1/2026 e-novica ZSSS (12. 1. 2026): IRSD o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah
2/2026 e-novica ZSSS (14. 1. 2026: Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”
3/2026 e-novica ZSSS (19. 1. 2026: MDDSZ vas želi anketirati in informirati
4/2026 e-novica ZSSS (22. 1. 2026): Polovica delavcev v EU je verjetno izpostavljena dejavnikom tveganja za nastanek raka
Evropski parlament je v sredo, 17. 12. 2025 pozval Evropsko komisijo, naj predlaga pravila o uporabi algoritmičnega upravljanja na evropskih delovnih mestih. V poročilu o zakonodajni pobudi, ki je bilo sprejeto s 451 glasovi za, 45 glasovi proti in 153 vzdržanimi glasovi, so poslanci Evropskega parlamenta predstavili vrsto priporočil za nov predlog EU, ki naj bi zagotovil pregledno, pošteno in varno uporabo avtomatiziranih sistemov za spremljanje in odločanje na delovnem mestu. Čeprav poudarjajo, da lahko uporaba sistemov algoritmičnega upravljanja (AU) ponudi priložnosti za optimizacijo dela, želijo poslanci zagotoviti človeški nadzor, zaščito temeljnih pravic delavcev in zaščito njihovih osebnih podatkov na delovnem mestu.
Človek naj nadzira stroj
V skladu z novim predlogom, ki ga zahtevajo poslanci Evropskega parlamenta, morajo biti vse odločitve, ki jih sprejmejo ali podprejo sistemi AU, pod nadzorom človeka. Delavci morajo imeti pravico zahtevati pojasnila o odločitvah, ki jih sprejmejo ali podprejo algoritmični sistemi upravljanja. Če delavec meni, da je bila njegova pravica kršena z odločitvijo sistema AM, mora imeti pravico zahtevati preučitev, pri čemer se zadevni sistem AU lahko spremeni ali preneha uporabljati. Poslanci Evropskega parlamenta želijo, da odločitve o začetku ali prenehanju delovnega razmerja, podaljšanju ali nepodaljšanju pogodbe, spremembah plačila ali disciplinskih ukrepih vedno sprejema človek in da so predmet človeške revizije.
Preglednost in pravica do informacij
Poslanci Evropskega parlamenta priporočajo, da se delavce obvesti o tem, kako ti sistemi vplivajo na delovne pogoje, kdaj se uporabljajo za avtomatizirano odločanje, kakšne vrste podatkov zbirajo ali obdelujejo in kako je zagotovljen človeški nadzor. Poslanci dodajajo, da se je treba z delavci posvetovati, kadar se sistemi AU uporabljajo za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na plačilo, ocenjevanje, dodeljevanje nalog ali delovni čas, pri čemer mora uporaba AU spoštovati njihovo dobro počutje in ne sme ogrožati njihove varnosti ali telesnega ali duševnega zdravja.
Zaščita osebnih podatkov delavcev
Da bi zaščitili zasebnost in podatke delavcev, bi pravila, ki jih predlagajo poslanci Evropskega parlamenta, prepovedala obdelavo podatkov, povezanih z emocionalnim, psihološkim ali nevrološkim stanjem zaposlenih, njihovo zasebno komunikacijo, geolokacijo zunaj delovnega časa, uporabo njihovih podatkov v prostem času in uporabo podatkov, povezanih s svobodo združevanja in kolektivnim pogajanjem.
Citat
Poročevalec Andrzej Buła (EPP, PL) je dejal: „Ta tema zadeva tako delodajalce kot 200 milijonov delavcev v EU. Ključnega pomena je človeku prilagojen pristop, pravice, varnost in dostojanstvo delodajalcev in delavcev pa je treba strogo spoštovati. Pošiljamo močno sporočilo: Evropa lahko združuje konkurenčnost in družbeno odgovornost. Lahko podpira inovativna podjetja, ne da bi pri tem žrtvovala visoke standarde in zaščito delavcev.“
Naslednji koraki
Po sprejetju poročila o zakonodajni pobudi ima Evropska komisija zdaj tri mesece časa, da odgovori na zahtevo Parlamenta za predlog, tako da Parlament obvesti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, ali pa navede razloge za zavrnitev predloga pobude v skladu z zahtevo Parlamenta.
Ozadje
Na ravni EU že obstaja zakonodaja o umetni inteligenci in varstvu podatkov, vključno z Aktom o umetni inteligenci in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Pravila, ki se bolj posebej osredotočajo na uporabo umetne inteligence na delovnem mestu, so določena v Direktivi o platformnem delu.
Kontakt v zvezi s to novico:
Arianne SIKKEN, Press Officer
67.b člen ZDR-1
(krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo)
(1) Delodajalec in delavec, ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, razen delavec iz drugega odstavka 73. člena tega zakona, se lahko v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas ne glede na drugi odstavek 49. člena tega zakona s spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa v skladu s tem členom.
(2) V primeru dogovora o prenehanju dela s krajšim delovnim časom delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred spremembo pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena.
(3) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek delavec in delodajalec v spremembi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena določita znesek osnovne plače delavca, ki mora biti v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas.
(4) Ne glede na 199. člen tega zakona delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ne more podati soglasja k nadurnemu delu in z delodajalcem ne sme skleniti druge pogodbe o opravljanju dela.
(5) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ima pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas.
(6) Delavec, ki je izrabil pravico po tem členu, lahko koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
(7) Sprememba pogodbe o zaposlitvi iz tega člena se lahko dogovori, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje oseba iz prve do tretje alineje drugega odstavka 26. člena tega zakona. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
(8) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem členom dogovori tudi delavec, ki v letu 2026 ali v letu 2027 izpolni pogoj starosti 58 let. V nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let se pogoj starosti za delavca zvišuje vsako leto za tri mesece.
Glej: 46/2025 e-novica ZSSS (25. 9. 2025): Raziskava OSH PULSE med slovenskimi in evropskimi delavci aprila 2025
Odgovori Slovencev o psihosocialnih tveganjih na delovnih mestih, o z delom povezanih zdravstvenih težavah, o duševnem zdravju, o preventivnih pobudah za duševno zdravje ter o z digitalizacijo povezanih tveganjih, 23. 9. 2025, v slovenščini
Odgovori Slovencev o izpostavljenosti podnebnim dejavnikom tveganja, o izpostavljenosti različnim vrstam podnebnih dejavnikov, o odstotku izpostavljenih delavcev podnebnim dejavnikom (po poklicih in sektorjih), o skrbeh o duševnem zdravju in podnebnih spremembah, o zdravstvenih težavah zaradi podnebnih sprememb ter o preprečevanju teh tveganj, 23. 9. 2025, v slovenščini
Prvi povzetek rezultatov raziskave, Portal varnosti in zdravja pri delu, 23. 9. 2025, v slovenščini
OSH Pulse 2025: Varnost in zdravje pri delu v dobi podnebnih sprememb in digitalnih sprememb, april 2025, povzetek, v angleščini
Podatki razkrivajo, da je vsak tretji anketirani delavec izpostavljen tveganjem in izraža zaskrbljenost zaradi varnosti in zdravja pri delu.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) vsakih nekaj let izvaja raziskavo OSH Pulse, v okviru katere anketira več kot 28.000 delavcev iz Evropske unije in drugih evropskih držav. Z njeno pomočjo proučuje ključne vidike varnosti in zdravja pri delu, pri čemer letošnja raziskava daje poseben poudarek vplivu podnebnih sprememb in digitalizacije na varnost in zdravje pri delu.
Po podatkih najnovejše raziskave je tretjina delavcev v EU izpostavljena vsaj enemu dejavniku tveganja, povezanemu s podnebnimi spremembami, kot so huda vročina, ekstremni vremenski pojavi ali slaba kakovost zraka. Izpostavljenost vročini je najpogostejša v gospodarskih dejavnostih, ki zajemajo dela na prostem, saj kar 35 % delavcev v kmetijstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu ali ribištvu poroča, da dela v ekstremni vročini, skupaj z vsakim četrtim delavcem v gradbeništvu in energetiki. Skoraj vsak deseti delavec omenja simptome ali bolezni, povezane z vročino, kot so toplotni udar, omotica ali krči. Poleg tega je več kot vsak deseti delavec med delom izpostavljen intenzivnemu soncu, ki je priznan dejavnik tveganja za raka.
Regionalne razlike so očitne, saj so delavci v južni Evropi izpostavljeni največji vročini, kar je odraz pogostejših vročinskih valov in degradiranega okolja. Čeprav je več kot polovica delodajalcev uvedla preventivne ukrepe, kot so senčna počivališča ali urnike, prilagojene vročini, je njihovo izvajanje neenakomerno.
V isti raziskavi je 37 % delavcev poročalo o splošni utrujenosti, 29 % jih je navedlo, da se srečujejo s stresom, depresijo ali anksioznostjo. Hude delovne obremenitve navaja 44 % anketiranih delavcev, pri čemer v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ta delež naraste na 50 %. Poleg tega 41 % delavcev v tej dejavnosti navaja, da njihova prizadevanja niso dovolj priznana ali nagrajena, kar odraža dolgoletne skrbi glede izčrpanosti in pomanjkanja osebja.
Ugotovitve kažejo tudi na nadaljevanje stigmatizacije delavcev s težavami v duševnem zdravju, saj kar 48 % anketirancev meni, da bi razkritje teh težav lahko škodovalo njihovi poklicni karieri. To mnenje je še posebej razširjeno med mlajšimi delavci in tistimi, ki so slabše plačane ali imajo negotove delovne razmere. Dostop do podpore se razlikuje, saj ima 66 % delavcev v velikih podjetjih dostop do informacij in usposabljanja o stresu in dobrem počutju, v primerjavi z le 42 % v mikro podjetjih. V državah severne in zahodne Evrope organizacije na splošno zagotavljajo delavcem boljšo podporo in izvajajo bolj proaktivne ukrepe, medtem ko v drugih državah šele začenjajo obravnavati duševno zdravje na strukturiran način.
Raziskava OSH Pulse (2025) obravnava tudi digitalne tehnologije in z njimi povezana tveganja za varnost in zdravje delavcev. Digitalna preobrazba dela je v polnem teku. Devet od desetih delavcev v EU uporablja vsaj eno digitalno tehnologijo pri delu, približno eden od treh pa uporablja napredna orodja, kot so sistemi na podlagi umetne inteligence, nosljiva tehnologija ali roboti. 25 % delavcev pravi, da se digitalne tehnologije uporabljajo za spremljanje njihovega dela in vedenja, 27 % pa poroča, da se naloge avtomatično dodeljujejo prek takih sistemov. Te prakse sprožajo vprašanja o uporabi osebnih podatkov, zaupanju delavcev, tveganju prekomernega nadzora in prekomernega upravljanja, kar vse vpliva na stres in duševno zdravje delavcev. Poleg tega lahko digitalizacija znatno preoblikuje vloge na delovnem mestu. Nekateri delavci se počutijo osamljene, saj imajo manj priložnosti za uporabo svojih znanj in spretnosti ali sprejemanje odločitev o svojem delu. To izpostavlja potrebo po večji preglednosti, socialnem dialogu in sodelovanju delavcev pri sprejemanju odločitev o uvajanju novih tehnologij.
Nove infografike o podnebnih spremembah, psihosocialnih tveganjih in duševnem zdravju ter digitalizaciji omogočajo hiter pregled glavnih ugotovitev raziskave OSH Pulse (2025).
Dva informativna lista za posamezne države ─ eden o podnebnih spremembah in duševnem zdravju, drugi o digitalnih tehnologijah ─ ponujata podrobne nacionalne podatke za podporo bolj zdravim delovnim mestom, pripravljenim na prihodnost. Na voljo sta tudi informativna lista za Slovenijo:
Več informacij o raziskavi OSH Pulse (2025) je objavljenih na spletni strani EU-OSHA.
Slovenija je dolžna najkasneje do 21. decembra 2025 uskladiti svoje predpise z novembra 2023 sprejeto DIREKTIVA (EU) 2023/2668 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
„Člen 8
1. Do 20. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem
povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlakna na cm3.
2. Od 21. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega:
(a) 0,01 vlakna na cm3 kot osemurno TWA v skladu s členom 7(7), drugi pododstavek, ali
(b) 0,002 vlakna na cm3 kot osemurno TWA.
3. Države članice zagotovijo, da za delodajalce velja vsaj ena od mejnih vrednosti iz odstavka 2.“;
28. 6. 2023: Novica Evropske komisije: Boljša zaščita delavcev pred azbestom: Komisija pozdravlja politični dogovor o reviziji predpisov EU
Komisija pozdravlja politični dogovor med Evropskim parlamentom in državami članicami o predlogu Komisije za posodobitev direktive EU o azbestu pri delu.
To je pomemben korak k boljši zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu. To je del celovitega pristopa Komisije za boljšo zaščito ljudi in okolja pred azbestom ter zagotovitev prihodnosti brez azbesta.
Azbest je zelo nevarna snov, ki povzroča raka in je še vedno prisotna v številnih stavbah ter je vzrok za številne smrti v EU, ki se jim je mogoče izogniti. V skladu s političnim dogovorom in najnovejšimi znanstvenimi dokazi bodo nova pravila zagotovila, da v prehodnem obdobju noben delavec ne bo izpostavljen koncentraciji več kot 0,01 azbestnih vlaken na kubični centimeter (f/cm³). To je desetkrat manj od prejšnje mejne vrednosti izpostavljenosti.
Po tem prehodnem obdobju so se Evropski parlament in države članice EU dogovorili o tako imenovanem “dvojnem modelu”, ki državam članicam omogoča, da izbirajo med:
Komisija bo državam članicam zagotovila smernice za lažje izvajanje revidirane direktive, ki bodo zajemale vidike, kot so prehod na sodobnejše metode štetja vlaken, programi usposabljanja in osebna zaščitna oprema.
Sporazum vključuje tudi prehodno obdobje, v katerem bodo države članice lahko prešle na sodobnejšo in občutljivejšo metodo za štetje azbestnih vlaken, in sicer s sedanje mikroskopije s faznim kontrastom na elektronsko mikroskopijo.
Potem ko bosta Evropski parlament in Svet uradno potrdila sporazum, bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo EU vključijo v nacionalno zakonodajo.
Celoviti dokumenti Evropske komisije na tej povezavi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2021 s priporočili Komisiji o varstvu delavcev pred azbestom, v slovenščini
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta: evropski pristop k obravnavi zdravstvenih tveganj azbesta; v angleščini; Brussels, 28.9.2022; COM(2022) 488 final
Originalni naslov v angleščini: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on working towards an asbestos-free future: a European approach to addressing the health risks of asbestos
MDDSZ je na svojem spletnem seminarju 20. 10. 2022 napovedalo sprejem nove nacionalne mejne vrednosti za azbest 0,01 vlakna na cm3, kot jo je 28. 9. 2022 za novo EU vrednost predlagala Evropska komisija!
Spletni seminar MDDSZ Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022, program na tej povezavi
OPOMBA: ETUC se zavzema za mejno vrednost 0,001 vl/cm3.
PPT drsnice in posnetek seminarja bodo po napovedih objavljene na portalu Varnost in zdravje pri delu: http://www.osha.mddsz.gov.si/
MDDSZ 20. 10. 2022: Odločili so se predlagati mejno vrednost 0,01 vlakna na cm3 na 8 ur kot eno od 3 predlaganih opcij v EU zaradi najugodnejšega razmerja med stroški in koristmi (70).
MDDSZ 20. 10. 2022: Izračun dolgoročne koristi zaradi ostrejše mejne vrednosti za azbest
Vir: Svetovna anketa WIN WORLD AI INDEX, WIN – svetovna mreža neodvisnih raziskovalnih podjetij WIN (Worldwide Independent Network of Market Research), 2025, v angleščini; Dodatno: O raziskavi na spletni strani Mediane
Petina prebivalcev uporablja orodja generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT (09. 10. 2024), Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, 2024
Povzetek: V 1. četrtletju je internet večkrat na dan uporabljalo 85 % oseb, starih 16–74 let. Petina jih je uporabljala orodja generativne umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Copilot, takih je bilo največ, 55 %, med 16–24-letniki.
Internet je v 1. četrtletju 2022 v Sloveniji uporabljalo 89 % oseb, starih 16–74 let(v EU-27: 90 %), 86 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 84 %). V starostni skupini 16–24 let jih je internet uporabljalo 99 % (v EU-27: 98 %), 98 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 97 %) .
6. februar 2024, dan varne uporabe interneta: Digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov je v 2023 imelo 56 % 16–74-letnikov. 34 % jih je zavrnilo uporabo osebnih podatkov za namene oglaševanja. Petina podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi je plačevala za spletno oglaševanje.
Delež Slovencev, ki tako poročajo o digitalizaciji na delovnem mestu:
90 % – pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo
33 %- uporaba digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov)
25 % – naprave se uporabljajo za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja
19 % – digitalne naprave se uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov
18 % – delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen
9 % – digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka
Vir: Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji
Število posameznikov po namenu uporabe interneta pri uporabnikih interneta, tabelarna predstavitev podatkov, SURS
7. februar, dan varne uporabe interneta, novica SURS, 2. 2. 2023;
Spletne strani ali mobilne aplikacije javnih ustanov uporabljalo skoraj tri četrtine prebivalcev, novica SURS, 15. 12. 2022
Najmanj en dan v tednu je delala od doma približno desetina zaposlenih, SURS novica 13. 12. 2022
Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, novica SURS, 18. 11. 2022
Glavna motiva za spletno nakupovanje časovni in finančni prihranek, novica SURS, 3. 11. 2022
Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, evropska anketa, oktober 2022
Delež uporabnikov interneta največji v osrednjeslovenski, najmanjši pa v pomurski statistični regiji, novica SURS, 6. 10. 2022
Uporaba IKT med 65–74-letniki večinoma pod povprečjem EU-27, novica SURS, 12. 5. 2022
Polovica 16–74-letnikov ima najmanj osnovne digitalne veščine, novica SURS, 6. 4. 2022
Zaščita osebnih podatkov in neresnične informacije na internetu med mladimi v Sloveniji, novica SURS, 2. 2. 2022
Razvitost slovenske digitalne družbe: nameni uporabe interneta in s tem povezane težave, novica SURS, 8. 10. 2019
Internet v 1. četrtletju 2016 uporabljalo 75 % oseb (16–74 let), 55 % prek mobilnega ali pametnega telefona, novica SURS, 6. 10. 2016
E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004-2008, publikacija SURS, 2010
Zgodovina interneta v Sloveniji, Wikipedija
Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde
Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.
Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.
07/02/2025
Na področju psihosocialnih tveganj je bila raziskava ESENER 2024 zlasti osredotočena na vse večjo uporabo digitalnih tehnologij v spreminjajočem se svetu dela. Ta četrta raziskava omogoča tudi primerjave z ugotovitvami iz let 2014 in 2019, saj ponazarja desetletni razvoj dogodkov na področju upravljanja varnosti in zdravja pri delu v Evropi, kot so o tem poročali na samih delovnih mestih.
Prvi izsledki ESENER 2024, v angleščini
Rezultati iz teh vprašalnikov so dopolnjeni s sekundarnimi analizami, ki vključujejo vrsto poglobljenih študij, osredotočenih na posamezne teme. Zaradi boljšega razumevanja glavnih ugotovitev raziskave so v teh študijah uporabljene kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metodologije.
23/2025 e-novica ZSSS (29. 4. 2025): Brezplačen spletni seminar o rezultatih raziskave ESENER-2024
29/2024 e-novica ZSSS (17. 5. 2024): Od maja do oktobra 2024 anketiranje za ESENER 2024
Statistika IRSD o nezgodah pri delu in poklicnih boleznih v 2024
Poročilo KIMPDŠ o azbestnih poklicnih boleznih v 2024
Poročilo KIMPDŠ o poklicnih boleznih v 2024
Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih 2012-2024
Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih v 2024
Statistika ZZZS o poklicnih boleznih v 2024
DIREKTIVA (EU) 2024/2831 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024
o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (Besedilo velja za EGP), Uradni list EU, 11. 11. 2024
Svet EU potrdil prva evropska pravila za platformne delavce, 14. 10. 2024
Ministri potrdili prva evropska pravila za platformne delavce, novica GOV.SI, 12. 3. 2024, na tej povezavi
Izjava za javnost Sveta EU: Svet EU potrdil dogovor o novih pravilih za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev, 11. 3. 2024, v angleščini
Iz izjave za javnost: Gre za prvi zakonodajni akt EU, ki ureja algoritemsko upravljanje na delovnem mestu in določa minimalne standarde EU za izboljšanje delovnih pogojev za milijone delavcev platform po vsej EU. Danes potrjeni dogovor temelji na prizadevanjih prejšnjih predsedstev Sveta in potrjuje socialno razsežnost Evropske unije… Besedilo sporazuma bo prevedeno v vse uradne jezike, oba zakonodajalca EU pa ga bosta uradno sprejela. Po zaključku formalnih postopkov sprejemanja bodo imele države članice dve leti časa, da določbe direktive vključijo v svojo nacionalno zakonodajo.
Potrjeno besedilo predloga direktive v angleščini na tej povezavi, 11. 3. 2024
V EU dogovor o prvih evropskih pravilih za platformne delavce, 8. 2. 2024
Dosežen dogovor o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, novica 12. 6. 2023: Na Svetu je bil dosežen dogovor o predlogu direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom.
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, 9. 12. 2021
Predlog Direktive EU o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, december 2021, v angleščini na tej povezavi
Decembra 2021 je Evropska komisija predlagala direktivo za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu. Predlagana direktiva vsebuje seznam meril za ugotavljanje, ali je platforma delodajalec. Če platforma izpolnjuje potrebna merila, se pravno domneva, da je delodajalec. Na podlagi predlagane direktive se ocenjuje, da bi bilo mogoče med 1,7 milijona in 4,1 milijona ljudi uvrstiti med delavce. Drugi se bodo lahko resnično samozaposlili, saj bodo nekatere platforme prilagodile svoje poslovne modele.
Uvrstitev med delavce pomeni, da bodo platformnim delavcem zagotovljeni:
Cilj predlagane direktive Komisije je tudi povečati preglednost pri uporabi platformnih algoritmov z zagotavljanjem človeškega nadzora in pravice do izpodbijanja avtomatiziranih odločitev.
Nacionalni organi imajo pogosto težave pri dostopu do podatkov, ki se nanašajo na platforme in ljudi, ki delajo prek njih. Namen predloga Komisije je povečati preglednost v zvezi s platformami s pojasnitvijo obstoječih obveznosti prijave dela nacionalnim organom. Nova pravila bodo od platform zahtevala, da nacionalnim organom dajo na voljo nekatere informacije o svojih dejavnostih in osebah, ki delajo prek njih.
