DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Slovenske raziskave

Ankete ZSSS o VZD

ANKETA ZSSS O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU V ČASU EPIDEMIJE COVID-19

Vlada RS je v obdobju od 12. 3. do 31. 5. 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih bolezni razglasila epidemijo COVID-19. Šlo je za pandemijo, ki jo je povzročil virus SARS-CoV-2. Sprejeti so bili številni predpisi za preprečevanje širjenja okužbe, zaradi katerih je prišlo do še nikoli doživetih omejitev tudi na trgu dela. Delodajalci so prvič v zgodovini množično odrejali delo na domu na vseh delovnih mestih, kjer je to omogočala informacijska tehnologija. Tam, kjer so delodajalci ocenili, da ni možno zagotoviti varnega dela, so delavcem odredili začasno čakanje na delo doma. Zaradi predpisov, sprejetih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, so se zaprli vrtci, šole, restavracije, hoteli, kulturne ustanove, ustavil se je tudi javni prevoz. Mnogi delavci zaradi tega niso mogli na delo zaradi višje sile. Kljub temu pa je na sto tisoče delavcev v zasebnem in javnem sektorju delalo naprej. Njihovi delodajalci so s pomočjo svojih obveznih strokovnih služb (izvajalci medicine dela in strokovni delavci za varnost pri delu) bili dolžni tem delavcem zagotoviti varno in zdravo delo, upoštevajoč usmeritve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) za preprečevanje širjenja okužbe. Anketa je bila torej namenjena vsem tistim, ki so v času epidemije delali naprej na svojih delovnih mestih oz. jim je delodajalec odredil delo od doma.
S to anketo smo želeli izvedeti kako je bilo poskrbljeno za varnost in zdravje zaposlenih v času razglašene epidemije COVID-19 in kako odzivna in aktivna je bila pri tem medicina dela. Anketa je bila dostopna od 3. 6. do 8. 6. 2020. Nanjo je odgovorilo 133 zaposlenih.

Anketa je pokazala, da je vsak tretji v času epidemije ves čas delal na lokaciji delodajalca, vsak četrti pa od doma.

29% udeležencev anketa pravi, da so v času epidemije ves čas delali na lokaciji delodajalca, 24% jih je delalo od doma, 19% jih je bilo na čakanju na delo, 8% jih poroča, da so bili na čakanju zaradi višje sile (zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi zaustavitve javnega prometa, zaprtja meja ali varstva otroka do petega razreda), preostalih 20% pa poroča, da so delali deljeno – delno na lokaciji delodajalca in delno od doma oz. v kombinaciji čakanja na delo in delo od doma/na lokaciji delodajalca.

Delodajalčevi uvedeni protiepidemijski ukrepi so po mnenju anketiranih zadoščali.

– udeleženci ankete poročajo o naslednji najpogosteje uvedenih ukrepih delodajalca zoper širjenje okužbe COVID-19:

  • razkužila – 89%
  • maske za zaščito dihal – 82%
  • milo in topla voda – 67%
  • uvedba dela od doma – 61%;
  • razkuževanje površin, ki se jih dotakne večje št ljudi – 56%
  • varovalne rokavice – 51%
  • zagotavljanje najmanj 2 metrov razdalje med zaposlenimi – 43%
  • reorganizacija malice med delo – 37%
  • uvedba protokola ravnanja v primeru obolelih delavcev za COVID-19 – 36%
  • izločitev iz delovnega procesa ogroženih kategorij delavcev (nosečnice, delavci z neurejeno sladkorno boleznijo, delavci z visokim in
    neurejenim krvnim tlakom …) – 35%
  • merjenje temperature ob prihodu na leo – 31%

– 82%  jih pravi, da so ukrepi, ki jih je zagotovil delodajalec zadoščali.

– le 32 % jih poroča, da se je delodajalec o uvedenih ukrepih predhodno posvetoval z delavci oz. njihovimi predstavniki, kar 42% pa jih ne ve ali je bilo posvetovanje opravljeno.

 

Zaposleni v času epidemije bolj zadovoljni z delom strokovnih delavcev za varnost pri delu kot z delom izvajalcev medicine dela. Sodelovanje med strokama skoraj neopazno.

– 66% udeležencev ankete ve, da ima njihov delodajalec strokovnega delavca za varnost pri delu. 64% teh je njegovo delo ocenilo odlično oz. dobro.

– 63% udeležencev ankete ve, da ima njihov delodajalec izvajalca medicine dela. Le 41% teh je njegovo delo ocenilo odlično oz. dobro.

– udeleženci ankete, ki so poročali, da imajo tako strokovnega delavca za varnost pri delu, kot tudi izvajalca medicine dela, jih le 30 % meni, da sta ti dve stroki v času epidemije dobro sodelovali, med tem ko jih kar 46% ne ve kako sta sodelovali.

– 23 % respondentov ne ve ali njihov delodajalec ima strokovnega delavca za varnost pri delu, za izvajalca medicine dela pa jih ne ve 28%.

Komentar: Čeprav mora imeti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu vsak delodajalec ti dve strokovni službi, ju očitno ti zaposleni nikoli niso srečali. To jasno pokaže, koliko sta bili v resnici prisotni v podjetju/organizaciji in posledično temu je bilo njuno delo  neopazno.

Izvajalci medicine dela v času epidemije slabo odigrali svojo vlogo.

– udeleženci ankete, ki so povedali, da njihov delodajalec ima izvajalca medicine dela, jih le 5% poroča, da je bil ta prisoten v podjetju in si je dejansko ogledal delovna mesta, da bi ugotovil ali ukrepi delodajalca zadoščajo, 11 % pa jih poroča, da je bil prisoten zgolj po telefonu in/ali E-pošti.

– udeleženci ankete poročajo, da so se izvajalci medicine dela vključili šele po pozivu delodajalca.

– udeleženci ankete pročajo tudi, da je le polovica izvajalcev medicine dela, ki so bili prisotni v podjetju oz. na voljo po telefonu in/ali E-pošti  posredovala potrebne informacije, četudi iz podjetij/organizacij zanje niso prosili, druga polovica pa jih je posredovala šele ko so bili zanje zaprošeni.

 

Več o rezultatih ankete:

Status

Vprašalnik

Sumarnik

Grafi


ANKETA ZSSS O TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU

Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se nanaša na ekstremne temperature na delovnem mestu. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je zato s to anketo želela izvedeti, v kakšnih temperaturah delajo slovenski delavci in kakšne ukrepe dejansko izvajajo delodajalci, da bi zagotovili ustrezno temperaturo na delovnem mestu. Anketa je trajala od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketa je spraševala ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.

Naj za začetek opozorimo, da kar 73 % udeležencev ankete meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo. Tisti, ki so na pomoč poklicali inšpekcijo za delo, menijo, da je njegov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli ukrepanjem delodajalca, četudi se za delavce stanje sploh ne izboljša. Delavci si želijo zato strožjih predpisov in učinkovitejšega ter obveznega inšpekcijskega nadzora nad njihovim izvajanjem. Hočejo bolje izolirane prostore, klimatiziranje prostorov, znižanje norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitev dela nad 30 ˚C ter prerazporeditev delovnega časa v hladnejše ure, primerne delovne obleke, brezplačne osvežilne napitke …

 Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur naslednje zdravstvene težave:

– 54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži;

– enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti;

– kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu;

– 26 % jih poroča o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah;

– o kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %;

– 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).

Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur:

– o ozeblinah jih poroča 1 %;

– 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …).

Kako aktivni so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu v zvezi z dajanjem predlogov delodajalcu:

– v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur;

–  udeleženci ankete poročajo, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.

Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev!

 5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.

Visoke temperature v zaprtih prostorih:

Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe:

– vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %);

– brezplačni osvežilni napitki (24 %);

– pogostejši odmori (18 %);

– ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %);

– nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.

Visoke temperature na prostem:

Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe:

– osvežilne napitke (37 %);

– ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %);

– pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %);

– zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %);

– sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %);

– senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %;

– v ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 %;

– pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega;

– nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.

Nizke temperature na prostem:

Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %).

Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja:

– toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!);

– zimsko pokrivalo (40 %);

– ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in

– v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C);

– včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme, če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.

 

Več v rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

e-novica ZSSS za delavske zaupnike za VZD: Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!


ANKETA ZSSS O POKLICNIH BOLEZNIH PRI SLOVENSKIH DELODAJALCIH 2018

Anketa, ki smo jo izvedli v aprilu 2018 je pokazala sledeče:

  • 74 % jih meni, da njihovo delo škoduje njihovemu zdravju
  • 35 % jih delodajalec na usposabljanju opozori na tveganje za nastanek poklicne bolezni
  • 31 % jih izvajalec medicine dela seznani s tveganjem za nastanek poklicne bolezni
  • 37 % jih je seznanjeno z delodajalčevo oceno tveganja
  • 10 % v delodajalčevi oceni tveganja je ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni
  • 6 % pri delodajalcu je potrjena poklicna bolezen

Več o rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz


ANKETA ZSSS O DELOVNEM ČASU 2017

Anketa, ki smo jo izvedli v aprilu 2017 je pokazala sledeče:

  • 43 % anketiranih poroča, da je delovni čas eden največjih problemov, s katerimi se srečujejo.
  • 60% ANKETIRANIH DELA DLJE OD 40 UR NA TEDEN, NAD 50 UR PA 9% ANKETIRANIH.
  • 33 % ANKETIRANIH DELA NE MORE OPRAVITI V REDNEM DELOVNEM ČASU, 28% PA PRAVI, DA JIM OBSEG DELA POVZROČA TEŽAVE.
  • 69 % anketiranih se vedno bolj počuti na delu priganjani in pod časovno prisilo.
  • 57 % anketiranih pogosto žrtvuje svoj prosti čas, da bi opravili vse delovne naloge.
  • 20 % anketiranih, ki jim je delodajalec odredil NADURNO DELO, je v letu 2016 opravilo več kot 171 nadur, kar je najmanj za cel mesec nadur v enem letu.
  • 78 % tistih, katerih delodajalec je v letu 2016 začasno prerazporedil delovni čas, poroča o presežku ur. Številne presežne ure še niso bile plačane ali so propadle.
  • 36 % anketiranih poroča, da ima zaradi organizacije delovnega časa premalo časa za dom in družino.
  • 26 % anketiranih poroča, da zaradi delovnega časa nimajo dovolj počitka in zato trpi njihovo zdravje.
  • 7 % anketiranih poroča, da so zaradi prevelikega obsega dela tako izčrpani, da občasno zato nastopijo bolniško odsotnost.

Več o rezultatih ankete: tukaj


ANKETE ZSSS IZ PRETEKLIH LET:
Loading...