Projekt NIJZ “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu – CP VZD”, 2025-2029

Povezava na spletno stran projekta CP VZD

Trajanje projekta: 1. 11. 2024 do 30. 9. 2029; uradni uvodni dogodek: 31. 3. 2026, Hotel Union, Ljubljana

Za projekt je zagotovljeno 7.000.000 evrov. Sofinancirata ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (15 %) ter Evropski socialni sklad (85 %) v okviru specifičnega cilja programa evropske kohezijske politike “Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+)“.  Projekt izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Socialni partnerji so se s projektom prvič seznanili 16. 1. 2026 na 369. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter ga ocenili kot pomemben korak k bolj sistemskemu in usklajenemu pristopu k varnosti in zdravju pri delu. Izrazili so interes za sodelovanje pri njegovem izvajanju.

Cilji projekta

Glavni cilj projekta je vzpostavitev celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu in dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju in tudi širše.

Specifični cilji projekta so:

• pridobitev anketnih podatkov o stanju VZD v Sloveniji s pomočjo nacionalne raziskave;
• analiza stanja in izzivov na področju VZD ter vzpostavitev pogojev za razvoj kulture VZD;
• dvig usposobljenosti in ozaveščenosti delavcev o pomenu varnega in zdravega delovnega okolja;
• dvig usposobljenosti strokovnjakov za ocenjevanje tveganj;
• dvig usposobljenosti in ozaveščenosti socialnih partnerjev glede VZD;
• analiza obstoječih zbirk podatkov in oblikovanje predloga nove zbirke podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganj na delu in delazmožnosti.

Faze projekta                                                                    

Projekt se bo izvajal v okviru 10 delovnih paketov, ki predstavljajo zaokrožen sklop medsebojno povezanih aktivnosti za dosego strateških ciljev projekta (DP 1 – 10).

DP 1: Upravljanje in koordinacija projekta

DP 2: Evalvacija

DP 3: Komuniciranje in diseminacija

DP 4: Nacionalna raziskava o VZD v Sloveniji

DP 5: Analiza stanja in izzivov na področju VZD ter vzpostavitev pogojev za razvoj kulture VZD

DP 6: Izbor 300 organizacij za izvedbo aktivnosti, predvidenih za dosego programskega kazalnika operacije

DP 7: Usposabljanje in ozaveščanje delavcev o VZD

DP 8: Usposabljanje strokovnjakov za ocenjevanje tveganj

DP 9: Usposabljanje in ozaveščanje socialnih partnerjev o VZD

DP 10: Analiza obstoječih zbirk podatkov in oblikovanje predloga nove zbirke podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganja na delu in delazmožnosti.

Dodana vrednost

• Celostni pristop k varnosti in zdravju pri delu: Projekt CP VZD vzpostavlja temelje za celostno obravnavo VZD, ki presega zgolj izpolnjevanje zakonskih zahtev in vključuje povezovanje zdravstvenih, delovnih, organizacijskih in družbenih vidikov.

• Razvoj orodij za oceno tveganj in delazmožnosti: S sistematičnim pristopom bo projekt omogočil oblikovanje boljših orodij za identifikacijo tveganj in oceno delazmožnosti, kar bo pripomoglo k bolj ciljno usmerjeni preventivi in ukrepom na ravni delovnih organizacij.

• Krepitev usposobljenosti in opolnomočenje deležnikov: Projekt bo s pripravo strokovnih gradiv in izvedbo usposabljanj povečal zmožnost delodajalcev, strokovnjakov in socialnih partnerjev za aktivno in učinkovito upravljanje VZD.

• Ozaveščanje in vključevanje delavcev: Z razvojem komunikacijskih pristopov in vsebin, prilagojenih različnim ciljnim skupinam, bo projekt prispeval k višji ravni zavedanja o pomenu zdravega delovnega okolja ter spodbudil aktivno vlogo delavcev pri skrbi za lastno zdravje.

• Podlaga za dolgoročne sistemske spremembe: Z analizo podatkov, razvojem predlogov politik ter vzpostavitvijo podatkovnih virov bo projekt prispeval k trajnostnemu razvoju področja VZD in služil kot strokovna osnova za nadaljnje strateške odločitve.

Pričakovani rezultati in gradiva

Projekt bo prispeval k razvoju strokovnih podlag za izvajanje preventivnih ukrepov ter k dolgoročnemu izboljšanju upravljanja VZD v Sloveniji. Med ključnimi rezultati projekta bodo analize in raziskave, programi usposabljanja ter gradiva, prilagojena različnim ciljnim skupinam. Oblikovani  bodo tudi konkretni predlogi za izboljšave obstoječih politik, priporočila za delodajalce ter izhodišča za sistemski razvoj podatkovnih zbirk o tveganjih pri delu in delazmožnosti. S tem bo projekt bo zagotovil temelje za strateško, celostno in vključujoči obravnavi VZD.

Dogodki projekta:

16. 1. 2026: na 369. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se s projektom seznanili socialni partnerji; aktualno o delu ESS

26. 1. 2026: prvi razpis Javni poziv zunanjim strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu k sodelovanju na projektu, glej tudi povezavo, UKC Ljubljana

10. 2. 2026: razpis Podpora pri vodenju projektne dokumentacije in odnosih z regulatornimi organi in organom upravljanja projekta Celosten pristop k zdravju in varstvu pri delu, UKC Ljubljana

23. 2. 2026: drugi razpis Pomoč pri motiviranju in vključevanju 300 organizacij v projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu; povezava, UKC Ljubljana

31. 3. 2026: Uradni uvodni dogodek projekta CP VZD, Hotel Union, Ljubljana; program

E-novice ZSSS:

13/2026 e-novica ZSSS (25. 3. 2026): Projekt NIJZ “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

2/2026 e-novica ZSSS (14. 1. 2026): Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

Naravne in druge nesreče:

Foto: spletna stran Vlade RS

Glej tudi:

• • Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

• 2. člen:
  • (2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo v delih vojaških dejavnosti Slovenske vojske, policijskega dela oziroma zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo izvajajo Civilna zaščita in druge reševalne službe ter v rudarstvu, v katerih so posamezna vprašanja varnosti in zdravja pri delu urejena s posebnimi predpisi.
• 75. člen:
  • Nadzor nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom, reševanja in evakuacije opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):

• 137. člen:
  • (6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

• 145. člen:
  • Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

Pomoč gospodarstvu po naravnih nesrečah, spletna stran Vlade RS: Z ukrepi za pomoč gospodarstvu vlada želi pomagati podjetjem, prizadetim v naravnih nesrečah, da čim prej sanirajo nastalo škodo, ohranijo zaposlene, ter ponovno zaženejo poslovanje in s tem tudi ohranijo dosedanje kupce.

V klicnem centru 114 je državljankam in državljanom omogočen dostop do zanesljivih, preverjenih in usklajenih informacij o aktualnih temah, ki jih določa Vlada Republike Slovenije.

• Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) 
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) 
• Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode 

ETUI, HesaMag#31, februar 2026: Posebno poročilo – Spol na delovnem mestu: narediti nevidno vidno 

Vir v angleščini: ETUI, HesaMag#31, februar 2026: Posebno poročilo – Spol na delovnem mestu: narediti nevidno vidno

Kazalo:

• Uredništvo – Zdravje in varnost pri delu: ne zanemarjajo več vpliva spola, Dimitra Theodori
• Med zavestjo in neukrepanjem: Velika vrzel moških v soočenju s seksizmom, Alain Bloëdt
• Spolno nadlegovanje na delovnem mestu: Nevidno tveganje, Patric Jean
• Ko duševna preobremenitev bremeni ženske delavke, Camille Wernaers
• Ko nevtralnost norm ogroža ženske, Tamara Gausi
• Ergonomska tveganja: pomen spola, Menekse Salar Barim
• Tiha obraba tistih, ki skrbijo za druge, Marie Geredakis
• Poklicne bolezni v Španiji: ko spolna pristranskost naredi ženske nevidne, Tania Castro
• Duševno zdravje in diskriminacija: odločilno vprašanje za vključevanje LGBTQIA oseb na delovno mesto, Théophile Simon
• Rak dojk: največja odsotnost zaradi poklicnih bolezni, Clara Authiat
• Spolno delo: Belgija sprejema zgodovinsko pravo, Evropa ostaja razdeljena, Wouter van de Klippe
• Ko umetna inteligenca utrjuje neenakosti: spol in varnost na digitalnem delovnem mestu, Helena Björk
• Menstruacija, menopavza, nosečnost, vztrajni izzivi za ženske na delovnem mestu, Aurélien Devernoix
• Vročina na delu: neenako breme, Marouane Laabbas el Guennouni
• Manikerke, frizerke in gospodinjske delavke: izpostavljene kemičnim tveganjem za zdravje in plodnost, Marga Zambrana

Zgodovina smernic za varno delo z azbestom:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006, Odbor EU višjih inšpektorjev za delo (SLIC)

Povzetek za inšpektorje za delo

Povzetek za delodajalce

Evropska kampanja proti azbestu 2006

Dodatek o položaju v različnih državah

Nacionalne smernice za azbest, zaključno poročilo projekta od 1. 12. 1998 do 31. 10. 1999, Inštitut za varovanje zdravja RS (danes NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Dodatno posamezna poglavja:

Kazalo

Cilji

Poglavje 2.1. Proizvodnja azbestnih izdelkov

2.1. Podjetja ki so uporabljala azbest

3.1. Obolevnost

Priloga 1: število uvoženih ton azbesta po letih

Priloga 4: število izpostavljenih delavcev

Število izpostavljenih delavcev

Priloga 6: kako varno delati z azbestom

Podjetja, ki so uporabljala azbest

Predpisi o azbestu

Foto: Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred ustavitvijo azbestne proizvodnje, MDDSZ, 20. 10. 2022

Iz zgodovine nastajanja konvencije ILO št. 192

Tehnične smernice ILO o bioloških nevarnostih v delovnem okolju, ILO, 2022, v angleščini

Strokovnjaki vlad ter organizacij delodajalcev in delavcev, ki so se junija 2022 sestali pri Mednarodni organizaciji dela (ILO), so sprejeli smernice za ravnanje z biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju.

Sprejete tristranske smernice so prve za to vrsto tveganja. Zagotavljajo posebne nasvete, usklajene z mednarodnimi delovnimi standardi, o preprečevanju in nadzoru poškodb, bolezni in smrti pri delu, povezanih z izpostavljenostjo biološkim tveganjem v delovnem okolju. Vključujejo vprašanja, povezana z odgovornostmi in pravicami pristojnih organov, delodajalcev, služb medicine dela in delavcev, upravljanjem tveganj na delovnem mestu, zdravstvenim nadzorom delavcev ter pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere. Razpravljali so o posledicah izpostavljenosti biološkim nevarnostim na delovnih mestih ter o tem, kako najbolje oblikovati nacionalne politike in ukrepe za preprečevanje in ublažitev povezanih zdravstvenih težav.

Smernice opredeljujejo biološko nevarnost kot vsak mikroorganizem, celico ali drug organski material, ki je lahko rastlinskega, živalskega ali človeškega izvora, vključno z gensko spremenjenimi, in ki lahko škoduje zdravju ljudi. To lahko med drugim vključuje bakterije, viruse, parazite, glivice, prione, materiale DNK, telesne tekočine in druge mikroorganizme ter z njimi povezane alergene in toksine. Tako nalezljiva kot nenalezljiva biološka tveganja lahko predstavljajo veliko grožnjo zdravju v številnih sektorjih in na delovnih mestih po vsem svetu. Na primer, samo zaradi nalezljivih bolezni naj bi leta 2021 po vsem svetu umrlo 310.000 ljudi, povezanih z delom, od tega 120.000 zaradi COVID-19.

POMEMBNO: Na 112. in 113. zasedanju Mednarodne konference dela leta 2024 in 2025 naj bi v okviru pregleda normativnega okvira ILO za varnost in zdravje pri delu razpravljali o novem standardu (to je konvenciji) za biološka tveganja.

Uradna informacija ILO na tej povezavi

Osnutek smernic v angleščini na tej povezavi

Svetovna zdravstvena organizacija WHO predlaga novo mednarodno konvencijo o preprečevanju pandemij, o pripravljenosti in o odzivu nanjo:

Na 76 zasednaju skupščine WHO od 21. do 30. maja 2023 bo na dnevnem redu prva verzija nove konvencije o preprečevanju pandemij, o pripravljenosti in o odzivu nanjo, ki pa še ne prepozna ključnega pomena varnosti in zdravja pri delu tako glede pripravljenosti na kot glede odziva na pandemijo.

V angleščini do predloga prve verzije konvencije na tej povezavi

• Poziv 8. 3. 2024 ministrici za zdravje naj Slovenija glasuje za amandmaje ILO na predlog dogovora WHO o pandemijah marca in maja 2024, na tej povezavi

Seznam e-novic ZSSS v 2026:

1/2026 e-novica ZSSS (12. 1. 2026): IRSD o obveznostih delodajalcev ob nizkih temperaturah

2/2026 e-novica ZSSS (14. 1. 2026: Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

3/2026 e-novica ZSSS (19. 1. 2026: MDDSZ vas želi anketirati in informirati

4/2026 e-novica ZSSS (22. 1. 2026): Polovica delavcev v EU je verjetno izpostavljena dejavnikom tveganja za nastanek raka

5/2026 e-novica ZSSS (4. 2. 2026): Konferenca “Varno delo = zdravju neškodljivo delo”, Brdo pri Kranju, 17. 3. 2026

6/2026 e-novica ZSSS (13. 2. 2026): Ratificirana Konvencija MOD št. 190 lahko spremeni življenja na bolje

7/2026 e-novica ZSSS (16. 2. 2026): Desetkrat ostrejša mejna vrednost za azbest

8/2026 e-novica ZSSS (17. 2. 2026): Prevodi strokovnih smernic v slovenščino za biomonitoring, dolgotrajni covid in obvladovanje nasilja

9/2026 e-novica ZSSS (20. 2. 2026): Kampanja ELA “Prijavljeno delo je dobro za vse”

10/2026 e-novica ZSSS (6. 3. 2026): O ženskah na mednarodni dan žensk

11/2026 e-novica ZSSS (12. 3. 2026): Mikrodokazila o kompetenci za UI

12/2026 e-novica ZSSS (20. 3. 2026):Tematska številka DE “Intenzivnost dela”

13/2026 e-novica ZSSS (25. 3. 2026): Projekt NIJZ “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

14/2026 e-novica ZSSS (30. 3. 2026): Odgovorite na vprašalnik o standardu ISO 45001

Vir: MEPs demand new measures to protect against algorithmic management at work | Novice | Evropski parlament

Evropski poslanci zahtevajo ukrepe za zaščito pri algoritmičnem upravljanju na delovnem mestu

Evropski parlament je v sredo, 17. 12. 2025 pozval Evropsko komisijo, naj predlaga pravila o uporabi algoritmičnega upravljanja na evropskih delovnih mestih. V poročilu o zakonodajni pobudi, ki je bilo sprejeto s 451 glasovi za, 45 glasovi proti in 153 vzdržanimi glasovi, so poslanci Evropskega parlamenta predstavili vrsto priporočil za nov predlog EU, ki naj bi zagotovil pregledno, pošteno in varno uporabo avtomatiziranih sistemov za spremljanje in odločanje na delovnem mestu. Čeprav poudarjajo, da lahko uporaba sistemov algoritmičnega upravljanja (AU) ponudi priložnosti za optimizacijo dela, želijo poslanci zagotoviti človeški nadzor, zaščito temeljnih pravic delavcev in zaščito njihovih osebnih podatkov na delovnem mestu.

Človek naj nadzira stroj

V skladu z novim predlogom, ki ga zahtevajo poslanci Evropskega parlamenta, morajo biti vse odločitve, ki jih sprejmejo ali podprejo sistemi AU, pod nadzorom človeka. Delavci morajo imeti pravico zahtevati pojasnila o odločitvah, ki jih sprejmejo ali podprejo algoritmični sistemi upravljanja. Če delavec meni, da je bila njegova pravica kršena z odločitvijo sistema AM, mora imeti pravico zahtevati preučitev, pri čemer se zadevni sistem AU lahko spremeni ali preneha uporabljati. Poslanci Evropskega parlamenta želijo, da odločitve o začetku ali prenehanju delovnega razmerja, podaljšanju ali nepodaljšanju pogodbe, spremembah plačila ali disciplinskih ukrepih vedno sprejema človek in da so predmet človeške revizije.

Preglednost in pravica do informacij

Poslanci Evropskega parlamenta priporočajo, da se delavce obvesti o tem, kako ti sistemi vplivajo na delovne pogoje, kdaj se uporabljajo za avtomatizirano odločanje, kakšne vrste podatkov zbirajo ali obdelujejo in kako je zagotovljen človeški nadzor. Poslanci dodajajo, da se je treba z delavci posvetovati, kadar se sistemi AU uporabljajo za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na plačilo, ocenjevanje, dodeljevanje nalog ali delovni čas, pri čemer mora uporaba AU spoštovati njihovo dobro počutje in ne sme ogrožati njihove varnosti ali telesnega ali duševnega zdravja.

Zaščita osebnih podatkov delavcev

Da bi zaščitili zasebnost in podatke delavcev, bi pravila, ki jih predlagajo poslanci Evropskega parlamenta, prepovedala obdelavo podatkov, povezanih z emocionalnim, psihološkim ali nevrološkim stanjem zaposlenih, njihovo zasebno komunikacijo, geolokacijo zunaj delovnega časa, uporabo njihovih podatkov v prostem času in uporabo podatkov, povezanih s svobodo združevanja in kolektivnim pogajanjem.

Citat

Poročevalec Andrzej Buła (EPP, PL) je dejal: „Ta tema zadeva tako delodajalce kot 200 milijonov delavcev v EU. Ključnega pomena je človeku prilagojen pristop, pravice, varnost in dostojanstvo delodajalcev in delavcev pa je treba strogo spoštovati. Pošiljamo močno sporočilo: Evropa lahko združuje konkurenčnost in družbeno odgovornost. Lahko podpira inovativna podjetja, ne da bi pri tem žrtvovala visoke standarde in zaščito delavcev.“

Naslednji koraki

Po sprejetju poročila o zakonodajni pobudi ima Evropska komisija zdaj tri mesece časa, da odgovori na zahtevo Parlamenta za predlog, tako da Parlament obvesti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, ali pa navede razloge za zavrnitev predloga pobude v skladu z zahtevo Parlamenta.

Ozadje

Na ravni EU že obstaja zakonodaja o umetni inteligenci in varstvu podatkov, vključno z Aktom o umetni inteligenci in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Pravila, ki se bolj posebej osredotočajo na uporabo umetne inteligence na delovnem mestu, so določena v Direktivi o platformnem delu.

Kontakt v zvezi s to novico:

Arianne SIKKEN, Press Officer

67.b člen  ZDR-1 

(krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo) 

(1) Delodajalec in delavec, ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, razen delavec iz drugega odstavka 73. člena tega zakona, se lahko v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas ne glede na drugi odstavek 49. člena tega zakona s spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa v skladu s tem členom.

(2) V primeru dogovora o prenehanju dela s krajšim delovnim časom delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred spremembo pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena.

(3) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek delavec in delodajalec v spremembi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena določita znesek osnovne plače delavca, ki mora biti v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas.

(4) Ne glede na 199. člen tega zakona delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ne more podati soglasja k nadurnemu delu in z delodajalcem ne sme skleniti druge pogodbe o opravljanju dela.

(5) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ima pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas.

(6) Delavec, ki je izrabil pravico po tem členu, lahko koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.

(7) Sprememba pogodbe o zaposlitvi iz tega člena se lahko dogovori, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje oseba iz prve do tretje alineje drugega odstavka 26. člena tega zakona. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

(8) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem členom dogovori tudi delavec, ki v letu 2026 ali v letu 2027 izpolni pogoj starosti 58 let. V nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let se pogoj starosti za delavca zvišuje vsako leto za tri mesece.

Raziskava OSH PULSE 2025:

Glej: 46/2025 e-novica ZSSS (25. 9. 2025): Raziskava OSH PULSE med slovenskimi in evropskimi delavci aprila 2025

Odgovori Slovencev o psihosocialnih tveganjih na delovnih mestih, o z delom povezanih zdravstvenih težavah, o duševnem zdravju, o preventivnih pobudah za duševno zdravje ter o z digitalizacijo povezanih tveganjih, 23. 9. 2025, v slovenščini

Odgovori Slovencev o izpostavljenosti podnebnim dejavnikom tveganja, o izpostavljenosti različnim vrstam podnebnih dejavnikov, o odstotku izpostavljenih delavcev podnebnim dejavnikom (po poklicih in sektorjih), o skrbeh o duševnem zdravju in podnebnih spremembah, o zdravstvenih težavah zaradi podnebnih sprememb ter o preprečevanju teh tveganj, 23. 9. 2025, v slovenščini

 Prvi povzetek rezultatov raziskave, Portal varnosti in zdravja pri delu, 23. 9. 2025, v slovenščini

OSH Pulse 2025: Varnost in zdravje pri delu v dobi podnebnih sprememb in digitalnih sprememb, april 2025, povzetek, v angleščini

Končno poročilo OSH Pulse 2025 Varnost in zdravje pri delu v dobi podnebnih sprememb in digitalnih sprememb, februar 2026, v angleščini

Iz Portala varnosti in zdravja pri delu, 23. 9. 2025: EU-OSHA je danes objavila prve rezultate raziskave OSH Pulse (2025)

Podatki razkrivajo, da je vsak tretji anketirani delavec izpostavljen tveganjem in izraža zaskrbljenost zaradi varnosti in zdravja pri delu.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) vsakih nekaj let izvaja raziskavo OSH Pulse, v okviru katere anketira več kot 28.000 delavcev iz Evropske unije in drugih evropskih držav. Z njeno pomočjo proučuje ključne vidike varnosti in zdravja pri delu, pri čemer letošnja raziskava daje poseben poudarek vplivu podnebnih sprememb in digitalizacije na varnost in zdravje pri delu.

Po podatkih najnovejše raziskave je tretjina delavcev v EU izpostavljena vsaj enemu dejavniku tveganja, povezanemu s podnebnimi spremembami, kot so huda vročina, ekstremni vremenski pojavi ali slaba kakovost zraka.  Izpostavljenost vročini je najpogostejša v gospodarskih dejavnostih, ki zajemajo dela na prostem, saj kar 35 % delavcev v kmetijstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu ali ribištvu poroča, da dela v ekstremni vročini, skupaj z vsakim četrtim delavcem v gradbeništvu in energetiki. Skoraj vsak deseti delavec omenja simptome ali bolezni, povezane z vročino, kot so toplotni udar, omotica ali krči. Poleg tega je več kot vsak deseti delavec med delom izpostavljen intenzivnemu soncu, ki je priznan dejavnik tveganja za raka.

Regionalne razlike so očitne, saj so delavci v južni Evropi izpostavljeni največji vročini, kar je odraz pogostejših vročinskih valov in degradiranega okolja. Čeprav je več kot polovica delodajalcev uvedla preventivne ukrepe, kot so senčna počivališča ali urnike, prilagojene vročini, je njihovo izvajanje neenakomerno.

V isti raziskavi je 37 % delavcev poročalo o splošni utrujenosti, 29 % jih je navedlo, da se srečujejo s stresom, depresijo ali anksioznostjo. Hude delovne obremenitve navaja 44 % anketiranih delavcev, pri čemer v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ta delež naraste na 50 %. Poleg tega 41 % delavcev v tej dejavnosti navaja, da njihova prizadevanja niso dovolj priznana ali nagrajena, kar odraža dolgoletne skrbi glede izčrpanosti in pomanjkanja osebja.

Ugotovitve kažejo tudi na nadaljevanje stigmatizacije delavcev s težavami v duševnem zdravju, saj kar 48 % anketirancev meni, da bi razkritje teh težav lahko škodovalo njihovi poklicni karieri. To mnenje je še posebej razširjeno med mlajšimi delavci in tistimi, ki so slabše plačane ali imajo negotove delovne razmere. Dostop do podpore se razlikuje, saj ima 66 % delavcev v velikih podjetjih dostop do informacij in usposabljanja o stresu in dobrem počutju, v primerjavi z le 42 % v mikro podjetjih. V državah severne in zahodne Evrope organizacije na splošno zagotavljajo delavcem boljšo podporo in izvajajo bolj proaktivne ukrepe, medtem ko v drugih državah šele začenjajo obravnavati duševno zdravje na strukturiran način.

Raziskava OSH Pulse (2025) obravnava tudi digitalne tehnologije in z njimi povezana tveganja za varnost in zdravje delavcev. Digitalna preobrazba dela je v polnem teku. Devet od desetih delavcev v EU uporablja vsaj eno digitalno tehnologijo pri delu, približno eden od treh pa uporablja napredna orodja, kot so sistemi na podlagi umetne inteligence, nosljiva tehnologija ali roboti. 25 % delavcev pravi, da se digitalne tehnologije uporabljajo za spremljanje njihovega dela in vedenja, 27 % pa poroča, da se naloge avtomatično dodeljujejo prek takih sistemov. Te prakse sprožajo vprašanja o uporabi osebnih podatkov, zaupanju delavcev, tveganju prekomernega nadzora in prekomernega upravljanja, kar vse vpliva na stres in duševno zdravje delavcev. Poleg tega lahko digitalizacija znatno preoblikuje vloge na delovnem mestu. Nekateri delavci se počutijo osamljene, saj imajo manj priložnosti za uporabo svojih znanj in spretnosti ali sprejemanje odločitev o svojem delu. To izpostavlja potrebo po večji preglednosti, socialnem dialogu in sodelovanju delavcev pri sprejemanju odločitev o uvajanju novih tehnologij.

Nove infografike o podnebnih spremembah, psihosocialnih tveganjih in duševnem zdravju ter digitalizaciji omogočajo hiter pregled glavnih ugotovitev raziskave OSH Pulse (2025).

Dva informativna lista za posamezne države ─ eden o podnebnih spremembah in duševnem zdravju, drugi o digitalnih tehnologijah ─ ponujata podrobne nacionalne podatke za podporo bolj zdravim delovnim mestom, pripravljenim na prihodnost. Na voljo sta tudi informativna lista za Slovenijo:

• Slovenija: OSH Pulse (2025) – Podnebne spremembe in zdravje delavcev
• Slovenija: OSH Pulse (2025) – Duševno zdravje in digitalizacija na delovnem mestu

Več informacij o raziskavi OSH Pulse (2025) je objavljenih na spletni strani EU-OSHA.

Kako je nastajala ostrejša mejna vrednost poklicne izpostavljenosti v EU (2023) in Sloveniji (2025):

Do 16. januarja 2026:

Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vlakna na cm³ v osemurnem časovno tehtanem povprečju. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejne vrednosti.

Slovenska mejna vrednost je enaka mejni vrednosti, ki je v EU veljala do 2023. Posamezne države članice EU imajo različne nacionalne mejne vrednosti, ki pa ne smejo biti višje od EU mejne vrednosti, lahko pa so nižje. Do leta 2023 so nižjo od evropske imele v EU zgolj Danska, Nizozemska (0,002 vl/cm³ na 8 ur), Nemčija in Francija (0.1 vl/cm³ na 1 uro). Zunaj EU pa sta do 2023 imeli nižjo mejno vrednost od 0,1 vlakna na cm³ zgolj Švica (0,01 vl) in Japonska (0,03 vl).

OPOMBA: V času Jugoslavije je bila predpisana mejna vrednost 172 vlaken na cm³. (Baje se je pri objavi v Uradnem listu SFRJ za eno mesto zamaknila decimalna vejica, vendar napake niso nikoli popravili. Salonit Anhovo, kjer je stotinam delavcev po letu 1997 bila priznana azbestna poklicna bolezen, zato pravno gledano nikoli ni prekoračil takratne predpisane mejne vrednosti za azbest.)

OPOMBA: ZSSS je ministru za delo 26. 4. 2023 predlagala mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm³, na tej povezavi

Slovenija pa je dolžna najkasneje do 21. decembra 2025 uskladiti svoje predpise z novembra 2023 sprejeto DIREKTIVA (EU) 2023/2668 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

„Člen 8
1. Do 20. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlakna na cm³.
2. Od 21. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega:
           (a) 0,01 vlakna na cm³ kot osemurno TWA v skladu s členom 7(7), drugi pododstavek, ali
           (b) 0,002 vlakna na cm³ kot osemurno TWA.
3. Države članice zagotovijo, da za delodajalce velja vsaj ena od mejnih vrednosti iz odstavka 2.“;

Najnovejše:

Slovenija je dolžna najkasneje do 21. decembra 2025 uskladiti svoje predpise z novembra 2023 sprejeto DIREKTIVA (EU) 2023/2668 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2009/148/ES o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

„Člen 8
1. Do 20. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem
povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,01 vlakna na cm³.
2. Od 21. decembra 2029 delodajalci zagotovijo, da noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega:
           (a) 0,01 vlakna na cm³ kot osemurno TWA v skladu s členom 7(7), drugi pododstavek, ali
           (b) 0,002 vlakna na cm³ kot osemurno TWA.
3. Države članice zagotovijo, da za delodajalce velja vsaj ena od mejnih vrednosti iz odstavka 2.“;

Stališča ZSSS o azbestu:

ZSSS povzema stališča Evropske konfederacije sindikatov ETUC glede mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v EU in posledično v Sloveniji.

Evropska komisija predlaga novo evropsko mejno vrednost za azbest ena stotinka (0,01) vlakna na cm3. ETUC, delavska interesna skupina v Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in Evropski parlament pa se zavzemajo za evropsko mejno vrednost za azbest v višini ene tisočinke (0,001) vlakna azbesta na 1 cm³, glej na tej povezavi. ETUC namreč meni, da ni varne mejne vrednosti za azbest in da si je treba postavljati ambiciozne cilje, ki nas prisilijo, da iščemo odgovarjajoče tehnologije, ki omogočajo dejansko izvedbo. Sindikati na splošno zavračamo socialno-ekonomske kriterije pri določanju EU mejnih vrednosti – sprejemanje mejne vrednosti, ki naj bi bila ekonomsko sprejemljiva in ne bi bila neproporcionalno breme za gospodarstvo.

To bi dejansko bila tehnološko težko dosegljiva mejna vrednost. Toda tehnologija napreduje, zato je danes tehnološko možno, kar pred leti še ni bilo. Pa tudi spoznanja znanosti o škodljivosti azbesta napredujejo. Zato je potrebna posodobitev. Potrebno je natančno določiti metodologijo za merjenje prisotnosti azbestnih vlaken in učinkovit inšpekcijski nadzor, dovolj pogost, da se ga delodajalci bojijo. Če je nekaj napisano v Uradnem listu RS, še namreč ne pomeni, da se v praksi izvaja.

Vir slike: MDDSZ, 20. 10. 2022

Stališče stroke medicine dela v Sloveniji je, da je bolje, da se vgrajeni azbest ne odstranjuje, ker se pri tem v atmosfero sproščajo azbestna vlakna. Stališče ETUC pa je, da se naj vgrajeni azbest načrtno odstranjuje, saj sicer zgolj na prihodnost prelagamo soočanje z njim. Slej ko prej se namreč vsak gradbeni material obrabi in prenova se mora izpeljati.

Azbestne bolezni pogosto izbruhnejo zaradi dolge latentne dobe šele po upokojitvi, zato se sindikati zavzemamo za sistemsko ureditev obdobnih zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce tudi po upokojitvi.

Prav tako ZSSS predlaga digitalizacijo podatkov o izpostavljenih delavcih na nacionalni ravni, da se ne izgubijo podatki v primeru prenehanja poslovanja delodajalca. Glej arhiv stališč ZSSS.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Pobuda ministru za delo Luki Mescu za mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm³, 26. 4. 2023, na tej povezavi

28. 6. 2023: Novica Evropske komisije: Boljša zaščita delavcev pred azbestom: Komisija pozdravlja politični dogovor o reviziji predpisov EU

Komisija pozdravlja politični dogovor med Evropskim parlamentom in državami članicami o predlogu Komisije za posodobitev direktive EU o azbestu pri delu.

To je pomemben korak k boljši zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu. To je del celovitega pristopa Komisije za boljšo zaščito ljudi in okolja pred azbestom ter zagotovitev prihodnosti brez azbesta.

Azbest je zelo nevarna snov, ki povzroča raka in je še vedno prisotna v številnih stavbah ter je vzrok za številne smrti v EU, ki se jim je mogoče izogniti. V skladu s političnim dogovorom in najnovejšimi znanstvenimi dokazi bodo nova pravila zagotovila, da v prehodnem obdobju noben delavec ne bo izpostavljen koncentraciji več kot 0,01 azbestnih vlaken na kubični centimeter (f/cm³). To je desetkrat manj od prejšnje mejne vrednosti izpostavljenosti.

Po tem prehodnem obdobju so se Evropski parlament in države članice EU dogovorili o tako imenovanem “dvojnem modelu”, ki državam članicam omogoča, da izbirajo med:

• mejno vrednostjo, ki je enaka 0,01 vlakna na cm³, vključno s tanjšimi azbestnimi vlakni, ali
• mejno vrednostjo, ki je enaka 0,002 vlakna na cm³, brez vključitve tanjših azbestnih vlaken.

Komisija bo državam članicam zagotovila smernice za lažje izvajanje revidirane direktive, ki bodo zajemale vidike, kot so prehod na sodobnejše metode štetja vlaken, programi usposabljanja in osebna zaščitna oprema.

Sporazum vključuje tudi prehodno obdobje, v katerem bodo države članice lahko prešle na sodobnejšo in občutljivejšo metodo za štetje azbestnih vlaken, in sicer s sedanje mikroskopije s faznim kontrastom na elektronsko mikroskopijo.

Potem ko bosta Evropski parlament in Svet uradno potrdila sporazum, bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo EU vključijo v nacionalno zakonodajo.

Povezava na novico

Celoviti dokumenti Evropske komisije na tej povezavi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2021 s priporočili Komisiji o varstvu delavcev pred azbestom, v slovenščini

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta: evropski pristop k obravnavi zdravstvenih tveganj azbesta; v angleščini; Brussels, 28.9.2022; COM(2022) 488 final

Originalni naslov v angleščini: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on working towards an asbestos-free future: a European approach to addressing the health risks of asbestos

• • sporočilo o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta, ki celovito obravnava azbest, od izboljšanja diagnosticiranja in zdravljenja bolezni, ki jih povzroča azbest, do prepoznavanja in varnega odstranjevanja azbesta ter ravnanja z njegovimi odpadki;

• • predlog sprememb direktive o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, katerega cilj je izboljšanje zaščite delavcev z znatnim znižanjem mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestu.

MDDSZ je na svojem spletnem seminarju 20. 10. 2022 napovedalo sprejem nove nacionalne mejne vrednosti za azbest 0,01 vlakna na cm3, kot jo je 28. 9. 2022 za novo EU vrednost predlagala Evropska komisija!

Spletni seminar MDDSZ Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022, program na tej povezavi

OPOMBA: ETUC se zavzema za mejno vrednost 0,001 vl/cm3.

PPT drsnice in posnetek seminarja bodo po napovedih objavljene na portalu Varnost in zdravje pri delu: http://www.osha.mddsz.gov.si/

MDDSZ 20. 10. 2022: Odločili so se predlagati mejno vrednost 0,01 vlakna na cm3 na 8 ur kot eno od 3 predlaganih opcij v EU zaradi najugodnejšega razmerja med stroški in koristmi (70).

MDDSZ 20. 10. 2022: Izračun dolgoročne koristi zaradi ostrejše mejne vrednosti za azbest