek opozorimo, da kar 73 % udeležencev ankete meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo. Tisti, ki so na pomoč poklicali inšpekcijo za delo, menijo, da je njegov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli ukrepanjem delodajalca, četudi se za delavce stanje sploh ne izboljša. Delavci si želijo zato strožjih predpisov in učinkovitejšega ter obveznega inšpekcijskega nadzora nad njihovim izvajanjem. Hočejo bolje izolirane prostore, klimatiziranje prostorov, znižanje norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitev dela nad 30 ˚C ter prerazporeditev delovnega časa v hladnejše ure, primerne delovne obleke, brezplačne osvežilne napitke …

 Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur naslednje zdravstvene težave:

– 54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži;

– enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti;

– kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu;

– 26 % jih poroča o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah;

– o kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %;

– 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).

Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur:

– o ozeblinah jih poroča 1 %;

– 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …).

Kako aktivni so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu v zvezi z dajanjem predlogov delodajalcu:

– v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur;

–  udeleženci ankete poročajo, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.

Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev!

 5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.

Visoke temperature v zaprtih prostorih:

Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe:

– vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %);

– brezplačni osvežilni napitki (24 %);

– pogostejši odmori (18 %);

– ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %);

– nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.

Visoke temperature na prostem:

Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe:

– osvežilne napitke (37 %);

– ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %);

– pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %);

– zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %);

– sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %);

– senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %;

– v ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 %;

– pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega;

– nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.

Nizke temperature na prostem:

Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %).

Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja:

– toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!);

– zimsko pokrivalo (40 %);

– ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in

– v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C);

– včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme, če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.

 

Več v rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

e-novica ZSSS za delavske zaupnike za VZD: Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!


ANKETA ZSSS O POKLICNIH BOLEZNIH PRI SLOVENSKIH DELODAJALCIH 2018

Anketa, ki smo jo izvedli v aprilu 2018 je pokazala sledeče:

  • 74 % jih meni, da njihovo delo škoduje njihovemu zdravju
  • 35 % jih delodajalec na usposabljanju opozori na tveganje za nastanek poklicne bolezni
  • 31 % jih izvajalec medicine dela seznani s tveganjem za nastanek poklicne bolezni
  • 37 % jih je seznanjeno z delodajalčevo oceno tveganja
  • 10 % v delodajalčevi oceni tveganja je ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni
  • 6 % pri delodajalcu je potrjena poklicna bolezen

Več o rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz


ANKETA ZSSS O DELOVNEM ČASU 2017

Anketa, ki smo jo izvedli v aprilu 2017 je pokazala sledeče:

  • 43 % anketiranih poroča, da je delovni čas eden največjih problemov, s katerimi se srečujejo.
  • 60% ANKETIRANIH DELA DLJE OD 40 UR NA TEDEN, NAD 50 UR PA 9% ANKETIRANIH.
  • 33 % ANKETIRANIH DELA NE MORE OPRAVITI V REDNEM DELOVNEM ČASU, 28% PA PRAVI, DA JIM OBSEG DELA POVZROČA TEŽAVE.
  • 69 % anketiranih se vedno bolj počuti na delu priganjani in pod časovno prisilo.
  • 57 % anketiranih pogosto žrtvuje svoj prosti čas, da bi opravili vse delovne naloge.
  • 20 % anketiranih, ki jim je delodajalec odredil NADURNO DELO, je v letu 2016 opravilo več kot 171 nadur, kar je najmanj za cel mesec nadur v enem letu.
  • 78 % tistih, katerih delodajalec je v letu 2016 začasno prerazporedil delovni čas, poroča o presežku ur. Številne presežne ure še niso bile plačane ali so propadle.
  • 36 % anketiranih poroča, da ima zaradi organizacije delovnega časa premalo časa za dom in družino.
  • 26 % anketiranih poroča, da zaradi delovnega časa nimajo dovolj počitka in zato trpi njihovo zdravje.
  • 7 % anketiranih poroča, da so zaradi prevelikega obsega dela tako izčrpani, da občasno zato nastopijo bolniško odsotnost.

Več o rezultatih ankete: tukaj


ANKETE ZSSS IZ PRETEKLIH LET:

Letna poročila inšpektorata za delo

Poročilo IRSD za leto 2018
Poročilo IRSD za leto 2017
Poročilo IRSD za leto 2016
Poročilo IRSD za leto 2015
Poročilo IRSD za leto 2014

 

Poročila za pretekla leta

Javnomnenjske ankete o varnosti in zdravju v EU

Loading...