DOMOV        ZSSS        SINDEKS

DELOVNO OKOLJE

Kaj je delovno okolje?

Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti. V njem preživi povprečno po osem ur na dan, pet dni na teden. Vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pa tudi na njihovo zdravje. Z raziskovanjem delovnega okolja se ukvarja veja psihologije, imenovana organizacijska psihologija. (Povzeto po: Wikipedia)


Nagativni vpliv delovnega okolja na zaposlene: PASIVNO KAJENJE

Pasivno kajenje je vdihavanje tobačnega dima kadilcev. Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo iste škodljive snovi kot kadilci. Pasivnemu kajenju so izpostavljeni številni delavci v gostinstvu, pa tudi pazniki v zaporih, negovalke v domovih za starejše ipd.

Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni! Kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju. Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučnega raka ter številne druge bolezni.

Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka.

(Vsebina in slika povzeti po: NIJZ). NIJZ o pasivnem kajenju

Povezane vsebine:


ALKOHOL NA DELOVNEM MESTU NI SPREJEMLJIV!

Z vidika varnosti in zdravja pri delu ter zmožnosti za opravljanje dela uporaba alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc predstavlja tveganje v delovnem procesu.

Prepoved uporabe alkohola, pa tudi drog in drugih substanc izhaja tako iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Prvi določa, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Drugi pa določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Enako velja tudi za zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec je tisti, ki ugotavlja, ali je delavec pod vplivom alkohola oz. drugih prepovedanih substanc, in sicer po postopku in na način, ki ju določi z internim aktom delodajalca (npr. s pravilnikom). Pri pripravi vsebine omenjenega akta je smiselno določiti najmanj naslednje:

  • načine za ugotavljanje prisotnosti alkohola, drog in drugih substanc, npr. alkotest za ugotavljanje prisotnosti alkohola, urinski in krvni testi za ugotavljanje prisotnosti drog in drugih prepovedanih substanc, ipd.
  • osebe, ki lahko izvajajo testiranje oz. preizkus (in so za to usposobljene),
  • primere, ko se preizkus lahko opravlja, npr. ob sumu, da je delavec pod vplivom prepovedanih snovi (zunanji znaki motenj, neprimerno vedenje, ipd.), naključno, v primeru nezgode, ipd.
  • postopek samega preizkusa – kdo ga zahteva, kdo je lahko prisoten, kje se opravi (upoštevaje pravico do osebnega dostojanstva), pisanje in podpisovanje zapisnika,
  • soglasje delavca za opravljanje preizkusa ter kako postopati v primeru, če delavec preizkus odkloni (delavec ima pravico odkloniti preizkus iz naslova nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti) ali se z rezultatom ne strinja,
  • ukrepe za zagotovitev varnosti, če je rezultat preizkusa pozitiven, npr. prepoved opravljanja nadaljnjega dela, odstranitev delavca z delovnega mesta, morebitno spremstvo, če delavec psihofizično ni zmožen sam zapustiti delovnega mesta, ipd.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da sprejem takšnega akta s strani delodajalca ni obvezen. Dokazovanje je mogoče tudi na druge načine (npr. s pričami). Če pa delodajalec interni akt sprejme, se mora njegovih določil tudi držati. To je pomembno z vidika ugotavljanja in dokazovanja stanja alkoholiziranosti oz. dela pod vplivom prepovedanih substanc. Seveda morajo biti delavci z vsebino akta tudi seznanjeni.

Skladno z določili ZDR-1 mora delodajalec ves čas varovati in spoštovati delavčevo osebnost in zasebnost, kar pomeni, da mora tudi postopek preizkusa izpeljati diskretno. Poleg tega je pomembno, da delavec privoli v testiranje, delodajalec namreč nima pravice do prisilnega opravljanja preizkusa.

Če delodajalec ugotovi, da je delavec na delovnem mestu pod  vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, ga mora skladno z določili ZVZD-1 odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca.

Če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca, ga lahko delodajalec pošlje na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

ZDR-1 določa, da mora delavec vestno opravljati svoje delo, da mora spoštovati zakone, predpise in interne splošne akte, da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz delovnega razmerja ter da mora upoštevati varnostne ukrepe, kamor sodi tudi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. V primeru kršitev navedenih obveznosti, lahko delodajalec delavcu izreče katero od sankcij v disciplinskem postopku (npr. opomin), lahko pa tudi odpove pogodbo o zaposlitvi, bodisi redno iz krivdnega razloga ali izredno, če je delavčevo alkoholiziranost oz. stanje pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc mogoče opredeliti kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.

NASVET DELAVSKEMU ZAUPNIKU ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: POSVETUJTE SE Z DELODAJALCEM O TEM AKTU, TO JE VAŠA PRAVICA!

Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki (delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ali svet delavcev) se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Tudi interni akt delodajalca o postopkih in načinih ugotavljanja prisotnosti alkohola in drugih prepovedanih substanc je vprašanje varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora zato pred sprejemom tega akta obvestiti delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu / svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje o njegovi vsebini. Vsebino akta mora delodajalec predstavnikom delavcev posredovati najmanj 30 dni pred njegovim sprejemom. Rok za skupno posvetovanje pa je najmanj 15 dni pred sprejemom. Torej ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu/svet delavcev največ 15 dni časa, da pripravi svoje predloge sprememb. Skupno posvetovanje med delodajalcem in delavskim predstavnikom naj ne bo le formalna izvedba sestanka. Obe strani si morata prizadevati k uskladitvi stališč.

O učinkih alkohola na zdravje preberite tukaj: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moj-zivljenjski-slog/alkohol

Dokumentacija nevarnih snovi

Nevarne snovi

Skladno z 26. členom ZVZD-1 sme delodajalec dati nevarne kemične snovi v uporabo delavcem le, če so opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, in če so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista. Delodajalec mora zagotoviti varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista v jezik, ki ga delavec razume.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z uporabo nevarnih snovi obsega kronološki zbir dokumentov glede na datum in verzijo izdaje:

  • Seznam kemičnih snovi, ki so v uporabi pri delodajalcu na posameznih delovnih mestih.
  • Varnostni listi.
  • Navodilo za uporabo nevarne kemične snovi.
  • Kemična ocena tveganja za posamezna delovna mesta.

Dokumentacija nezgod pri delu, kolektivnih nezgod, nevarnih pojavov, ugotovljenih poklicnih bolezni ter bolezni povezanih z delom in njihove vzroke

Nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarni pojavi, ugotovljene poklicne bolezni ter bolezni povezane z delom in njihovi vzroki

Delodajalec je dolžan v skladu z 41. členom ZVZD-1 in na podlagi Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu  izvajati obvezne prijave nezgod pri delu, kolektivnih nezgod, nevarnih pojavov in poklicnih bolezni.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z nezgodami pri delu, nevarnimi pojavi, poklicnimi boleznimi in boleznimi povezanimi z delom obsega kronološki zbir dokumentov za posamezne primere:

  • Prijava nezgode pri delu, nevarnega pojava ali poklicne bolezni.
  • Poročilo o raziskavi nezgode pri delu.
  • Poročilo o raziskavi nevarnega pojava in ugotovljenih vzrokih za nastanek.
  • Dokumentacija o verifikaciji poklicne bolezni.

 

Primer poklicne bolezni: Melanom

Dokumentacija zdravstvenih pregledov delavcev

Zdravstveni pregledi delavcev

17. člen ZVZD-1 določa, da v izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. Delodajalec mora na podlagi 36. člena ZVZD-1 zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Zdravstvene preglede delavcev izvaja izvajalec medicine dela.

Primer preiskave ravnotežja: Tisti, ki pri delu potrebujejo povsem normalno ravnotežje, opravijo poseben preskus ravnotežnih aparatov (vestibulografija: VTG). Preiskovalka na sliki osebi v sluhovod vliva toplo in hladno vodo. Odgovor ravnotežnih organov se kaže v gibanju zrkel.

 

Na podlagi 6. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev mora delavec opraviti predhodni preventivni zdravstveni pregled. Delodajalec mora nadalje redno nadzirati zdravstveno stanje delavca z opravljanjem usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov. Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca. V skladu s prilogo I Pravilnika ter upoštevajoč oceno tveganja delodajalec na predlog izvajalca medicine dela določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Delodajalec je v določenih primerih dolžan delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede (10. člen Pravilnika), in sicer:

  • po poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
  • če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu,
  • če gre za delavce, ki so se v obdobju enega leta poškodovali pri delu trikrat ali večkrat,
  • po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim, teratogenim in rakotvornim snovem ter drugim škodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimi učinki,
  • pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja,
  • pred napotitvijo na strokovno usposabljanje za drugo delo oziroma prekvalifikacijo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja.

Delodajalec je v določenih primerih upravičen delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer:

  • pri zmanjšani delovni zmožnosti,
  • po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
  • če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca,
  • če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat.

 

Delodajalec mora na podlagi 12. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu zagotoviti zdravstveni nadzor tistih delavcev, za katere rezultati ocene tveganja iz 6. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za njihovo zdravje. Zdravstveni nadzor se izvaja v okviru biološkega monitoringa pri delavcih. V prilogi II. Pravilnika so določene nevarne kemične snovi, za katere se izvaja biološki monitoring, vključno z njihovimi zavezujočimi biološkimi mejnimi vrednostmi – BAT vrednosti.

Izvajalec medicine dela mora v skladu z 15. členom Pravilnika v 30 dneh po opravljenih usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih posameznih skupin delavcev posredovati delodajalcu tudi poimenski seznam pregledanih delavcev z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, oceno zdravstvenega stanja skupine pregledanih delavcev, ugotovljene poklicne bolezni, bolezni povezane z delom ali sume na poklicno bolezen. Izvajalec medicine dela na podlagi rezultatov pregledov predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oziroma ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oziroma utegnejo ogrožati zdravje delavcev.

V primeru, da gre pri usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih za skupino 30 delavcev ali več, mora izvajalec medicine dela podati poročilo, ki poleg zgornjih podatkov  vsebuje najmanj (16. člen Pravilnika):

  • predstavitev pregledane skupine delavcev glede na izpostavljenost dejavnikom tveganja (obremenitve, škodljivosti in zahteve),
  • obseg in vsebino pregleda glede na izpostavljenost obremenitvam in škodljivostim,
  • rezultate pregledov ob upoštevanju izpostavljenosti obremenitvam in škodljivostim pri delu glede na spol, starost, delovno dobo, ugotovljene bolezni in okvare zdravja po mednarodni klasifikaciji bolezni, zdravstveno stanje in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju,
  • primerjavo zdravstvenega stanja in izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju skupine glede na ugotovitve ob preteklem pregledu,
  • predlog ukrepov za zagotovitev varovanja zdravja pri delu.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z izvedbo zdravstvenih pregledov delavcev obsega kronološki zbir dokumentov:

  • Seznam delavcev po delovnih mestih (skladno z oceno tveganja).
  • Posebne zdravstvene zahteve za delovna mesta v okviru izjave o varnosti z oceno tveganja.
  • Zdravniška spričevala.
  • Rezultati biološkega monitoringa pri delavcih.
  • ZPIZ odločbe za delavce.
  • Poročila izvajalcev medicine dela o zdravstvenih pregledih delavcev in zdravstvenemu stanju delovne populacije ter predlaganih ukrepih.
  • Obvestila izvajalca medicine dela o zdravstveni okvari delavca v skladu s predpisi.
  • Obvestila izvajalca medicine dela o sumu na poklicno bolezen ali ugotovitvi le-te.

Dokumentacija opravljenih usposabljanj za varno delo in preizkusi usposobljenosti

Opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkus usposobljenosti

38. člen Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1, Ur. list RS, št. 43/11) določa zahteve za usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno delo. Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Delodajalec mora usposobiti delavca ob sklenitvi delovnega razmerja za varno delo za delovno mesto za katero delavec sklene pogodbo o zaposlitvi. Program usposabljanja vključuje vsebine glede na prisotne nevarnosti iz ocene tveganja delovnega mesta oz. tudi glede na druge nevarnosti, ki lahko izhajajo iz delovnih nalog, ki jih je delodajalec delavcu v pogodbo o zaposlitvi dodal in niso v okviru opisa del in nalog delovnega mesta (npr. viličarist, upravljavec dvižnih naprav, upravljavec strojev težke gradbene mehanizacije ipd. ni vezano na delovno mesto temveč dodatna dela, ki jih delavec opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi).

Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let. Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje brezplačno.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z usposabljanji za varno delo in preizkusi usposobljenosti obsega kronološki zbir dokumentov:

  • Seznam delavcev na delovnih mestih in ocena tveganja za delovna mesta z obsegom potrebnega usposabljanja glede na nevarnosti na delovnih mestih.
  • Programi usposabljanja.
  • Zapisniki o teoretičnem in praktičnem usposabljanju.
  • Pisni testi.
  • Dokazila o praktičnem preizkusu usposobljenosti za varno delo.
  • Izpiti pooblaščenih oseb v skladu s predpisi.

Primer usposabljanja za varno delo na delovnem mestu

 

Dokumentacija pregledov in preizkusov osebne varovalne opreme

Pregledi in preizkusi osebne varovalne opreme

Delodajalec mora na podlagi 19. člena ZVZD-1 zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi s pregledi in preizkusi osebne varovalne opreme obsega kronološki zbir dokumentov:

  •     Seznam osebne varovalne opreme po delovnih mestih (skladno z oceno tveganja).
  •     Izvaja o skladnosti osebne varovalne opreme, navodila za uporabo proizvajalca v povezavi z dokazili o nakupu predmetne OVO (proizvajalec, vrsta in tip OVO).
  •     Listine o razdelitvi OVO delavcem in zamenjavi OVO.
  •     Periodični rok zamenjave posamezne OVO.
  •     Dokazila o čiščenju in vzdrževanju OVO v skladu z navodili proizvajalca.
  •     Dokazila o teoretičnem in praktičnem usposabljanju delavcev za pravilno uporabo OVO.

Dokumentacija obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Na podlagi 19. člena ZVZD-1 delodajalec z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere in preverja varnost delovnega okolje.

Delodajalec mora glede na prisotne škodljivosti v delovnem okolju in oceno tveganja delovnih mest izvajati naslednje preiskave škodljivosti v delovnem okolju:

  • toplotne razmere,
  • osvetlitvene razmere,
  • hrup,
  • vibracije,
  • nevarne kemijske snovi na delovnem mestu,
  • umetna optična sevanja,
  • elektromagnetna polja in sevanja,
  • ionizirajoča sevanja.

 

 

Slika prikazuje meritve vibracij na delovnem mestu

V RS lahko opravlja preiskave delovnega okolja organizacija z dovoljenjem za delo, ki je na seznamu MDDSZ objavljenem na spletni strani (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/vzd/vpisnik.pdf).

Pravna oseba, ki opravlja obdobne preiskave nevarnih kemijskih snovi v zraku na delovnem mestu, mora zagotoviti, da analizo nevarnih kemijskih snovi v zraku na delovnem mestu izvede organ, ki je akreditiran za metode, ki omogočajo analize vzorčenih nevarnih kemijskih snovi. Analize vzorcev kemijskih snovi v zraku opravljajo večinoma trenutno še tuji laboratoriji (Nemčija, Austrija), saj v RS preskusni laboratoriji še niso pridobili akreditacije za vzorce iz delovnega okolja. Na spletni strani Slovenske Akreditacije so objavljeni vsi preskusni laboratoriji, ki so akreditirani po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2005 (http://www.slo-akreditacija.si/search?accreditation_type=6) in opravljajo analizo vzorcev.  Akreditacija pomeni neodvisno preverjanje metod s strani tujih tehničnih ocenjevalcev, tehnično  ustreznost in strokovno usposobljenost izvajalca meritev, ki z validacijo metode in določeno  merilno negotovost tako pridobi verodostojen rezultat meritev, ki prikazuje  dejansko obremenjenost delavcev na delovnem mestu.

Izvajalec meritev pripravi Poročilo o meritvah, ki ga mora delodajalec hraniti v okviru evidenc. Strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu mora preveriti rezultate meritev na posameznih delovnih mestih ter v primeru preseganj zakonsko predpisanih mejnih vrednosti (MV) mora ustrezno določiti varnostne ukrepe.  Po uvedbi ukrepa je potrebno izvesti kontrolne meritve.

Periodika preiskav škodljivosti na delovnih mestih ni več zakonsko predpisna (pred sprejetjem ZVZD-1 bila določena na 36 mesecev) tako, da mora biti predvidena v oceni tveganja, ki jo izdela in sprejme delodajalec.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi s preiskavami škodljivosti v delovnem okolju obsega kronološki zbir dokumentov:

  • Poročila o izvedbi preiskav (meritev) škodljivosti v delovnem okolju.
  • Izjave o varnosti z oceno tveganja, zaradi sledljivosti ustreznosti pokritosti izvedenih preiskav za delovna okolja, skladnost periodike določene v oceni tveganja (OT) in sprememb delovnih okolih glede na razvoj družbe.
  • Dokumenti o ukrepih izvedenih za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti delavcev škodljivostim na delovnih mestih.

Absentizem/Prezentizem

ABSENTIZEM

Absentizem je začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov. V enakem pomenu se opisuje tudi z izrazi bolniški stalež, zdravstveni absentizem, bolniški stalež, bolniška odsotnost. Podatki o bolniškem staležu so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju aktivne populacije.

Podatke o absentizmu za posamezno leto zbira in pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Dostopni so tukaj.

Odstotek bolniškega staleža v obdobju januar – junij 2017


 

Sistem VZD

SISTEM VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Loading...