Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu, 2024

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu

Sprejeta na seji izvršnega odbora Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) 15. in 16. oktobra 2024

Delavci v Evropi se soočajo s stresom na delovnem mestu. Epidemija stresa in izgorelosti se v Evropi stopnjuje zaradi kombinacije slabe organizacije dela, vse večjega pomanjkanja kadra, preobremenjenosti, zaradi kulture samoumevnosti, da je človek vedno na voljo, zaradi nizke varnosti zaposlitve in novih delodajalskih načinov nadziranja, zaradi nasilja in nadlegovanja –  zlasti nasilja in spolnega nadlegovanja, ter zaradi načina dela pod visokim pritiskom, ki povzroča tako imenovani etični stres.

OPOMBA PREVAJALKE: Etični stres je poklicni stres, kot posledica neskladja med posameznikovimi etičnimi vrednotami in ravnanjem, ki se od njega pričakuje, kar lahko privede do hudih posledic za posameznika in celo do izgorelosti.

Zagotavljanje kakovostnih delovnih mest pomeni, da je treba na zakonodajni ravni urgentno ukrepati za obvladovanje stresa na delovnem mestu in psihosocialnih tveganj. ETUC poziva k sprejetju direktive o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu.

Psihosocialna tveganja so v Evropski uniji pomemben razlog slabega zdravja. Nedavna študija Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) ocenjuje, da je od celotnega bremena depresije, ki povzroča prezgodnjo umrljivost, mogoče 8 % pripisati izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu. Evropska komisija bi morala nameniti več sredstev za statistične podatke na ravni EU o odstotku samomorov, povezanih z delom.

Dokazano je, da lahko psihosocialna tveganja med drugim povzročijo in/ali poslabšajo kostno-mišične in srčno-žilne bolezni ter tako dodatno poslabšajo zdravje in varnost delavcev. Lahko pri delavcih vodijo v zlorabo opojnih snovi. Ogrožajo tudi obstoj delovnih organizacij, saj odsotnost prevencije povzroča stroške delodajalcem tako v zasebnem kot v javnem sektorju ter v sistemu socialnih zavarovanj. Psihosocialna tveganja povečujejo odsotnost z dela, vključno z dolgotrajno odsotnostjo z dela, fluktuacijo zaposlenih ter zmanjšujejo produktivnost in uspešnost. So tesno prepleteni z nasiljem, spolnim in ostalim nadlegovanjem na delovnem mestu, vključno s spolnim  nadlegovanjem in nasiljem na spletu in zunaj njega, nasiljem tretjih oseb ter nasiljem v družini. Zaradi preobremenjenosti javnih in zasebnih storitev je vse več primerov etičnega stresa, ko delavci ne morejo zagotavljati storitev takšne kakovosti, za katero vedo, da so potrebne. Ključno je, da delodajalci v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju vsem delavcem zagotovijo pravico in pogoje za zagotavljanje kakovostnih storitev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti delavcem, ki neposredno delajo s strankami. Iz teh razlogov trdna zakonodaja za preprečevanje teh izzivov ne bi koristila le delavcem, temveč tudi delodajalcem.

Kljub temu da okvirna direktiva št. 1989/391/EGS o ukrepih za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu pokriva vse vidike varnosti in zdravja pri delu, v več kot treh desetletjih njenega obstoja ni prišlo do boljšega obvladovanja psihosocialnih tveganj. Čeprav strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 priznava razširjenost stresa med evropskimi delavci, pa ne določa zavezujočih ukrepov za njihovo preprečevanje. Neobvezujoče smernice o psihosocialnih tveganjih ne zadoščajo za zaščito delavcev. Zato ETUC že več let poziva Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo, ki bo obravnavala to vprašanje z vidika varnosti in zdravja pri delu, kolektivnih ukrepov in organizacije dela, preventivnih ukrepov in odgovornosti delodajalcev.

Leto 2023 je v EU beležilo močan porast pozornosti politikov za duševno zdravje. Zlasti je treba pohvaliti prizadevanja belgijskega predsedstva (2024), ki se je zavzemalo za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj. Konferenca na visoki ravni, organizirana januarja, se je zaključila z izjavami Evropske komisije, belgijske vlade in evropskih socialnih partnerjev [BUSINESSEUROPE in SGI Europe] v prid takšni zakonodaji.

Izvršni odbor ETUC je že leta 2018 sprejel prvo resolucijo “o ukrepih za boj proti stresu in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu”. Z njo je ETUC dobila mandat, da intenzivno poziva k sprejemu evropske direktive o psihosocialnih tveganjih za zdravje in varnost pri delu ter da ozavešča in pripravi smernice za pogajanja. Oba cilja tiste resolucije je ETUC dosegla, deloma prek platforme EndStress.EU. V tej resoluciji ni le podrobno navedeno, kaj bi morala biti vsebina takšne direktive, ampak je tudi upoštevana zaveza kongresa ETUC za direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem na delovnem mestu.

Evropska direktiva o psihosocialnih tveganjih pri delu bi morala upoštevati vidik spola in večje ogroženosti žensk ter drugih ranljivih skupin, kot so mladi in ljudje, ogroženi zaradi svoje rase ali spolne usmerjenosti ter vključevati:

  • jasno opredelitev, kaj so psihosocialna tveganja pri delu in poudarek, da so predvidljiva in preprečljiva ter povezana z delom (v skladu z opisom ILO in konvencijo ILO št. 190);
  • opredelitev, da psihosocialna tveganja pri delu povzročajo pogoji, v katerih se delo opravlja, organizacija dela z nerazumno visokimi pričakovanji, nezdrava delovna preobremenitev, da se delo opravlja s premajhnim številom zaposlenih, delovne zahteve, ki vodijo v čustveno izčrpanost in etični stres ter množenje dejavnikov, ki določajo tempo dela v kombinaciji s pomanjkljivo podporo;
  • za psihosocialna tveganja pri delu so odgovorni delodajalci, ki odločajo o organizaciji dela – ne pa vodstveni delavci. Patologije, ki so posledica izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem, je treba uradno priznati kot poklicne bolezni, zato je treba ustrezno dopolniti Priporočilo (EU) 2022/2337 o evropskem seznamu poklicnih bolezni z vključitvijo psihosocialnih motenj;
  • izpostaviti je treba obveznost delodajalcev, da na samem viru sistematično ocenijo tveganja za varnost in zdravje pri delu in preprečijo dejavnike psihosocialnih tveganj pri delu, vključno z vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja, da s preventivnimi ukrepi omejijo izpostavljenost tem tveganjem vseh delavcev, vključno z organizacijo dela in z obveznostjo zagotavljanja dobrih delovnih pogojev in brez nerazumno visokih pričakovanih delovnih rezultatov, da ne prihaja do preobremenjevanja delavcev ampak se ob upoštevanju števila zaposlenih zagotavlja kakovostno delo;
  • kadar delavci poročajo o svoji izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu, mora biti breme dokazovanja na delodajalcu;
  • prepovedati je treba med drugimi škodljivimi organizacijskimi praksami nadziranje in opazovanje ravnanja in uspešnosti s pomočjo digitalne tehnologije, kakršni so uporaba orodij za merjenje individualne produktivnosti, ki spodbujajo tekmovalnost med delavci. Predvsem pa je treba v podjetjih prepovedati objavljanje lestvic uspešnosti delavcev. Slednja praksa se pogosto uporablja, zlasti v podjetjih, ki so usmerjena v prodajo, vendar ne samo v njih;
  • pri zasnovi in monitoringu izvajanja ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj (vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem ter vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja) je treba zagotoviti resnično vključenost in sodelovanje sindikalnih in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu;
  • obveznost delodajalcev, da v pogajanjih s sindikati in predstavniki delavcev določijo cilje in kazalnike za zmanjšanje stresa, povezanega z delom;
  • preprečevanje dojemanja psiholoških stisk kot „sramoto“, da jih ne bi prikrivali ali na njihovi podlagi diskriminirali tistih, ki jih doživljajo. Zagotoviti je treba, da ni posledic za zaposlene, ki izrazijo zaskrbljenost glede psihosocialnih tveganj na delovnem mestu;
  • dostop do usposabljanja za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu mora biti omogočen vsem delavcem, vodstveno osebje pa mora biti deležno obveznega specializiranega usposabljanja;
  • izvršilne postopke in ukrepe za zagotavljanje skladnosti, vključno sredstva, kot so viri in usposabljanje, za boljše delovanje inšpektorata za delo. Domet te direktive bi moral biti širši kot pri okvirni direktivi, delavci v gospodinjstvu pa ne smejo biti izključeni iz njene uporabe.

Besedilo originalne resolucije v angleščini

 

 

Grški sindikati terjajo omejitve za delo na prostem med vročinskimi valovi

E-novica ZSSS št. 40/2024 (3. 9. 2024): Grški sindikati terjajo omejitve za delo na prostem med vročinskimi valovi

Tudi v Grčiji so se zaradi podnebnih sprememb  vročinski valovi okrepili in podaljšali, zato so se poleti njihovi nekoč zahtevni pogoji za delo na prostem spremenili v nevarne. Kljub pozivom sindikatov pa se grška vlada obotavlja v ekstremni vročini omejiti delo na prostem. Lani je grška vlada npr. zgolj od 17. do 19. julija 2023 prepovedala delo na prostem, ko bi zunanje temperature presegle 40 °Celzija. Grški sindikati pa opozarjajo da  lahko na delu na prostem v kmetijstvu, gradbeništvu ali dostavnih storitvah vročinski udar povzročijo že temperature nad 35 °Celzija.

Nevarnost je povsem resnična in tragična. V ladjedelnici Elefsina je umrl delavec s srčnimi obolenji, ki je moral delati sam zunaj pri 37 °Celzija. Julija 2023 je zaradi vročinskega udara umrl dostavljavec v Chalkidi, ki je med vročinskim valom dostavljal hrano. In to nista osamljena primera. Uradnih statističnih podatkov za leto 2024 sicer ni, vendar je organizacija OSETEE poročala, da je leta 2023 vsaj 14 grških delavcev umrlo zaradi vzrokov, povezanih z vročino. Te tragedije so spodbudile pozive k celoviti zakonodaji za zaščito pred ekstremno vročino pri delu na prostem.

Dostavljavci v Atenah, ki terjajo svoje pravice in varnost, so se 17. julija 2024 zbrali pred ministrstvom za delo in zahtevali popolno prepoved dostave, ko temperature dosežejo 38 °Celzija. Zahtevali so tudi zajamčeno plačilo med prekinitvijo dela in strožje predpise, povezane z vročino. Medtem ko so demonstrirali na žgočem pločniku, je temperatura presegla ta varnostni prag. Sedanja grška vlada se še ne odziva. Sindikat dostavljavcev SVEOD je  izjavil: „Odločeni so, da nas pri delu pobijejo.” Grški sindikati torej opozarjajo, da bodo, če ne bodo sprejeti predpisi za omejitev dela na prostem v času neznosnih vročinskih valov, izgubljena življenja ranljivih delavcev.

Grčija seveda ni osamljen primer. Število ljudi, ki umrejo na delovnem mestu zaradi hude vročine, se v Evropski uniji povečuje hitreje kot na drugih delih sveta. Delavci po vsej Evropi zahtevajo zaščito in čas je, da vlade ukrepajo, preden bo izgubljenih še več življenj.

Povzeto po: etui.hesamail, 27. 8. 2024

O kampanjah EU OSHA “Zdravo delovno okolje”

O kampanjah EU OSHA “Zdravo delovno okolje”

Kampanje za zdravo delovno okolje so vodilne dejavnosti ozaveščanja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Izvajajo se od leta 2000 in so največje tovrstne kampanje na svetu. ZSSS je aktivno sodelovala v teh kampanjah od leta 2002 naprej. Torej še pred vstopom Slovenije v EU leta 2004.

Doslej je bilo 16 vsebinsko raznolikih evropskih kampanj “Zdravo delovno okolje”. V prvih letih so trajale po dve leti in se imenovale „evropski teden varnosti in zdravja pri delu“, saj so bile vsako leto skoncentrirane na tretji teden v oktobru. Danes pa trajajo po tri leta in različna sporočila kampanje se v tem celotnem obdobju objavljajo postopoma, da se sporočilnost kampanje ne bi izčrpala pred njenim zaključkom. So glavni način ozaveščanja o varnosti in zdravju pri delu delavcev po vsej Evropi. Sporočilo kampanj za zdravo delovno okolje je „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel. Ponujajo prosto dostopne praktične vodnike in orodja. V okviru vsake kampanje poteka tudi podelitev priznanj za dobro prakso in filmske nagrade za zdravo delovno okolje.

Kampanje EU OSHA spadajo med največje tovrstne dogodke na svetu in vsaka ima natančno opredeljeno témo. Téme preteklih kampanj so segale od spodbujanja ocenjevanja in preprečevanja tveganja, ozaveščanja o vzdržnem delovnem življenju do zaščite delavcev pred nevarnimi snovmi. Kampanje se zlasti osredotočajo na majhna in srednja podjetja ter ranljive skupine delavcev, s čimer se zagotovi, da vsaka od njih nagovori tiste, ki podporo najbolj potrebujejo.

V okviru kampanj pripravljajo raznovrstna promocijska in informativna gradiva, organizirajo ali podpirajo pa tudi številne dogodke in pobude, namenjene ozaveščanju. Poudarki vključujejo dogodke za izmenjavo dobrih praks ter priznanja za dobro prakso v okviru kampanje Zdravo delovno okolje, evropski teden varnosti in zdravja pri delu, vrh kampanje in filmsko nagrado Zdravo delovno okolje.

Kako sporočila kampanj dosežejo posamične delodajalce in njihove zaposlene? EU OSHA se pri tem opira na obširno mrežo nacionalnih informacijskih točk, uradnih partnerjev kampanj, medijskih partnerjev, socialnih partnerjev in drugih posrednikov, ki promovirajo kampanjo in njena gradiva ter aktivno sodelujejo na dogodkih. Produktivno sodelovanje z mrežo partnerjev je pravzaprav ključnega pomena za doseganje dejanskih sprememb na ravni delovnih mest in jamči za uspešnost pobude kampanje Zdravo delovno okolje.

Oglejte si EU OSHA zbirko orodij za kampanjo in se pridružite!

O kampanjah Zdravo delovno okolje

Glej seznam kampanj po letu 2000 na tej povezavi.

Spletna stran informacijske točke EU OSHA v Sloveniji

Spletna stran raziskave ESENER 2019

Globalni dogodek ILO 25. 4. 2024: Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

E-novica ZSSS št. 24/2024 (19. 4. 2024): Globalni dogodek ILO 25. 4. 2024: Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

Obveščamo vas, da bo Mednarodna organizacija dela (ILO) 25. aprila 2024 med 13.30 in 15.00 po srednjeevropskem času izvedla globalni dogodek z naslovom “Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu”, na katerem bo predstavljeno poročilo “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju”, ki razkriva nove zaskrbljujoče podatke o vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje delavcev. Poročilu bo sledila razprava strokovnjakov in predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev o tem, kako zaščititi delavce in se odzvati na ta globalni izziv.

ILO ta globalni dogodek organizira ob 28. aprilu 2024, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in sporoča: “Zaradi vse večjih podnebnih sprememb so delavci po vsem svetu bolj izpostavljeni nevarnostim, kot so prekomerna vročina, ultravijolično sevanje, ekstremni vremenski pojavi, onesnaženost zraka, človeške bolezni, ki jih povzročajo organizmi, kot so paraziti, virusi in bakterije ter kemikalije v poljedelstvu, kot so pesticidi ali gnojila. Čas za ukrepanje je zdaj!”

Dogodku se lahko pridruži vsak med nami na tej povezavi: ILO Live.

Vabljeni k ogledu!


Dodatno:

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju, Povzetek poročila, april 2024, v angleščini

Vročina pri delu: Posledice za varnost in zdravje, Globalni pregled znanosti, politike in prakse, julij 2024, v angleščini

37/2024 e-novica ZSSS (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024

Izšla je tematska številka Delavske enotnosti o izgorelosti

E-novica ZSSS št. 19/2024 (26. 3. 2024): Izšla je tematska številka Delavske enotnosti o izgorelosti

Kot smo napovedali v naši e-novici 15/2024, je 21. 3. 2024 izšla tematska številka Delavske enotnosti (DE) z naslovom Izgorelost. V elektronski verziji jo lahko naročite preko spletne trgovine ZSSS na tej povezavi. Cena je 10 € oziroma zgolj 2,30 € za člane sindikatov, povezanih v ZSSS.

Izgorelost je bolezen, katere nastanek lahko pospeši preobremenjenost na delovnem mestu. Gre za skrajno telesno in mentalno izčrpanost ter kronično utrujenost, ki vodi v telesni kolaps. Bolniška odsotnost zaradi izgorelosti je zaradi resnosti zdravstvenih težav dolgotrajna. Škoda je velika tudi za delodajalca, saj gre pri tem praviloma za odsotnost ključnih kadrov. Zato je prav, da poznamo njene vzroke in simptome in jo preprečujemo tudi na delovnem mestu. Strokovnjaki opozarjajo: “Če prepoznamo napačne vzorce svojega ravnanja in si postavimo razumne meje, se lahko izgorelosti v celoti izognemo.” Delodajalčeve strokovne službe se naj zato usposobijo za prepoznavanje in preprečevanje izgorelosti. Zavzemimo se za preobremenjenega sodelavca!

Vabljeni k ogledu in nakupu tematske številke DE Izgorelost!

 

V javni obravnavi dva predloga pravilnikov o kemični varnosti

E-novica ZSSS št. 4/2024 (18. 1. 2024): V javni obravnavi dva predloga pravilnikov o kemični varnosti

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 11/2022, je bila marca 2022 četrtič dopolnjena direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu. Slovenija mora z njo uskladiti svoje predpise najkasneje do 5. aprila 2024. Obveščamo vas, da sta na e-Demokraciji do 24. 1. 2024 v javni obravnavi predloga dveh pravilnikov, ki to četrto dopolnitev direktive prenašata v slovenski pravni sistem. Najdete ju na naslednjih povezavah:

Pravilnik o spremembah pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem

Pravilnika naj bi zagotavljala kemično varnost na slovenskih delovnih mestih. Tokrat gre predvsem za prenos ureditve varovanja pred reprotoksičnimi snovmi iz prvega v drugi – povsem prenovljen pravilnik. Portal e-Demokracija vam omogoča sodelovanje v procesu priprave obeh pravilnikov tako, da preko njega svoje komentarje, mnenja in predloge posredujete državnemu organu, ki je odgovoren za njuno pripravo.

Vabimo k ogledu in komentiranju obeh predlogov pravilnikov najkasneje do 24. 1. 2024!

 

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

EU predpisi:

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica)

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

 

Slovenski predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Objavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

E-novica ZSSS št. 32/2023 (2. 8. 2023): Objavljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Obveščamo vas, da je bil 2. 8. 2023 v Uradnem listu RS št. 84/2023 objavljen novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Namen novega pravilnika je učinkovito preprečevanje kostno-mišičnih obolenj zaradi preobremenitev delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Te so najpogostejši razlog ne le bolniške odsotnosti z dela ampak tudi delovne invalidnosti.

Pobudnika za sprejem novega pravilnika sta bila junija 2021 ZSSS in SDTS. Opozorila sta na potrebo za prenovo zastarelega pravilnika iz leta 2005. Istočasno se je začela kampanja “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen“.

Objava novega pravilnika je zato tudi uspeh ZSSS in SDTS. Čestitamo!

Vabimo vas, da obiščete predstavitev kampanje na naši spletni strani zssszaupnikvzd. Med drugim boste na njej našli seznam vseh e-novic, s katerimi smo vas v zadnjih dveh letih obveščali o postopku snovanja novega pravilnika.

Pravilnik začne veljati 17. 8. 2023, uporabljati pa se začne 1. avgusta 2024 oziroma okroglo leto kasneje. Leto dni dolgo prehodno obdobje do začetka njegove uporabe bo namenjeno usposabljanju o številnih novostih, ki jih prinaša. V tem letu pa bo po pričakovanju večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in na novo določila preventivne ukrepe. Pričakuje se, da bo novi pravilnik učinkoviteje kot prejšnji pripomogel k preprečevanju mišično-kostnih obolenj.

Obveščamo vas tudi, da bo konec oktobra 2023 izšla tematska številka glasila ZSSS Delavska enotnost, ki bo vsestransko predstavila novi pravilnik – zlasti z zornega kota, kako naj delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu sodelujejo pri delodajalčevem novem ocenjevanju tveganj pri ročnem premeščanju bremen. Pravočasno vas bomo obvestili, kako in kdaj si lahko naročite izvod te tematske številke.

Glej:


Dodatno:

1/2024 e-novica ZSSS (3. 1. 2024): Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, velja od 17. 8. 2023, uporablja pa se od 1. 8. 2024

 

IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

E-novica ZSSS št. 31/2023 (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

  Foto: Smernice EU, EU OSHA, 2023

Inšpektorat RS za delo je 12. 7. 2023 objavil naslednja napotila z naslovom “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče”.

 

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2018, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2022.

Omenjeni pravilnik konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe usklajene z izvajalcem medicine dela.

Delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvede ukrepe, ki so lahko tudi začasne narave, to pomeni, da veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Zelo visokim temperaturam so v poletnih mesecih izpostavljeni tudi delavci, ki delajo na prostem, predvsem velja to za dejavnosti gradbeništva, kmetijstva in druge dejavnosti, pri katerih delavci delajo na prostem tudi, ko so toplotne obremenitve zelo visoke.

Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov. Varnostni in zdravstveni ukrepi za delavce, ki delajo na prostem v primeru visokih temperatur so podobni ukrepom, ki veljajo za delavce, ki v razmerah visokih temperatur delajo v zaprtih prostorih. Pri delu na prostem je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil. Če je le možno, je potrebno delo organizirati tako, da se delovna opravila ne opravlja (ali pa se ta opravila opravlja le, ko je to nujno potrebno) v tistih urah dneva, ko je izpostavljenost temperaturam najvišja. Če je le možno, naj se dela opravljalo v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih in večernih urah. Predvsem pa je treba zagotoviti, da se med obdobji izpostavljenosti visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši fizični napor.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da v primeru, da delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta prostem urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Kaj določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu?

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu.

Delodajalec mora pri zagotavljanju varnost in zdravja pri delu upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, predvsem glede izogibanja nevarnostim, ocenjevanja tveganj in obvladovanja nevarnosti pri viru.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

 

Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

E-novica ZSSS št. 28/2023: Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

UGT junij 2023: Varnostni ukrepi pred ekstremnimi temperaturami na delovnem mestu

V naši e-novi št. 27/2023 smo vas obvestili, da od 13. 5. 2023 v Španiji velja prepoved dela na prostem, kadar je v državi razglašen rdeči ali oranžni alarm zaradi visokih temperatur v času vročinskih valov, ne da bi se delavcem zato znižala plača. Španija se namreč vse pogosteje sooča s smrtonosnim vročinskim udarom med delavci, ki delajo v času vročinskih valov – tam beležijo že temperature precej nad 40 stopinj Celzija. Španski sindikat UGT obžaluje, da je njihova vlada prepoved sprejela brez predhodnega socialnega dialoga. Želijo namreč prispevati svoje znanje in predloge, kako se soočati z visokimi temperaturami pri delu.

Tokrat vam zato posredujemo španski vzorec protokola med podjetniškim sindikatom in delodajalcem o potrebnih ukrepih za zaščito zdravja delavcev v času vročinskega vala, ki je priloga k dokumentu UGT sekretariata za varnost in zdravje pri delu iz junija 2023. Gre za izkušnje, ki so dragocene tudi za slovenska podjetja in delavce, ki jih čaka delo na prostem v času vročinskih valov.

Opozarjajo: “Človeško telo ima povprečno temperaturo 37 °C. Ta temperatura se zaradi termoregulacijskih mehanizmov, kot sta znojenje in periferna vazodilatacija, skoraj ne spreminja. Ko telesna temperatura preseže 38 °C, lahko pride do poškodb zdravja, kot je dehidracija, od 40,5 °C naprej pa lahko pride do poškodb zdravja. Telesna temperatura 40,5 °C in več vodi v smrt.”

“Tveganje je treba šteti za visoko, če temperature v senci presegajo 30 °C. Tveganje se poveča, ko vlažnost zraka preseže 70 %. Podobno velja za nočne temperature nad 25 °C”.

“Priporočeni previdnostni ukrep za delo na prostem med vročinskim valom je med drugim tudi najmanj 10 do 15 minutni odmor na delovno uro v hladnem in zasenčenem prostoru – oziroma kakor delavec želi glede na lastne potrebe… Izogibajte se delu na samem.” 

Protokol vsebuje:

  • nasvete o učinkih visokih temperatur na zdravje,
  • tabelo kombinacij temperature in relativne vlažnosti zraka in z njimi povezanim tveganjem za zdravstvene zaplete,
  • previdnostne ukrepe za delo pri temperaturah od 27 ºC do 32 ºC in od 33 ºC do 40 ºC in od 41 ºC do 53 ºC,
  • zdravstveni nadzor in ranljive skupine zaposlenih,
  • informacije in priporočila delavcem,
  • kako prepoznati vročinski udar in prva pomoč,
  • pravice delavcev in obveznosti delodajalcev.

Vabljeni k ogledu prevoda v slovenščino!

V slovenščini: Vzorec protokola o ukrepanju za dela na prostem med vročinskimi valovi in obdobjih visokih temperatur, UGT, junij 2023

UGT: Cláusulas convencionales en materia de seguridad y salud laboral, junij 2023

Španska uredba, ki prepoveduje delo na prostem v času rdečega ali oranžnega alarma zaradi visokih temperatur