DOMOV        ZSSS        SINDEKS

VAROVANJE OKOLJA

VAROVANJE OKOLJA

Kaj so toplogredni plini?

Nekateri plini v ozračju zadržujejo toploto ob Zemlji — učinek tople grede. Imenujemo jih toplogredni plini. Najpogostejši toplogredni plini so ogljikov dioksid, metan, vodna para in dušikovi oksidi. Njihov obstoj je nujen, saj zagotavljajo pravšnjo temperaturo na Zemlji. Zmerna količina toplogrednih plinov v ozračju je torej dobrodejna, saj bi bila brez njih temperatura na površju le okoli -18 ˚C, namesto sedanjih +15 ˚C povprečne temperature.

Danes veliko toplogrednih plinov v ozračje spušča človek. Dejavnosti, ki povečujejo količino toplogrednih plinov, so industrija, promet in kmetijstvo. Če se v ozračje izpušča preveč toplogrednih plinov, se povprečna temperatura planeta postopoma viša in pojavljajo se podnebne spremembe. Od začetka industrijske revolucije se je zaradi kurjenja fosilnih goriv koncentracija ogljikovega dioksida povišala iz 280 na 390 ppm (parts per million- delcev na milijon). (Wikipedia)

Najpogostejši toplogredni plin je ogljikov dioksid, ki predstavlja kar 82 % človekovih izpustov (promet in industrija). Sledijo mu: metan, ki predstavlja 11 % človekovih izpustov (kot posledica odpadkov in kmetijsktva), dušikov oksid v 6 % (kot posledica kmetijstva in izgorevanja goriv) ter F-plini v 1% (kot posledica industrije).

Posledice globalnega segrevanja

Globalno segrevanje ozračja ima za naš planet številne negativne posledice. Izginevajo ledeniki ter led na severnem in južnem tečaju, kar vodi do dviga morske gladine. Na nekaterih predelih Zemlje se pojavljajo vse bolj ekstremne vremenske razmere, kot so poplave, orkani, izjemno nizke temperature in širjenje sušnih območij – puščav. Temperaturne spremembe imajo negativen vpliv tudi na naravno ravnovesje.

 

Kaj lahko stori posameznik zoper globalnemu segrevanju ozračja?

Varčujmo z energijo tako da izklapljamo luči in elektronske naprave, ločujemo odpadke, ozaveščamo druge ljudi o tem, spodbujamo uporabo javnega prevoza in/ali kolo …

 


 

Prihodnost našega planeta je torej na kocki!

 

Združeni narodi takole utemeljujejo potrebo po takojšnji podnebni akciji:

»Globalne emisije toplogrednih plinov dosegajo rekordne vrednosti in videti ni nobene izboljšave. Zadnja štiri leta (2019, 2018, 2017, 2016) so bila rekordno vroča. Zimske temperature na Arktiki so se od leta 1990 dvignile za 3˚C. Gladina morij se dviga, koralni grebeni izumirajo, postajamo priča spremembam podnebja, ki ogrožajo zdravje zaradi onesnaženosti zraka, vročinskih valov in povečanega tveganja za pomanjkanje hrane. Učinki podnebnih sprememb se občutijo povsod in z zelo stvarnimi posledicami na življenje ljudi. Podnebne spremembe slabšajo rezultate nacionalnih gospodarstev in njihova cena bo v prihodnosti še višja kot danes. Toda širi se zavest o obstoječih in dosegljivih prilagoditvah za preskok v čistejša in bolj odporna gospodarstva.  Zadnja analiza kaže, da če ukrepamo takoj, lahko v 12 letih zmanjšamo emisije ogljika ter znižamo rast povprečne globalne temperature glede na tisto v predindustrijski dobi za manj kot 2˚C oziroma po zadnjih znanstvenih ugotovitvah celo za manj kot 1,5˚C. Na srečo imamo Pariški sporazum – to je vizionarski uresničljiv napreden okvir za delovanje, ki natančno določa, kaj je treba storiti, da se ne le prekine kvarjenje podnebja ampak celo povrne prejšnje stanje.  Toda sporazum sam po sebi ni dovolj, če mu ne sledi akcija. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je 23. 9. 2019 v New York povabil vse svetovne voditelje, da jim predlaga trdne in stvarne načrte za izboljšanje tistega, kar so sami na nacionalni ravni sklenili storiti do leta 2020, da bi v naslednjem desetletju za 45 % zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter da bi dosegli do leta 2050 neto ničelne emisije.«

Varujmo okolje, kajti na mrtvem planetu ni delovnih mest. Preberi še: Sindikati in podnebne spremembe.


 

DELAVSKA PARTICIPACIJA

VLOGA DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VZD

 

Varnost in zdravje pri delu sta del evropske zakonodaje praktično od začetka povezovanja držav v Evropsko gospodarsko skupnost v petdesetih letih 20. stoletja. Pravna podlaga direktiv EU o varnosti in zdravju pri delu je 153. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki EU daje pooblastilo za sprejemanje direktiv na tem področju. Najpomembnejša za delavsko soupravljanje za varnost in zdravje pri delu med njimi pa je brez dvoma Okvirna direktiva Sveta Evrope o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu iz leta 1989 (v nadaljevanju okvirna direktiva 391/1989). Določa institut »zastopnikov delavcev s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev«, ki jih ni mogoče postaviti v neugoden položaj zaradi posvetovanja z delodajalcem ali njihovih predlogov delodajalcu za blaženje tveganj za delavce in/ali odstranitev virov nevarnosti. Okvirna direktiva določa, da se jim mora zagotoviti »brez vpliva na plačo ustrezen čas, ko ne delajo« (za posvetovanja z delavci), in se jim zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje z direktivo določenih pravic in funkcij. Ker je torej tak »zastopnik delavcev« zaščiten pred šikaniranjem, bo lahko kot nekakšen posrednik omogočil sodelavcem, da preko njega anonimno svojemu delodajalcu brez strahu sporočajo svoj interes za varnejše delo. Okvirna direktiva pa priznava, da ima vsaka država/članica EU različne tradicije za zastopanje delavcev, in zato določa, da se ta nacionalna tradicija upošteva tudi pri volitvah, izbiri ali imenovanju zastopnika delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu. Prav zato se okvirno usklajeni slovenski Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1) sklicuje na Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU) iz leta 1993.

Na podlagi 45. člena ZVZD-17 v Sloveniji torej poznamo različne tipe delavskih zastopnikov za varnost in zdravje pri delu, čeprav imajo vsi enake naloge (v nadaljevanju delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu). Razlog so različni predpisi za delavsko soupravljanje v javnem in zasebnem sektorju. ZSDU je namreč zakon, ki ureja pravice delavcev predvsem za zasebni sektor. ZSDU, sprejet leta 1993, ureja kolektivno soupravljanje delavcev predvsem za zasebni sektor. Omogoča izvolitev sveta delavcev (z najmanj 3 člani) oziroma delavskega zaupnika pri delodajalcu z manj kot 20 zaposlenimi. Imata široka pooblastila za soupravljanje ne le na področju varnosti in zdravja pri delu, temveč tudi glede gospodarskega položaja delodajalca, sprememb organizacije dela in gospodarske dejavnosti, letnih poročil poslovanja, statusnih in kadrovskih vprašanj, sprememb lastništva družbe, zaprtja družbe ipd. Odločitev, ali bodo delavci svet delavcev oziroma delavskega zaupnika dejansko izvolili, pa ni obveza. Praviloma delavci te pravice niso izkoristili zlasti tam, kjer tudi ni organiziranega sindikata. Toda tudi v zasebnem sektorju, kjer niso izkoristili pravice izvoliti svet delavcev, lahko delavci v skladu z ZVZD-1 izvolijo vsaj delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, katerega pooblastila pa so omejena zgolj na zastopanje interesa delavcev za varno in zdravo delo. Ker ZSDU ne ureja pravice do kolektivnega sodelovanja pri upravljanju za zaposlene pri delodajalcih v javnem sektorju, ti smejo v skladu z ZVZD-1 izključno za namene posvetovanj z delodajalcem glede svoje varnosti in zdravja pri delu izvoliti delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Tudi te volitve pa se morajo v skladu z ZVZD-1 izvesti po postopkih, opredeljenih v ZSDU. Pri tem se po ZSDU lahko zgledujejo tudi glede števila izvoljenih delavskih zaupnikov.

Več v: UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO in VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

Koristne povezave:

PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI

PREVENTIVNE ZDRAVSTVENE PREGLEDE IZVAJA IZVAJALEC MEDICINE DELA


SLIKA: PREISKAVA RAVNOTEŽJA
Tisti, ki pri delu potrebujejo povsem normalno ravnotežje, opravijo poseben preskus ravnotežnih aparatov (vestibulografija: VTG). Preiskovalka na sliki osebi v sluhovod vliva toplo in hladno vodo. Odgovor ravnotežnih organov se kaže v gibanju zrkel. Vir slike: Priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS 2016


Pravne podlage, ki opredeljujejo zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev:

V petem odstavku 28. člena ZDR-1 jedoločeno, da delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled, in to v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

V 36. členu ZVZD-1 je določeno, da mora delodajalec delavcem zagotoviti takšne zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

Pri čemer  ZVZD-1 v 3. členu (prvi odstavek) določa, da je delavec po tem zakonu:

  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  • oseba, ki za delodajalca opravlja delo na kakršni koli drugi pravni podlagi (študentska napotnica, podjemna pogodba …);
  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja;

Delavec ima torej pravico do zdravstvenega pregleda, ki po vsebini ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu, ki ga opravlja. Če mu delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda, delavec tako delo lahko celo odkloni.

Preventivni zdravstveni pregled naj torej ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu, ocenjenim v oceni tveganja za konkretno delovno mesto. Preventivni zdravstveni pregled torej naj ne bo splošni zdravstveni pregled, kakršnega bi opravil izbrani osebni zdravnik delavca. Z usmerjenim zdravstvenim pregledom je namreč treba preveriti, ali prihaja do zdravstvenih okvar zaradi ocenjenih tveganj na konkretnem delovnem mestu. Če ni tako, je namreč zamujena priložnost za pravočasno ukrepanje. Če je npr. ocenjeno nesprejemljivo tveganje zaradi hrupa na delovnem mestu, v preventivnem zdravstvenem pregledu ne sme manjkati preizkus sluha. Enako je z ostalimi ocenjenimi tveganji. Primerjava rezultatov testov lahko dokaže, ali okvara zdravja napreduje, kar je klic k ukrepanju, da se prepreči slabšanje zdravja delavca.

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktu Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev predpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov. Določa, da se preventivni zdravstveni pregledi delavcev opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti. S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja s poudarkom na posebnih zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju. Pred začetkom preventivnega zdravstvenega pregleda pooblaščeni zdravnik lahko opravi ogled delovnega okolja.

Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov:

Pravilnik določa vrste preventivnih zdravstvenih pregledov:
• predhodni preventivni zdravstveni pregledi,
• usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi in
• drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi.

Ključni vidik pri zagotavljanju zdravja delavcev pri delu je preverjanje delavčeve delazmožnosti za zasedbo delovnega mesta že pred zaposlitvijo pri delodajalcu. Predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec pred prvo zaposlitvijo in po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev. S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev delavca/kandidata za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Obsega anamnezo (delovna, družinska, socialna, osebna), klinični pregled z osnovno biometrijo (telesna masa, telesna višina, indeks telesne mase), osnovne laboratorijske preiskave krvi (SR, L, E, Hb, Ht, MCV, krvni sladkor) in urina (beljakovine, sladkor, bilirubin, urogen in sediment), radiografijo prsnih organov, če obstajajo zdravstveni razlogi, testiranje osnovnih vidnih funkcij in preiskavo sluha s šepetom, EKG in malo spirometrijo ter druge usmerjene preglede in preiskave, ki so potrebni za ugotovitev zdravstvenega stanja delovne zmožnosti glede na dejavnike tveganja pri delu (zahteve, obremenitve in škodljivosti pri delu). Vključuje izdajo zdravniškega spričevala z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.

Stališče Inšpektorata RS za delo glede predhodnih pregledov:
»Zaradi različnih posledic opravljenega ali neopravljenega zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo Inšpektorat Republike Slovenije za delo glede zagotavljanja zdravstvenih pregledov meni, da je smiselno, da vsi delavci ob sklenitvi delovnega razmerja ter predvsem samozaposlene osebe opravijo predhodni zdravstveni pregled. Na ta način se ugotavlja njihovo zdravstveno stanje ob vstopu v delovni proces delodajalca oziroma samozaposlene osebe. V nasprotnem primeru je lahko ob morebitnih zdravstvenih težavah naknadno težko dokazovati, kdaj je prišlo do sprememb zdravstvenega stanja. Dodatno se lahko zaplete v primeru, kadar invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zahteva zdravniško spričevalo predhodnega zdravstvenega pregleda zaradi dvoma glede na časovni nastanek zdravstvene okvare. Ob tem je pomembno tudi, da ima ZPIZ tudi pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, kadar nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje. Omenjeno je aktualno predvsem s stališča morebitnega ZPIZ-ovega zahtevka za povrnitev stroškov zdravljenja zaradi nezgod pri delu.« (Vir: http://www.id.gov.si/si/storitve/stalisca/stalisce_zdr_pregledi/)

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca. Upoštevajoč pravilnik in oceno tveganja delodajalec na predlog izvajalca medicine dela določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov. Usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled obsega, odvisno od rizičnih dejavnikov, ki jim je delavec izpostavljen pri delu, zdravstvene preglede in preizkuse, določene v prilogi I pravilnika. Izvajalec medicine dela sme določiti tudi krajši rok, če sta ogrožena varnost in zdravje delavca pri delu, kar mora posebej pisno utemeljiti.

Drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi se opravljajo v primerih:
• po poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
• če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu,
• če gre za delavce, ki so se v obdobju enega leta poškodovali pri delu trikrat ali večkrat,
• po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim, teratogenim in rakotvornim snovem ter drugim škodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimi učinki,
• pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če delavec predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja,

• pred napotitvijo delavca na strokovno usposabljanje za drugo delo oziroma prekvalifikacijo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bilpregledan in če to zahteva ocena tveganja.

Delodajalec je v določenih primerih upravičen delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer:
• pri zmanjšani delovni zmožnosti,
• po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
• če obstaja sum, da gre za bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca,
• če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat.

 

Kadar delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za svoje delovno mesto, se bodisi:
• ne zaposli (če gre za predhodni preventivni zdravstveni pregled pred zaposlitvijo),
• se začasno umakne z dela (če gre za začasno neizpolnjevanje zdravstvenih zahtev, npr. v času po poškodbi),
• se mu delo prilagodi (če je to izvedljivo),
• se prerazporedi na drugo delo (s prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo ali brez nje).

Nasvet

V svoji oceni tveganja,ki vam je ves čas na voljo, torej vam jo je delodajalec na vašo željo dolžen izročiti v progled, lahko preverite, kdaj ste bili na zadnje na preventivnem zdravstvenem pregledu ter na koliko časa je potrebno pregled ponoviti. V pomoč pri tem vam bo priloga Pravilnika o zdravstvenih pregledih delavcev, kjer so določeni roki. V primeru, da na preventivni zdravstveni pregled niste bili povabljeni v rokih, ki so določeni z oceno tveganja je priporočljivo na to opozoriti delodajalca neposredno oz. preko predstavnika sveta delavcev/delavskega zaupnika, da kršitev odpravi (vas napoti na zdravniški pregled). V primeru, da naletite na »gluha ušesa« delodajalca se obrnite na Inšpektorat za delo.

Usposabljanje za varno delo

Usposabljanje delavcev po ZVZD-1

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 38. členu definira usposabljanje delavcev:

(1) Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novi sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

(2) Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti.

(3) Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.

(4) Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše …

 

Dobro usposabljanje je ključno za zagotovitev varnosti in zdravja!

Inšpektorat še vedno prepogosto ugotavlja kršitve na področju usposabljanja:

  • delavci niso v zadostni meri usposobljeni v primerih uvajanja novih tehnologij,
  • ob premestitvah na novo delovno mesto,
  • premalo pozornosti in časa se namenja usposabljanju mladih delavcev, študentov in dijakov,
  • programi usposabljanja so neustrezni …

 

Osnovna naloga strokovnega delavca po 29. členu ZVZD-1 je, da pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo. Delodajalčeva dolžnost obveščanja in usposabljanja delavcev sta med njegovimi najpomembnejšimi dolžnostmi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Vsakega delavca je dolžan usposobiti za varno in zdravo opravljanje dela pred samostojnim opravljanjem dela. Usposabljanje za varno delo je sestavni del uvajanja za delo. To pomeni, da mora delodajalec usposabljanje (teoretično in praktično) uspešno izvesti zlasti pred prvim začetkom dela po zaposlitvi ter po vsaki spremembi v procesu dela, ki bi lahko vplivala na varnost in zdravje delavcev (nova delovna oprema, nova tehnologija, nove nevarne snovi …).
Ljudje pozabljamo. Zato je dolžnost delodajalca, da občasno preverja usposobljenost delavcev za varno delo. V ta namen izvaja občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti. Usposobljenost za varno in zdravo delo delodajalec preverja na delovnem mestu.

Vsebina programa usposabljanja, preverjanje usposobljenosti in roki preverjanja morajo biti določeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. Delavec ima pravico v skladu z 52. členom ZVZD-1 odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi in škodljivostmi in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo.

Kakovostna ocena tveganja delovnega mesta je temelj in vir podatkov za pripravo ustreznega programa usposabljanja za varnost in zdravje pri delu, ki nedvoumno pokaže, katera znanja in veščine morajo zaposleni imeti na posameznem mestu, da se zagotovi varno in zdravo delo vso delovno dobo.

Primeri slabih praks usposabljanj delavcev:

• usposabljanje brez programa, izhajajočega iz ocene tveganja,
• izdelava programa usposabljanja brez vpogleda v oceno tveganja (program usposabljanja
in izvedbo programa izvede druga strokovna oseba),
• preverjanje usposobljenosti po pošti,
• preverjanje usposobljenosti se za delavce na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja
izhaja večja nevarnost za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ter na delovnih mestih,
kjer so nezgode in poklicne bolezni pogostejše, ne izvaja na delovnih mestih,
• jezikovne prepreke pri zaposlovanju tujcev,
• usposabljanje izven delovnega časa,
• časovni obseg programa (premalo časa),
• metode usposabljanja,
• nekompetentnost oseb, ki usposabljajo (nepoznavanje delovnih in tehnoloških procesov
ter hkrati področja varnosti in zdravja pri delu),
• …

Delodajalec glede na spremembe v tehnoloških procesih, zakonodaji in podatkih, na podlagi katerih temelji ocenjevanje tveganja na delovnih mestih, izvaja revizije ocene tveganja delovnih mest ter s tem posledično spreminja vsebino programa obdobnega usposabljanja delavcev za varno delo. Določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni, ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let. Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje brezplačno.

DELOVNO OKOLJE

Kaj je delovno okolje?

Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti. V njem preživi povprečno po osem ur na dan, pet dni na teden. Vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pa tudi na njihovo zdravje. Z raziskovanjem delovnega okolja se ukvarja veja psihologije, imenovana organizacijska psihologija. (Povzeto po: Wikipedia)


Nagativni vpliv delovnega okolja na zaposlene: PASIVNO KAJENJE

Pasivno kajenje je vdihavanje tobačnega dima kadilcev. Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo iste škodljive snovi kot kadilci. Pasivnemu kajenju so izpostavljeni številni delavci v gostinstvu, pa tudi pazniki v zaporih, negovalke v domovih za starejše ipd.

Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni! Kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju. Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučnega raka ter številne druge bolezni.

Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka.

(Vsebina in slika povzeti po: NIJZ). NIJZ o pasivnem kajenju

Povezane vsebine:


ALKOHOL NA DELOVNEM MESTU NI SPREJEMLJIV!

Z vidika varnosti in zdravja pri delu ter zmožnosti za opravljanje dela uporaba alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc predstavlja tveganje v delovnem procesu.

Prepoved uporabe alkohola, pa tudi drog in drugih substanc izhaja tako iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Prvi določa, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Drugi pa določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Enako velja tudi za zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec je tisti, ki ugotavlja, ali je delavec pod vplivom alkohola oz. drugih prepovedanih substanc, in sicer po postopku in na način, ki ju določi z internim aktom delodajalca (npr. s pravilnikom). Pri pripravi vsebine omenjenega akta je smiselno določiti najmanj naslednje:

  • načine za ugotavljanje prisotnosti alkohola, drog in drugih substanc, npr. alkotest za ugotavljanje prisotnosti alkohola, urinski in krvni testi za ugotavljanje prisotnosti drog in drugih prepovedanih substanc, ipd.
  • osebe, ki lahko izvajajo testiranje oz. preizkus (in so za to usposobljene),
  • primere, ko se preizkus lahko opravlja, npr. ob sumu, da je delavec pod vplivom prepovedanih snovi (zunanji znaki motenj, neprimerno vedenje, ipd.), naključno, v primeru nezgode, ipd.
  • postopek samega preizkusa – kdo ga zahteva, kdo je lahko prisoten, kje se opravi (upoštevaje pravico do osebnega dostojanstva), pisanje in podpisovanje zapisnika,
  • soglasje delavca za opravljanje preizkusa ter kako postopati v primeru, če delavec preizkus odkloni (delavec ima pravico odkloniti preizkus iz naslova nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti) ali se z rezultatom ne strinja,
  • ukrepe za zagotovitev varnosti, če je rezultat preizkusa pozitiven, npr. prepoved opravljanja nadaljnjega dela, odstranitev delavca z delovnega mesta, morebitno spremstvo, če delavec psihofizično ni zmožen sam zapustiti delovnega mesta, ipd.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da sprejem takšnega akta s strani delodajalca ni obvezen. Dokazovanje je mogoče tudi na druge načine (npr. s pričami). Če pa delodajalec interni akt sprejme, se mora njegovih določil tudi držati. To je pomembno z vidika ugotavljanja in dokazovanja stanja alkoholiziranosti oz. dela pod vplivom prepovedanih substanc. Seveda morajo biti delavci z vsebino akta tudi seznanjeni.

Skladno z določili ZDR-1 mora delodajalec ves čas varovati in spoštovati delavčevo osebnost in zasebnost, kar pomeni, da mora tudi postopek preizkusa izpeljati diskretno. Poleg tega je pomembno, da delavec privoli v testiranje, delodajalec namreč nima pravice do prisilnega opravljanja preizkusa.

Če delodajalec ugotovi, da je delavec na delovnem mestu pod  vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, ga mora skladno z določili ZVZD-1 odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca.

Če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca, ga lahko delodajalec pošlje na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

ZDR-1 določa, da mora delavec vestno opravljati svoje delo, da mora spoštovati zakone, predpise in interne splošne akte, da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz delovnega razmerja ter da mora upoštevati varnostne ukrepe, kamor sodi tudi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. V primeru kršitev navedenih obveznosti, lahko delodajalec delavcu izreče katero od sankcij v disciplinskem postopku (npr. opomin), lahko pa tudi odpove pogodbo o zaposlitvi, bodisi redno iz krivdnega razloga ali izredno, če je delavčevo alkoholiziranost oz. stanje pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc mogoče opredeliti kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.

NASVET DELAVSKEMU ZAUPNIKU ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: POSVETUJTE SE Z DELODAJALCEM O TEM AKTU, TO JE VAŠA PRAVICA!

Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki (delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ali svet delavcev) se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Tudi interni akt delodajalca o postopkih in načinih ugotavljanja prisotnosti alkohola in drugih prepovedanih substanc je vprašanje varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora zato pred sprejemom tega akta obvestiti delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu / svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje o njegovi vsebini. Vsebino akta mora delodajalec predstavnikom delavcev posredovati najmanj 30 dni pred njegovim sprejemom. Rok za skupno posvetovanje pa je najmanj 15 dni pred sprejemom. Torej ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu/svet delavcev največ 15 dni časa, da pripravi svoje predloge sprememb. Skupno posvetovanje med delodajalcem in delavskim predstavnikom naj ne bo le formalna izvedba sestanka. Obe strani si morata prizadevati k uskladitvi stališč.

O učinkih alkohola na zdravje preberite tukaj: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moj-zivljenjski-slog/alkohol

Absentizem/Prezentizem

KAJ JE ABSENTIZEM?

Pojem absentizma izhaja iz latinske besede ”absens”, kar pomeni izostanek ali odsotnost (SSKJ). Florjančič, Ferjan in Bernik (1999; v Zupanc, 2011) navajajo, da absentizem pomeni celotno neprisotnost na delovnem mestu. Sem štejemo izostanke, zamude, izhode, odsotnost z dela na delu. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (1997; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) opredeljuje absentizem kot začasno, dolgotrajno ali stalno nezmožnost za delo. Florjančič (1994; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) dodaja, da pri spremljanju absentizma navadno opazujemo le celodnevne izostanke, ker praviloma v organizacijah nimamo uvedenega načina spremljanja izostanka v povezavi s prisotnostjo na delu.

Friedl (1990; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) ugotavlja, da lahko absentizem pojmujemo tudi kot odsotnost, ko je delavec na delovnem mestu prisoten, vendar je njegova učinkovitost glede na njegove delovne naloge minimalna (npr. delavec sploh ne dela, če ga nadrejeni ne nadzira; predolgo se zadržuje v prostorih za skladiščenje; ko konča svoje delo, obstane na mestu kot robot; svojega dela ne more opravljati, ker je zanj prezahtevno).

Kljub različnim definicijam absentizma, je bistvo vseh, da pojav lahko vpliva na zmanjšanje sposobnosti organizacije pri doseganju ciljev. Nekatere pojavne oblike absentizma, kot so odmori med delovnim časom ali letni dopust, zaposleni koristijo vsako leto, saj je njihovo minimalno trajanje določeno z zakonom. Večina ostalih oblik odsotnosti z dela pa je odločitev zaposlenih na podlagi različnih objektivnih ali subjektivnih razlogov (Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016).

Zdravstveni absentizem

Velik problem za delodajalca je zdravstveni absentizem, saj gre za nepredviden izostanek od dela (Zupanc, 2011). Pojmi ”zdravstveni absentizem”, ”začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov”, ”bolniški stalež” in ”bolniška” so sinonimi in označujejo čas, ko zaposleni ne dela. Vzrok so lahko bolezni, poškodbe ali nega družinskega člana, pri čemer naj bi njegova nezmožnost za delo (ali zmanjšana delovna sposobnost) trajala omejen čas (Vučković, 2010). Zdravstveni absentizem je pravica zaposlenih, hkrati pa predstavlja tudi enega od negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih (Šprah in Dolenc, 2014). Pravico do odsotnosti od dela z nadomestilom plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v določenih drugih primerih določa Zakon o delovnih razmerjih. Pravica do nadomestila in njena podrobnejša opredelitev v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dodatno določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter  v nekaterih z njim povezanih predpisih (Vučković, 2010).

Zdravstveni absentizem v Sloveniji

Slovenija sodi v skupino držav, ki so ugodne za zavarovane osebe v bolniškem staležu. Višina nadomestil za odsotnost z dela je med najvišjimi v Evropi, poleg tega pa tudi ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža (Švab, 2009). V Sloveniji je letno izgubljenih od 10 do 11 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da iz dela dnevno izostane okoli 38.500 ljudi. Absentizem se razlikuje po regijah in je odvisen od gospodarske razvitosti regije, strukture gospodarstva in kulturoloških navad (INODEL, b.d.). V letu 2007 je bilo v Sloveniji povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega v obdobju enega leta 30,7. Povprečno število dni odsotnosti v vseh državah Evropske unije je bilo 20,2, pri čemer je povprečje odsotnih dni najvišje na Portugalskem (64,8 dni), najnižje pa na Malti (9,6 dni). Najpogostejši vzrok zdravstvenega absentizma v Sloveniji letu 2007 so bile bolezni mišic, kosti in veziva; poškodbe in zastrupitve zunaj dela; bolezni prebavil, ustne votline, žlez slinavk; poškodbe in zastrupitve zunaj dela in zapleti v nosečnosti, pri porodu in po njem (Švab, 2009).

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Absentizem

 

Povezani prispevki:

Vzroki rasti bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji v letih 2015-2017

Različna odsotnost z dela po različnih območjih Slovenije v letu 2017


KAJ JE PREZENTIZEM?

Prezentizem pomeni prisotnost na delovnem mestu, kljub delavčevemu slabemu počutju, bolezni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja. Običajno ima negativen prizvok, saj kljub temu, da je delavec fizično prisoten, to še ne pomeni, da je pri tem tudi učinkovit in motiviran za delo. Pogosto se ga povezuje z absentizmom, ki je v organizacijski literaturi bolj poznan in raziskan pojem. Prezentizem ima več vpliva na celokupno izgubo produktivnosti kot absentizem (po nekaterih ugotovitvah kar 1,8 krat), zaradi česar bi lahko uspešno obvladovanje vodilo do primerjalne prednosti. Organizacije se prezentizma pogosto niti ne zavedajo ali mu ne pripisujejo zadostnega pomena, saj škodljive posledice niso vidne neposredno, temveč se pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Najpogosteje se pokažejo kot vplivi na zdravje delavcev, ki imajo za posledico zmanjšanje produktivnosti, kažejo pa se tudi kot stroški v smislu izgube efektivnega delovnega časa.

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prezentizem

Zdravstveni prezentizem

Pomembno je omeniti še izraz zdravstveni prezentizem. Gre za pojav, ko zaposleni prihaja na delovno mesto kljub bolezni, ki je izražena do te mere, da ne zmore več učinkovito opravljati svojega dela. Posledice so zmanjšana storilnost in učinkovitost, izgorelost ter daljši in tudi manj ugoden potek zdravljenja (Šprah in Dolenc, 2014).

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Absentizem


Informacijski pooblaščenec delodajalce opozarja na previdnost pri uporabi modelov sistematičnega spremljanja in zmanjševanja bolniških odsotnosti zaposlenih, ki jih na trgu ponujajo nekateri  ponudniki, saj napotujejo na nezakonito zbiranje in analiziranje občutljivih osebnih podatkov.

Delodajalci naj ne nasedajo ponudnikom, ki ne poznajo pravil varstva osebnih podatkov, saj so lahko oglobljeni zaradi kršitve določb Zakona o varstvu osebnih podatkov  

  1. 11. 2017

Sporočilo za javnost

Informacijski pooblaščenec (IP) je po več pobudah izvedel inšpekcijske nadzore nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih, ki jih delodajalci izvajajo zaradi izboljšanja zdravja in počutja zaposlenih ter posledično zmanjšanja bolniških odsotnosti. Večkrat je bilo ugotovljeno, da so delodajalci obdelovali občutljive osebne podatke o življenjskih navadah delavcev, o vrstah bolezni ali poškodb ter diagnozah, za katere delodajalci niso imeli podlage v zakonu. Osebna privolitev delavcev v obdelavo teh osebnih podatkov se ne more šteti za prostovoljno, saj gre zaradi pozicije moči delodajalca za nedopustno poseganje v njihovo zasebnost. Obenem pa gre za posebno vrsto t. i. občutljivih osebnih podatkov, ki so po ZVOP-1 najstrožje varovani.

Vzorec obdelav osebnih podatkov zaposlenih se je ponovil pri več delodajalcih, ki so za ugotavljanje, zbiranje in analiziranje podrobnejših osebnih podatkov o bolniških odsotnostih uporabljali zelo podobne postopke in vzorčne obrazce. To kaže na to, da mnogi ravnajo po priporočilih različnih ponudnikov, ki na trgu ponujajo izobraževalne seminarje in delavnice za zmanjševanje bolniških odsotnosti. Ker je za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih odgovoren delodajalec in ne zunanji svetovalec, ki je posredoval nepravilne predloge in usmeritve, delodajalce opozarjamo, naj bodo pri uporabi modelov za spremljanje in zmanjševanje bolniških odsotnosti zaposlenih, zelo previdni.

Osebne podatke o bolniški odsotnosti je dopustno obdelovati le, če tako določa zakon oziroma so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem v skladu z ZDR-1, zaradi česar lahko delodajalci v zvezi z bolniškimi odsotnostmi zbirajo le podatke, kot so npr. podatki o:

–        režimu gibanja med bolniško odsotnostjo (navodila zdravnika o počitku ali dopustnem gibanju, ki običajno izhajajo iz odločbe ZZZS, izjemoma iz bolniškega lista),
–        predvidenem času odsotnosti zaradi reorganizacije dela in nadomeščanja, ki ga delodajalec praviloma pridobi od zaposlenega, izjemoma pa od osebnega zdravnika (npr. ob utemeljenem sumu zlorabe bolniške), čeprav teh zdravnik delodajalcu ni dolžan posredovati,
–        razlogu začasne zadržanosti od dela, ki ga delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plače in so pri bolniški odsotnosti do 30 dni razvidni iz bolniškega lista (npr. bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba po tretji osebi izven dela, nega, pri čemer se v okviru teh razlogov ne smejo zbirati podatki o vrsti bolezni ali poškodbe), nad 30 dni pa iz odločbe ZZZS.

Več nasvetov o dopustni obdelavi osebnih podatkov pri bolniških odsotnostih najdete v smernicah IP za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf), o njihovem ustreznem zavarovanju pa v smernicah o zavarovanju podatkov (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_zavarovanju_OP.pdf).

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka


 

Dokumentacija nevarnih snovi

Nevarne snovi

Skladno z 26. členom ZVZD-1 sme delodajalec dati nevarne kemične snovi v uporabo delavcem le, če so opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, in če so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista. Delodajalec mora zagotoviti varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista v jezik, ki ga delavec razume.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z uporabo nevarnih snovi obsega kronološki zbir dokumentov glede na datum in verzijo izdaje:

  • Seznam kemičnih snovi, ki so v uporabi pri delodajalcu na posameznih delovnih mestih.
  • Varnostni listi.
  • Navodilo za uporabo nevarne kemične snovi.
  • Kemična ocena tveganja za posamezna delovna mesta.

Dokumentacija nezgod pri delu, kolektivnih nezgod, nevarnih pojavov, ugotovljenih poklicnih bolezni ter bolezni povezanih z delom in njihove vzroke

Nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarni pojavi, ugotovljene poklicne bolezni ter bolezni povezane z delom in njihovi vzroki

Delodajalec je dolžan v skladu z 41. členom ZVZD-1 in na podlagi Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu  izvajati obvezne prijave nezgod pri delu, kolektivnih nezgod, nevarnih pojavov in poklicnih bolezni.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z nezgodami pri delu, nevarnimi pojavi, poklicnimi boleznimi in boleznimi povezanimi z delom obsega kronološki zbir dokumentov za posamezne primere:

  • Prijava nezgode pri delu, nevarnega pojava ali poklicne bolezni.
  • Poročilo o raziskavi nezgode pri delu.
  • Poročilo o raziskavi nevarnega pojava in ugotovljenih vzrokih za nastanek.
  • Dokumentacija o verifikaciji poklicne bolezni.

 

Primer poklicne bolezni: Melanom

Dokumentacija zdravstvenih pregledov delavcev

Zdravstveni pregledi delavcev

17. člen ZVZD-1 določa, da v izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. Delodajalec mora na podlagi 36. člena ZVZD-1 zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Zdravstvene preglede delavcev izvaja izvajalec medicine dela.

Primer preiskave ravnotežja: Tisti, ki pri delu potrebujejo povsem normalno ravnotežje, opravijo poseben preskus ravnotežnih aparatov (vestibulografija: VTG). Preiskovalka na sliki osebi v sluhovod vliva toplo in hladno vodo. Odgovor ravnotežnih organov se kaže v gibanju zrkel.

 

Na podlagi 6. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. list RS, št. 87/02, 29/03-popr., 124/06) mora delavec opraviti predhodni preventivni zdravstveni pregled. Delodajalec mora nadalje redno nadzirati zdravstveno stanje delavca z opravljanjem usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov. Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca. V skladu s prilogo I Pravilnika ter upoštevajoč oceno tveganja delodajalec na predlog izvajalca medicine dela določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Delodajalec je v določenih primerih dolžan delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede (10. člen Pravilnika), in sicer:

  • po poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
  • če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu,
  • če gre za delavce, ki so se v obdobju enega leta poškodovali pri delu trikrat ali večkrat,
  • po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim, teratogenim in rakotvornim snovem ter drugim škodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimi učinki,
  • pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja,
  • pred napotitvijo na strokovno usposabljanje za drugo delo oziroma prekvalifikacijo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja.

Delodajalec je v določenih primerih upravičen delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer:

  • pri zmanjšani delovni zmožnosti,
  • po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
  • če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca,
  • če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat.

 

Delodajalec mora na podlagi 12. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu zagotoviti zdravstveni nadzor tistih delavcev, za katere rezultati ocene tveganja iz 6. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za njihovo zdravje. Zdravstveni nadzor se izvaja v okviru biološkega monitoringa pri delavcih. V prilogi II. Pravilnika so določene nevarne kemične snovi, za katere se izvaja biološki monitoring, vključno z njihovimi zavezujočimi biološkimi mejnimi vrednostmi – BAT vrednosti.

Izvajalec medicine dela mora v skladu z 15. členom Pravilnika v 30 dneh po opravljenih usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih posameznih skupin delavcev posredovati delodajalcu tudi poimenski seznam pregledanih delavcev z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, oceno zdravstvenega stanja skupine pregledanih delavcev, ugotovljene poklicne bolezni, bolezni povezane z delom ali sume na poklicno bolezen. Izvajalec medicine dela na podlagi rezultatov pregledov predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oziroma ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oziroma utegnejo ogrožati zdravje delavcev.

V primeru, da gre pri usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih za skupino 30 delavcev ali več, mora izvajalec medicine dela podati poročilo, ki poleg zgornjih podatkov  vsebuje najmanj (16. člen Pravilnika):

  • predstavitev pregledane skupine delavcev glede na izpostavljenost dejavnikom tveganja (obremenitve, škodljivosti in zahteve),
  • obseg in vsebino pregleda glede na izpostavljenost obremenitvam in škodljivostim,
  • rezultate pregledov ob upoštevanju izpostavljenosti obremenitvam in škodljivostim pri delu glede na spol, starost, delovno dobo, ugotovljene bolezni in okvare zdravja po mednarodni klasifikaciji bolezni, zdravstveno stanje in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju,
  • primerjavo zdravstvenega stanja in izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju skupine glede na ugotovitve ob preteklem pregledu,
  • predlog ukrepov za zagotovitev varovanja zdravja pri delu.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z izvedbo zdravstvenih pregledov delavcev obsega kronološki zbir dokumentov:

  • Seznam delavcev po delovnih mestih (skladno z oceno tveganja).
  • Posebne zdravstvene zahteve za delovna mesta v okviru izjave o varnosti z oceno tveganja.
  • Zdravniška spričevala.
  • Rezultati biološkega monitoringa pri delavcih.
  • ZPIZ odločbe za delavce.
  • Poročila izvajalcev medicine dela o zdravstvenih pregledih delavcev in zdravstvenemu stanju delovne populacije ter predlaganih ukrepih.
  • Obvestila izvajalca medicine dela o zdravstveni okvari delavca v skladu s predpisi.
  • Obvestila izvajalca medicine dela o sumu na poklicno bolezen ali ugotovitvi le-te.

Dokumentacija opravljenih usposabljanj za varno delo in preizkusi usposobljenosti

Opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkus usposobljenosti

38. člen Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1, Ur. list RS, št. 43/11) določa zahteve za usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno delo. Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Delodajalec mora usposobiti delavca ob sklenitvi delovnega razmerja za varno delo za delovno mesto za katero delavec sklene pogodbo o zaposlitvi. Program usposabljanja vključuje vsebine glede na prisotne nevarnosti iz ocene tveganja delovnega mesta oz. tudi glede na druge nevarnosti, ki lahko izhajajo iz delovnih nalog, ki jih je delodajalec delavcu v pogodbo o zaposlitvi dodal in niso v okviru opisa del in nalog delovnega mesta (npr. viličarist, upravljavec dvižnih naprav, upravljavec strojev težke gradbene mehanizacije ipd. ni vezano na delovno mesto temveč dodatna dela, ki jih delavec opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi).

Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let. Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje brezplačno.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z usposabljanji za varno delo in preizkusi usposobljenosti obsega kronološki zbir dokumentov:

  • Seznam delavcev na delovnih mestih in ocena tveganja za delovna mesta z obsegom potrebnega usposabljanja glede na nevarnosti na delovnih mestih.
  • Programi usposabljanja.
  • Zapisniki o teoretičnem in praktičnem usposabljanju.
  • Pisni testi.
  • Dokazila o praktičnem preizkusu usposobljenosti za varno delo.
  • Izpiti pooblaščenih oseb v skladu s predpisi.

Primer usposabljanja za varno delo na delovnem mestu

 

Loading...