DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Dokumentacija pregledov in preizkusov osebne varovalne opreme

Pregledi in preizkusi osebne varovalne opreme

Delodajalec mora na podlagi 19. člena ZVZD-1 zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi s pregledi in preizkusi osebne varovalne opreme obsega kronološki zbir dokumentov:

  •     Seznam osebne varovalne opreme po delovnih mestih (skladno z oceno tveganja).
  •     Izvaja o skladnosti osebne varovalne opreme, navodila za uporabo proizvajalca v povezavi z dokazili o nakupu predmetne OVO (proizvajalec, vrsta in tip OVO).
  •     Listine o razdelitvi OVO delavcem in zamenjavi OVO.
  •     Periodični rok zamenjave posamezne OVO.
  •     Dokazila o čiščenju in vzdrževanju OVO v skladu z navodili proizvajalca.
  •     Dokazila o teoretičnem in praktičnem usposabljanju delavcev za pravilno uporabo OVO.

Dokumentacija obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Na podlagi 19. člena ZVZD-1 delodajalec z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere in preverja varnost delovnega okolje.

Delodajalec mora glede na prisotne škodljivosti v delovnem okolju in oceno tveganja delovnih mest izvajati naslednje preiskave škodljivosti v delovnem okolju:

  • toplotne razmere,
  • osvetlitvene razmere,
  • hrup,
  • vibracije,
  • nevarne kemijske snovi na delovnem mestu,
  • umetna optična sevanja,
  • elektromagnetna polja in sevanja,
  • ionizirajoča sevanja.

 

 

Slika prikazuje meritve vibracij na delovnem mestu

V RS lahko opravlja preiskave delovnega okolja organizacija z dovoljenjem za delo, ki je na seznamu MDDSZ objavljenem na spletni strani (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/vzd/vpisnik.pdf).

Pravna oseba, ki opravlja obdobne preiskave nevarnih kemijskih snovi v zraku na delovnem mestu, mora zagotoviti, da analizo nevarnih kemijskih snovi v zraku na delovnem mestu izvede organ, ki je akreditiran za metode, ki omogočajo analize vzorčenih nevarnih kemijskih snovi. Analize vzorcev kemijskih snovi v zraku opravljajo večinoma trenutno še tuji laboratoriji (Nemčija, Austrija), saj v RS preskusni laboratoriji še niso pridobili akreditacije za vzorce iz delovnega okolja. Na spletni strani Slovenske Akreditacije so objavljeni vsi preskusni laboratoriji, ki so akreditirani po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2005 (http://www.slo-akreditacija.si/search?accreditation_type=6) in opravljajo analizo vzorcev.  Akreditacija pomeni neodvisno preverjanje metod s strani tujih tehničnih ocenjevalcev, tehnično  ustreznost in strokovno usposobljenost izvajalca meritev, ki z validacijo metode in določeno  merilno negotovost tako pridobi verodostojen rezultat meritev, ki prikazuje  dejansko obremenjenost delavcev na delovnem mestu.

Izvajalec meritev pripravi Poročilo o meritvah, ki ga mora delodajalec hraniti v okviru evidenc. Strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu mora preveriti rezultate meritev na posameznih delovnih mestih ter v primeru preseganj zakonsko predpisanih mejnih vrednosti (MV) mora ustrezno določiti varnostne ukrepe.  Po uvedbi ukrepa je potrebno izvesti kontrolne meritve.

Periodika preiskav škodljivosti na delovnih mestih ni več zakonsko predpisna (pred sprejetjem ZVZD-1 bila določena na 36 mesecev) tako, da mora biti predvidena v oceni tveganja, ki jo izdela in sprejme delodajalec.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi s preiskavami škodljivosti v delovnem okolju obsega kronološki zbir dokumentov:

  • Poročila o izvedbi preiskav (meritev) škodljivosti v delovnem okolju.
  • Izjave o varnosti z oceno tveganja, zaradi sledljivosti ustreznosti pokritosti izvedenih preiskav za delovna okolja, skladnost periodike določene v oceni tveganja (OT) in sprememb delovnih okolih glede na razvoj družbe.
  • Dokumenti o ukrepih izvedenih za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti delavcev škodljivostim na delovnih mestih.

Bolezni povezane z delom

KAJ JE BOLEZEN POVEZANA Z DELOM?

61. člen ZVZD-1 pravi, da je bolezen, povezana z delom, bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega (delavec je za to bolezen bolj dovzeten), ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.

Torej, gre za bolezen, kjer je vir obremenitev oziroma škodljivost pretežno pri poklicnem delu in naj nebi šlo za poklicno bolezen le s pravnega vidika (bolezni ni na seznamu poklicnih bolezni).

Primer bolezni povezanih z delom:

Hrup škodljivo vpliva na sluh (avralni učinki hrupa). Kadar pa vpliva na druge organske sisteme pa govorimo o ekstraavralnih učinkih hrupa. Ti so bolj kompleksni in slabše proučeni. Hrup lahko med drugim vpliva tudi na delovanje živčnega sistema, na ravnovesje hormonov, srčnožilni sistem, duševno zdravje. Gre za bolezni, ki jih povzročajo številni dejavniki, tako z delovnega mesta kot tudi tisti zunaj delovnega mesta, zato teh bolezni ne uvrščamo med poklicne bolezni, pač pa bolezni, povezane z delom. Povzeto po Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni, ZSSS, november 2016

Povezani prispevki:

EU OSHA o boleznih, povezanih z delom

 

Predhodno varstvo

O PREDHODNEM VARSTVU

ZVZD-1 kot minimum določa, da mora delodajalec pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe. In ne samo to! ZVZD-1 delodajalcu nalaga, da o varnosti delovnega okolja razmišlja že v fazi gradnje objektov, v katerih bo delo potekalo (25. člen ZVZD-1). Za starejše delovne prostore, ki so bili zgrajeni pred letom 2011, pa velja, da je tak pristop potreben pri vseh spremembah delovnega procesa.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 25. členu določa predhodno varstvo, in sicer:

(1) Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu.

(2) Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo delavcem le, če je pridobil:

–        potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo;

–        potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo.

(3) Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo na vse spremembe delovnega procesa.

V 76. členu ZVZD-1 je globa za delodajalca od 2.000 do 40.000 evrov, če da v uporabo objekt, ne da bi pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter ne da bi pisno ocenil tveganje, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni.

Preberi še:

 

Ocenjevanje tveganja

KAJ JE IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA?

Izjava o varnosti je dokument, ki ga podpiše delodajalec. Z njo izjavlja, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Zaveže se tudi, da nevarnosti oz. tveganja preprečuje, da delavce o njih obvešča in jim v zvezi s tem daje navodila, da jih usposablja za varno delo in da zagotavlja materialna sredstva za te namene.

Ocena tveganja je pisni dokument v katerem so ocenjena vsa tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu. Če je ta dokument pravilno pripravljen in upoštevan, je to lahko ključ za manj nesreč, poškodb, smrti in poklicnih bolezni na delovnem mestu.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) obvezuje delodajalca, da dokument izjava o varnosti z oceno tveganja objavi na običajen način in ga v delu, ki se nanaša nanj tudi posreduje delavcu. Dokumentacijo mora izročiti tudi delavskim predstavnikom, ki so pri njem organizirani.

Kje so največje napake obstoječih ocen tveganja?

Na prvem mestu je neustrezna vsebina. Pogosto so ocene tveganja le dokumenti nastali z metodo kopiraj-prilepi v nekih pisarnah najetih varnostnih družb, ki storitve ponujajo na trgu in jih delodajalec najame le zato, da minimalno zadovolji zakonski normi. Po navadi delodajalci teh ocen niti ne poznajo in obležijo v predalih, še manj jih poznajo delavci. Zanje je to lahko zelo usodno. Ocena tveganja namreč ni dokument, namenjen sam sebi, ampak služi temu, da tveganja predvidimo, se pred njimi zaščitimo, jih čim bolj omejimo in (p)ostanemo na delovnem mestu živi in zdravi.

Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti, da je ocena vseh tveganj ustrezno izvedena. Te naloge delodajalce poveri izvajalcu medicine dela in strokovnemu delavcu za varnost in zdravje pri delu. Običajno so to varnostni inženirji. Medicinec in inženir morata sodelovati.

Izvajalec medicine dela mora narediti strokovne podlage za izjavo o varnosti in oceniti zdravstvena tveganja za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Zapiše katere bolezni lahko pričakujemo, in kakšna je njihova verjetnost in resnost. Iz tega potem izhajajo ukrepi s katerimi lahko ta tveganja zmanjšamo ali odpravimo (ergonomski, higienski, medicinski, preventivni …) in posebne zdravstvene zahteve dela, tako duševne kot telesne. Primer: pri  delu na višini delavec ne sme imeti motenj ravnotežja, kar medicinec preveri z ustreznim testiranjem, s t. i. vestibulografijo.

Da bi oba strokovnjaka tveganja pri opravljanju določenega dela ustrezno ocenila, ga morata poznati in zato si ga morata ne le ogledati, ampak pogosto opraviti tudi določene meritve. Če se to ne zgodi, tudi ustreznega svetovanja delodajalcu kako naj odpravi tveganja in delavcu kako naj se pred njim zaščiti, ne more biti, prav tako ne more biti posebnih zdravstvenih zahtev, ki sicer morajo biti sestavni del vsake popolne ocene tveganja.

Delavec bi moral biti s tveganji, ki ga prinaša opravljanje določenega dela pravzaprav seznanjen že pri predhodnem zdravstvenem pregledu, če se želi delodajalec izogniti tveganju, da delavec odkloni delo pa bi bilo najbrž smotrno, da so tveganja že sestavni del razpisa za neko delovno mesto in pred podpisom pogodbe o zaposlitvi. V praksi vemo, da se to ne dogaja. Še več, tveganj delavci praviloma ne poznajo, zlasti to velja za biološka in kemična in tako lahko leta delajo z nekimi kemikalijami in šele potem ko obolijo izvedo, zakaj je okrnjeno njihovo zdravje. Dolžnost obveščanja o tveganjih je pomembna, vsako delovno mesto pa mora biti opremljeno tudi z varnostnim listom iz katerega so vidna tveganja.

V oceni tveganja mora biti poleg zapisa o obdobnih zdravstvenih pregledih biti določeno tudi usposabljanje za varno delo. Če delavec za neko delo nima opravljenega ustreznega usposabljanja, lahko tako delo odkloni.

Zakaj se praksa ocenjevanja tveganj delovnih mest tako razlikuje od zakonske norme?

Velik problem je konflikt interesov. Delodajalec, ki je zadolžen za zagotavljanje ocenjevanja tveganja je plačnik izvajalcev in pripravljavcev te ocene. Plača tako medicino dela kot varnostnega inženirja. Pogosto zato tudi zahteva takšno oceno, ki bo njemu pomenila čim manj stroškov in mu prinašala čim manj zahtev. Delavčevo zdravje in življenje je prepogosto odvisno le od tega koliko je delodajalec pripravljen temu področju nameniti denarja.

Inšpektorji v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu odkrivajo veliko nepravilnosti, že nekaj let so njihove ugotovitve podobne (glej Letna poročila IRSD). Največ kršitev zaznajo prav glede ocenjevanj tveganj in izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja. Sledijo pa kršitve glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev in usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela. To mora biti opravljeno (seveda po ustreznem programu – inšpektorji ugotavljajo, da so ti velikokrat preveč splošni) tako ob sklenitvi delovnega razmerja kot tudi ob različnih premestitvah delavcev na drugo delovno mesto ter pri spremembah delovnega procesa.

Nujnost revizije ocene tveganja

Problem ocenjevanj tveganj je tudi, da pogosto niso ustrezno in pravočasno revidirana. To dejstvo inšpektorji pogosto zaznavajo. Zanimivo je predvsem, da je manj potrebnih revizij tam kjer ima delodajalec zaposlene strokovnjake za varnost in zdravje pri delu, več pa tam, kjer so opravljajo zunanji izvajalci, tudi če revizije niso najbolj nujne. Samo ugibamo lahko zakaj.

Kdaj je potrebno oceno tveganja revidirati in kako se to naredi lahko izveste iz Priročnika o učinkovitem ocenjevanju tveganja ali na usposabljanjih, ki jih organizira ZSSS. Opozarjamo pa na to, da je skrb za aktualnost in ažurnost ocene tveganja delodajalčeva dolžnost. Oceno tveganja pa mora popraviti vsakič, ki njeni elementi niso zadostni oz. ustrezni, ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo in ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Revizija je lahko redna ali izredna, predstavniki delavcev pa imajo pravico in dolžnost, da delodajalca in strokovno službo nanjo opozorijo. Če se na zaupnikov poziv delodajalec ne odzove, naj zaupnik o tem obvesti inšpekcijo dela.

Delavski zaupnik ima lahko pomembno vlogo pri ocenjevanju tveganja!

Kako ga izvolimo, kakšne so njegove naloge in kako lahko svoje delo dobro in ustrezno opravlja, lahko izvemo iz več priročnikov v zavihku Knjižnica.

Praksa kaže, da delodajalec sam določi zaupnika za varnost in zdravje pri delu. To nikakor ni ustrezno, saj mora biti zaupnik oseba, ki uživa zaupanje med delavkami in delavci in ga ti izvolijo po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Lahko pa dela zaupnika za varnost in zdravje pri delu opravlja tudi član sveta delavcev, ki je prav tako izvoljen po omenjenem zakonu.

Iz Priročnika o učinkovitem ocenjevanju tveganju izvemo  kako pomembno je, da se delavski zaupnik z delavci redno, pravočasno in ustrezno posvetuje na vseh oddelkih in lokacijah delodajalca. Za to mu mora delodajalec zagotavljati plačane ure in sredstva.

Zaupnik se mora posvetovati tudi z delodajalcem, želeno pa je tudi, da sodeluje v skupini ocenjevalcev tveganja, v času ogleda delovnih mest.

Absentizem/Prezentizem

ABSENTIZEM

Absentizem je začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov. V enakem pomenu se opisuje tudi z izrazi bolniški stalež, zdravstveni absentizem, bolniški stalež, bolniška odsotnost. Podatki o bolniškem staležu so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju aktivne populacije.

Podatke o absentizmu za posamezno leto zbira in pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Dostopni so tukaj.

Odstotek bolniškega staleža v obdobju januar – junij 2017


 

Delavci z negotovimi oblikami zaposlitev

NAPOTENI DELAVCI

Napoteni delavci so tisti delavci, ki za omejen čas opravljajo delo na območju države članice, ki ni država, v kateri običajno delajo.

Zagotavljanje minimalnih pravic delavcem, ki jih napotujejo podjetja na delo na območje druge države članice v okviru čezmejnega opravljanja storitev ureja Direktiva o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Delavcem, ki so napoteni na delo na območje države članice morajo biti namreč, ne glede na to da njihovo delovno razmerje ureja pravo druge države, zagotovljeni minimalni pogoji za delo in zaposlitev, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami v državi, kjer se delo opravlja.

Direktiva vzpostavlja načelo, da podjetja s sedežem v državi, ki ni članica, ne smejo biti obravnavana bolj ugodno kot podjetja s sedežem v kateri od držav članic.

Slovenska zakonodaja

 V Republiki Sloveniji so individualna delovna razmerja na splošno urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2004, 103/2007, 45/08 ZArbit, 83/09 Odl.US). Delodajalec mora delavcu, ki ga napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu,  zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Povzeto iz spletne strani MDDSZ( http://www.mddsz.gov.si/)

Več o minimalnih pravicah napotenih delavcev

Poklicne bolezni

SLOVENIJA ŠE VEDNO ČAKA NA DOLOČITEV POSTOPKA ZA VERIFIKACIJO POKLICNIH BOLEZNI

Primer poklicne vibracijske bolezni, Vir slike: ZSSS

ZSSS že od leta 1991 opozarja vsakokratno vlado in poslance, da že od leta 1990 ni določen postopek za verifikacijo poklicnih bolezni, zaradi česar so kršene pravice slovenskih delavcev, ki ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Edina izjema so poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, za katere je postopek verifikacije določen v Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA, UL RS 38/2006). V Sloveniji se zato priznava praktično izključno poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.

To pa med drugim pomeni, da v podjetjih ne morejo biti določeni preventivni ukrepi za preprečevanje poklicnega obolevanja delavcev!

Obstoja torej le seznam poklicnih bolezni, na katerem pa manjka vsaj nekatera od pogostih poklicnih obolenj. Obstojajo tudi določila ZPIZ-2 in ZZVZZ o pravicah delavcev na podlagi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki pa se v praksi praktično ne izvajajo.

Od 1. 1. 2013 dalje je naloga Ministrstva za zdravje, da pripravi nov pravilnik o poklicnih boleznih. Ministrstvo trenutno šele pripravlja sklep o imenovanju delovne skupine, ki naj ga pripravi.

Priporočen revidirani seznam poklicnih bolezni Mednarodne organizacije za delo, 2010, angleščina

Poročilo o trenutnem stanju na podlagi priporočenega seznama poklicnih bolezni 2003/67/ES v državah EU, 2013 (angleščina)

Priporočilo Evropske komisije 2003/670/EC glede evropske liste poklicnih bolezni, (angleščina)

Slovenski seznam poklicnih bolezni, 2003, NIJZ


IZ ZGODOVINE PREDPISOV O POKLICNIH BOLEZNIH

1946: Odredba o profesionalnih obolelostih, ki se štejejo po predpisih o socialnem zavarovanju za nezgodo pri delu (Uradni list FLRJ, št. 98/1946)

1958: Zakon o invalidskem zavarovanju, (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1958: Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, objavljen skupaj z zakonom kot njegova priloga oziroma sestavni del (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1975: Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1976: Sklep SPIZ o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SRS, št. 1/1976)

1976: Priročnik “Seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni

1983: Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983 – RAZVELJAVLJEN od 2003), je v 5. členu določil, da se z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha uporabljati družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni po 6. in 18. členu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1997: Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997) RAZVELJAVLJEN od 2007!

2003: Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003 – RAZVELJAVLJEN od 2013), ki ga je izdal Minister za delo, družino in socialne zadeve, je določil, da se z dnem uporabe tega pravilnika preneha uporabljati samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983). V členu 6 tega pravilnika pa je določba, da se za poklicne bolezni iz 48. točke seznama poklicnih bolezni, ki je sestavni del tega pravilnika, uporablja Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997). Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz l. 2003 je razveljavil 428. člen ZPIZ-2. V skladu z 424. členom bi moral minister, pristojen za zdravje, izdati nadomestni predpis najkasneje do 1. 1. 2014. A ga do l. 2016 še ni.

2003: Seznam poklicnih bolezni je bil priloga leta 2013 razveljavljenega Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (UL RS 85/2003). Še vedno velja na podlagi 424. člena ZPIZ-2.

2007: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine, Uradni list RS, št. 61/2007, 92/2008


PODATKI ZPIZ O  OCENAH INVALIDNOSTI Z VZROKOM POKLICNE BOLEZNI IN POŠKODBE PRI DELU V LETU 2015

Pri poklicnih boleznih je bilo podanih 27 ocen invalidnosti (1 – zdravljenje ni končano), od tega po MKB (mednarodna klasifikacija bolezni):

11 – L00-L99 Bolezni kože in podkožja

7 – J00-J99 Bolezni dihal

3 – I00-I99 Bolezni obtočil

2 – C00-D48 Neoplazme

2 – Z00-Z99 Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo

1 – S00-T98 Poškodbe, zastrupitve in druge posledice zunanjih vzrokov.

Pri ocenah invalidnosti zaradi poškodbe pri delu je podano 330 ocen, od tega večina po poglavju S00-T98.

Odgovor ZPIZ o poklicnih boleznih v letu 2015

Priloga k odgovoru ZPIZ


BOLNIŠKA ODSOTNOST ZARADI POKLICNIH BOLEZNI

Po podatkih Nacionalnega inštitituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2015 zabeleženo bolniške odsotnosti zaradi poklicne bolezni 24 primerov  s trajanjem do 30 dni z dela in 5 primerov s trajanjem nad 30 dni. Analiza diagnoz teh primerov pa je pokazala, da v resnici verjetno ne gre za poklicne bolezni. NIJZ v komentarju namreč ugotavlja:

“Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS, v ambulanti izbranega osebnega zdravnika v primeru bolniške odsotnosti lahko izberejo razlog poklicna bolezen, ko je predložena expertiza specialista medicine dela, ki potrjuje poklicno bolezen. To pojasnjuje, zakaj je v letu 2015 zabeleženo le 29 primerov bolniške odsotnosti z razlogom poklicne bolezni. Ob pregledu vpisanih diagnoz pa se porajajo še dodatna vprašanja ali morda ob nekaterih teh diagnoz ne gre za napako pri izbiri razloga, saj razlog in diagnoza nista smiselno povezana. Baza začasne odsotnosti z dela ne vključuje podatka o tem, kdaj je bila poklicna bolezen priznana in kdo jo je priznal. Vira za to informacijo ostajata ZPIZ in KIMDPŠ.”

Razpredelnica z diagnozami bolniške odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni v letu 2015, NIJZ, Zdravstveno podatkovni center


AZBESTNE POKLICNE BOLEZNI V 2015

V pripravah na 28. april 2016, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, smo med drugim zaprosili Komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom (pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) za podatke o azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2015. Ker pa je azbest največji ubijalec na delovnem mestu, smo se odločili posebej opozoriti na njegovo nevarnost. Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) namreč vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka umre 102.500 ljudiin od tega jih kar 47.000 umre samo zaradi posledic dela z azbestom! Umirajo tudi v Sloveniji. Čeprav je bila proizvodnja azbestnih izdelkov v Sloveniji prepovedana že leta 1996, bodo zaradi praviloma dolgoletnega obdobja med izpostavljenostjo azbestu in izbruhom azbestne bolezni, pri nas ljudje zaradi azbesta na delovnem mestu obolevali še dolga desetletja. Pa ne le to! Ker je v okolju še zelo veliko v stavbe vdelanega azbesta, so zaradi njega ogroženi vsi, ki sodelujejo pri prenovi teh stavb. Pri nestrokovno opravljenih gradbenih posegih se namreč v okolje sproščajo azbestna vlakna, zaradi katerih lahko pride do novih smrtonosnih azbestnih obolenj. Zato je potrebno, da take gradbene posege izvajajo izključno gradbeniki z ustreznim dovoljenjem!

Azbestne poklicne bolezni so edine poklicne bolezni, ki se v Sloveniji dejansko verificira na podlagi posebnega predpisa, kakršen (žal) manjka za vse ostale poklicne bolezni.

V letu 2015 je bilo v Sloveniji:

  •         priznanih 47 odškodnin zaradi izpostavljenosti azbestu,
  •         verificirane so bile naslednje poklicne azbestne bolezni:
    • 17 plakov oziroma bolezni plevre (v letu 2014 jih je bilo 7),
    • 7 azbestoz (v letu 2014 jih je bilo 8) ,
    • 23 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov – od tega 2 okoljska (v letu 2014 jih je bilo 20).

S klikom na naslednje povezave do:

Ministrstvo za delo ne vodi podatkov o poklicnih boleznih


OSTALI POVEZANI PRISPEVKI:

37/2019 e-novica ZSSS: Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

 

Starejši delavci

STARANJE DELOVNE SILE

Povezani prispevki:

Varnejše in bolj zdravo delo pri vseh starostih

Staranje delovne sile in varnost in zdravje pri delu

Delovne razmere delavcev različnih starosti

 

Ženske

ŽENSKE IN STARANJE DELOVNE SILE

 

 

 

 

 

 

Ženske in staranje delovne sile 

Loading...