Iz postopka sprejemanja direktive 2024/2831:

DIREKTIVA (EU) 2024/2831 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024
o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (Besedilo velja za EGP), Uradni list EU, 11. 11. 2024

Svet EU potrdil prva evropska pravila za platformne delavce, 14. 10. 2024

Ministri potrdili prva evropska pravila za platformne delavce, novica GOV.SI, 12. 3. 2024, na tej povezavi

Izjava za javnost Sveta EU: Svet EU potrdil dogovor o novih pravilih za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev, 11. 3. 2024, v angleščini

Iz izjave za javnost: Gre za prvi zakonodajni akt EU, ki ureja algoritemsko upravljanje na delovnem mestu in določa minimalne standarde EU za izboljšanje delovnih pogojev za milijone delavcev platform po vsej EU. Danes potrjeni dogovor temelji na prizadevanjih prejšnjih predsedstev Sveta in potrjuje socialno razsežnost Evropske unije… Besedilo sporazuma bo prevedeno v vse uradne jezike, oba zakonodajalca EU pa ga bosta uradno sprejela. Po zaključku formalnih postopkov sprejemanja bodo imele države članice dve leti časa, da določbe direktive vključijo v svojo nacionalno zakonodajo.

Potrjeno besedilo predloga direktive v angleščini na tej povezavi, 11. 3. 2024

V EU dogovor o prvih evropskih pravilih za platformne delavce, 8. 2. 2024

Dosežen dogovor o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, novica 12. 6. 2023:  Na Svetu je bil dosežen dogovor o predlogu direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom.

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, 9. 12. 2021

Predlog Direktive EU o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, december 2021, v angleščini na tej povezavi

Decembra 2021 je Evropska komisija predlagala direktivo za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu. Predlagana direktiva vsebuje seznam meril za ugotavljanje, ali je platforma delodajalec. Če platforma izpolnjuje potrebna merila, se pravno domneva, da je delodajalec. Na podlagi predlagane direktive se ocenjuje, da bi bilo mogoče med 1,7 milijona in 4,1 milijona ljudi uvrstiti med delavce. Drugi se bodo lahko resnično samozaposlili, saj bodo nekatere platforme prilagodile svoje poslovne modele.

Uvrstitev med delavce pomeni, da bodo platformnim delavcem zagotovljeni:

• čas za počitek in plačan dopust;
• vsaj nacionalna ali minimalna plača za panogo (kjer je primerno);
• varovanje varnosti in zdravja;
• nadomestila za brezposelnost in čas bolezni ter pravice iz zdravstvenega varstva;
• starševski dopust;
• pokojninske pravice;
• dajatve v zvezi z nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi.

Cilj predlagane direktive Komisije je tudi povečati preglednost pri uporabi platformnih algoritmov z zagotavljanjem človeškega nadzora in pravice do izpodbijanja avtomatiziranih odločitev.

Nacionalni organi imajo pogosto težave pri dostopu do podatkov, ki se nanašajo na platforme in ljudi, ki delajo prek njih. Namen predloga Komisije je povečati preglednost v zvezi s platformami s pojasnitvijo obstoječih obveznosti prijave dela nacionalnim organom. Nova pravila bodo od platform zahtevala, da nacionalnim organom dajo na voljo nekatere informacije o svojih dejavnostih in osebah, ki delajo prek njih.

Seznam e-novic v letu 2025:

1/2024 e-novica ZSSS (6. 1. 2025): Preživeti zastoj srca na delovnem mestu – kampanja AWARE

2/2025 e-novica ZSSS (7. 1. 2025): Konferenca Zdravi odnosi, varno delo: za delovna mesta brez nasilja in nadlegovanja

3/2025 e-novica ZSSS (13. 1. 2025): Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu

4/2025 e-novica ZSSS (21. 1. 2025): Smrtna nezgoda pri delu v Premogovniku Velenje

5/2025 e-novica ZSSS (27. 1. 2025): Usmerjeni inšpekcijski nadzor gradbišč v letu 2024

6/2025 e-novica ZSSS (3. 2. 2025): 4. februar 2025, svetovni dan boja proti raku

7/2025 e-novica ZSSS (4. 2. 2025): Poziv ETUC na svetovni dan boja proti raku

8/2025 e-novica ZSSS (14. 2. 2025): Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu

9/2025 e-novica ZSSS (21. 2. 2025): Okvirni seznam nevarnih zdravil

10/2025 e-novica ZSSS (27. 2. 2025): Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu

Sprejeta na seji izvršnega odbora Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) 15. in 16. oktobra 2024

Delavci v Evropi se soočajo s stresom na delovnem mestu. Epidemija stresa in izgorelosti se v Evropi stopnjuje zaradi kombinacije slabe organizacije dela, vse večjega pomanjkanja kadra, preobremenjenosti, zaradi kulture samoumevnosti, da je človek vedno na voljo, zaradi nizke varnosti zaposlitve in novih delodajalskih načinov nadziranja, zaradi nasilja in nadlegovanja –  zlasti nasilja in spolnega nadlegovanja, ter zaradi načina dela pod visokim pritiskom, ki povzroča tako imenovani etični stres.

OPOMBA PREVAJALKE: Etični stres je poklicni stres, kot posledica neskladja med posameznikovimi etičnimi vrednotami in ravnanjem, ki se od njega pričakuje, kar lahko privede do hudih posledic za posameznika in celo do izgorelosti.

Zagotavljanje kakovostnih delovnih mest pomeni, da je treba na zakonodajni ravni urgentno ukrepati za obvladovanje stresa na delovnem mestu in psihosocialnih tveganj. ETUC poziva k sprejetju direktive o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu.

Psihosocialna tveganja so v Evropski uniji pomemben razlog slabega zdravja. Nedavna študija Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) ocenjuje, da je od celotnega bremena depresije, ki povzroča prezgodnjo umrljivost, mogoče 8 % pripisati izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu. Evropska komisija bi morala nameniti več sredstev za statistične podatke na ravni EU o odstotku samomorov, povezanih z delom.

Dokazano je, da lahko psihosocialna tveganja med drugim povzročijo in/ali poslabšajo kostno-mišične in srčno-žilne bolezni ter tako dodatno poslabšajo zdravje in varnost delavcev. Lahko pri delavcih vodijo v zlorabo opojnih snovi. Ogrožajo tudi obstoj delovnih organizacij, saj odsotnost prevencije povzroča stroške delodajalcem tako v zasebnem kot v javnem sektorju ter v sistemu socialnih zavarovanj. Psihosocialna tveganja povečujejo odsotnost z dela, vključno z dolgotrajno odsotnostjo z dela, fluktuacijo zaposlenih ter zmanjšujejo produktivnost in uspešnost. So tesno prepleteni z nasiljem, spolnim in ostalim nadlegovanjem na delovnem mestu, vključno s spolnim  nadlegovanjem in nasiljem na spletu in zunaj njega, nasiljem tretjih oseb ter nasiljem v družini. Zaradi preobremenjenosti javnih in zasebnih storitev je vse več primerov etičnega stresa, ko delavci ne morejo zagotavljati storitev takšne kakovosti, za katero vedo, da so potrebne. Ključno je, da delodajalci v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju vsem delavcem zagotovijo pravico in pogoje za zagotavljanje kakovostnih storitev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti delavcem, ki neposredno delajo s strankami. Iz teh razlogov trdna zakonodaja za preprečevanje teh izzivov ne bi koristila le delavcem, temveč tudi delodajalcem.

Kljub temu da okvirna direktiva št. 1989/391/EGS o ukrepih za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu pokriva vse vidike varnosti in zdravja pri delu, v več kot treh desetletjih njenega obstoja ni prišlo do boljšega obvladovanja psihosocialnih tveganj. Čeprav strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 priznava razširjenost stresa med evropskimi delavci, pa ne določa zavezujočih ukrepov za njihovo preprečevanje. Neobvezujoče smernice o psihosocialnih tveganjih ne zadoščajo za zaščito delavcev. Zato ETUC že več let poziva Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo, ki bo obravnavala to vprašanje z vidika varnosti in zdravja pri delu, kolektivnih ukrepov in organizacije dela, preventivnih ukrepov in odgovornosti delodajalcev.

Leto 2023 je v EU beležilo močan porast pozornosti politikov za duševno zdravje. Zlasti je treba pohvaliti prizadevanja belgijskega predsedstva (2024), ki se je zavzemalo za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj. Konferenca na visoki ravni, organizirana januarja, se je zaključila z izjavami Evropske komisije, belgijske vlade in evropskih socialnih partnerjev [BUSINESSEUROPE in SGI Europe] v prid takšni zakonodaji.

Izvršni odbor ETUC je že leta 2018 sprejel prvo resolucijo “o ukrepih za boj proti stresu in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu”. Z njo je ETUC dobila mandat, da intenzivno poziva k sprejemu evropske direktive o psihosocialnih tveganjih za zdravje in varnost pri delu ter da ozavešča in pripravi smernice za pogajanja. Oba cilja tiste resolucije je ETUC dosegla, deloma prek platforme EndStress.EU. V tej resoluciji ni le podrobno navedeno, kaj bi morala biti vsebina takšne direktive, ampak je tudi upoštevana zaveza kongresa ETUC za direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem na delovnem mestu.

Evropska direktiva o psihosocialnih tveganjih pri delu bi morala upoštevati vidik spola in večje ogroženosti žensk ter drugih ranljivih skupin, kot so mladi in ljudje, ogroženi zaradi svoje rase ali spolne usmerjenosti ter vključevati:

• jasno opredelitev, kaj so psihosocialna tveganja pri delu in poudarek, da so predvidljiva in preprečljiva ter povezana z delom (v skladu z opisom ILO in konvencijo ILO št. 190);
• opredelitev, da psihosocialna tveganja pri delu povzročajo pogoji, v katerih se delo opravlja, organizacija dela z nerazumno visokimi pričakovanji, nezdrava delovna preobremenitev, da se delo opravlja s premajhnim številom zaposlenih, delovne zahteve, ki vodijo v čustveno izčrpanost in etični stres ter množenje dejavnikov, ki določajo tempo dela v kombinaciji s pomanjkljivo podporo;
• za psihosocialna tveganja pri delu so odgovorni delodajalci, ki odločajo o organizaciji dela – ne pa vodstveni delavci. Patologije, ki so posledica izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem, je treba uradno priznati kot poklicne bolezni, zato je treba ustrezno dopolniti Priporočilo (EU) 2022/2337 o evropskem seznamu poklicnih bolezni z vključitvijo psihosocialnih motenj;
• izpostaviti je treba obveznost delodajalcev, da na samem viru sistematično ocenijo tveganja za varnost in zdravje pri delu in preprečijo dejavnike psihosocialnih tveganj pri delu, vključno z vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja, da s preventivnimi ukrepi omejijo izpostavljenost tem tveganjem vseh delavcev, vključno z organizacijo dela in z obveznostjo zagotavljanja dobrih delovnih pogojev in brez nerazumno visokih pričakovanih delovnih rezultatov, da ne prihaja do preobremenjevanja delavcev ampak se ob upoštevanju števila zaposlenih zagotavlja kakovostno delo;
• kadar delavci poročajo o svoji izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu, mora biti breme dokazovanja na delodajalcu;
• prepovedati je treba med drugimi škodljivimi organizacijskimi praksami nadziranje in opazovanje ravnanja in uspešnosti s pomočjo digitalne tehnologije, kakršni so uporaba orodij za merjenje individualne produktivnosti, ki spodbujajo tekmovalnost med delavci. Predvsem pa je treba v podjetjih prepovedati objavljanje lestvic uspešnosti delavcev. Slednja praksa se pogosto uporablja, zlasti v podjetjih, ki so usmerjena v prodajo, vendar ne samo v njih;
• pri zasnovi in monitoringu izvajanja ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj (vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem ter vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja) je treba zagotoviti resnično vključenost in sodelovanje sindikalnih in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu;
• obveznost delodajalcev, da v pogajanjih s sindikati in predstavniki delavcev določijo cilje in kazalnike za zmanjšanje stresa, povezanega z delom;
• preprečevanje dojemanja psiholoških stisk kot „sramoto“, da jih ne bi prikrivali ali na njihovi podlagi diskriminirali tistih, ki jih doživljajo. Zagotoviti je treba, da ni posledic za zaposlene, ki izrazijo zaskrbljenost glede psihosocialnih tveganj na delovnem mestu;
• dostop do usposabljanja za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu mora biti omogočen vsem delavcem, vodstveno osebje pa mora biti deležno obveznega specializiranega usposabljanja;
• izvršilne postopke in ukrepe za zagotavljanje skladnosti, vključno sredstva, kot so viri in usposabljanje, za boljše delovanje inšpektorata za delo. Domet te direktive bi moral biti širši kot pri okvirni direktivi, delavci v gospodinjstvu pa ne smejo biti izključeni iz njene uporabe.

Besedilo originalne resolucije v angleščini

O kampanjah EU OSHA “Zdravo delovno okolje”

Kampanje za zdravo delovno okolje so vodilne dejavnosti ozaveščanja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Izvajajo se od leta 2000 in so največje tovrstne kampanje na svetu. ZSSS je aktivno sodelovala v teh kampanjah od leta 2002 naprej. Torej še pred vstopom Slovenije v EU leta 2004.

Doslej je bilo 16 vsebinsko raznolikih evropskih kampanj “Zdravo delovno okolje”. V prvih letih so trajale po dve leti in se imenovale „evropski teden varnosti in zdravja pri delu“, saj so bile vsako leto skoncentrirane na tretji teden v oktobru. Danes pa trajajo po tri leta in različna sporočila kampanje se v tem celotnem obdobju objavljajo postopoma, da se sporočilnost kampanje ne bi izčrpala pred njenim zaključkom. So glavni način ozaveščanja o varnosti in zdravju pri delu delavcev po vsej Evropi. Sporočilo kampanj za zdravo delovno okolje je „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel. Ponujajo prosto dostopne praktične vodnike in orodja. V okviru vsake kampanje poteka tudi podelitev priznanj za dobro prakso in filmske nagrade za zdravo delovno okolje.

Kampanje EU OSHA spadajo med največje tovrstne dogodke na svetu in vsaka ima natančno opredeljeno témo. Téme preteklih kampanj so segale od spodbujanja ocenjevanja in preprečevanja tveganja, ozaveščanja o vzdržnem delovnem življenju do zaščite delavcev pred nevarnimi snovmi. Kampanje se zlasti osredotočajo na majhna in srednja podjetja ter ranljive skupine delavcev, s čimer se zagotovi, da vsaka od njih nagovori tiste, ki podporo najbolj potrebujejo.

V okviru kampanj pripravljajo raznovrstna promocijska in informativna gradiva, organizirajo ali podpirajo pa tudi številne dogodke in pobude, namenjene ozaveščanju. Poudarki vključujejo dogodke za izmenjavo dobrih praks ter priznanja za dobro prakso v okviru kampanje Zdravo delovno okolje, evropski teden varnosti in zdravja pri delu, vrh kampanje in filmsko nagrado Zdravo delovno okolje.

Kako sporočila kampanj dosežejo posamične delodajalce in njihove zaposlene? EU OSHA se pri tem opira na obširno mrežo nacionalnih informacijskih točk, uradnih partnerjev kampanj, medijskih partnerjev, socialnih partnerjev in drugih posrednikov, ki promovirajo kampanjo in njena gradiva ter aktivno sodelujejo na dogodkih. Produktivno sodelovanje z mrežo partnerjev je pravzaprav ključnega pomena za doseganje dejanskih sprememb na ravni delovnih mest in jamči za uspešnost pobude kampanje Zdravo delovno okolje.

Oglejte si EU OSHA zbirko orodij za kampanjo in se pridružite!

O kampanjah Zdravo delovno okolje

Glej seznam kampanj po letu 2000 na tej povezavi.

Spletna stran informacijske točke EU OSHA v Sloveniji

Spletna stran raziskave ESENER 2019