Sklad EU za pravični prehod

STA novica / Avstriji prvi milijoni iz sklada za pravični prehod

ponedeljek, 8.8.2022

Bruselj, 08. avgusta (STA) – Evropska komisija je odobrila območne načrte za pravični prehod za Avstrijo in tako prvo financiranje v okviru sklada za pravični prehod v vrednosti 76 milijonov evrov. V avstrijskih regijah in občinah v Zgornji Avstriji, na Koroškem, v Spodnji Avstriji in na Štajerskem so močno prisotne ogljično intenzivne industrije, so spomnili pri komisiji.

Avstrija bo v okviru omenjenega sklada skupno v tekočih cenah prejela 136 milijonov evrov, so sporočili z Bruslja.

V okviru evropskega zelenega dogovora je bil vzpostavljen mehanizem za pravični prehod, del mehanizma pa je tudi sklad za pravični prehod. V okviru sklada bo Evropska komisija v obdobju 2021-2027 vložila 17,5 milijarde evrov v območja, ki jih bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, so zapisali v Bruslju.

Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je ob odobritvi območnih načrtov Avstrije izpostavila, da bo program okrepil inovacije in raziskave za pospešitev podnebnega prehoda, obenem pa zagotovil, da v procesu prehoda nihče ne bo zapostavljen.

V Sloveniji bosta do sredstev iz mehanizma upravičeni obe premogovni regiji, šaleška in zasavska. Na razpolago bo skoraj 259 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Od tega bo šaleška regija prejela 70 odstotkov sredstev, zasavska pa 30 odstotkov.

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

   Neodobravanje

 

Glej tudi Stres in psihosocialna tveganja

Glej tudi Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Glej tudi Sodna praksa

Glej tudi Vzorci aktov delodajalca

 

Velja, da je delodajalec v skladu z ZVZD-1 dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. To velja tudi za varno psihosocialno delovno okolje. V primeru pritožbe delavca mora ukrepati in ga zaščititi. Če ga ne, je delavcu odškodninsko odgovoren, čeprav sam osebno ni izvajalec trpinčenja.

Delodajalec pa je dolžan ukrepati proaktivno in jasno z akti naznaniti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja na delovnem mestu.

________________________________________________________________________

Definicije:

Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika nezaželenega verbalnega, neverbalnega in fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega in žaljivega okolja.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim javnim uslužbencem na delovnem mestu ali v zvezi z delom

Pomni: Za spolno in drugo nadlegovanje oziroma trpinčenje na delovnem mestu se šteje ravnanje, ki je dovolj resno in se ponavlja dalj časa. Posameznik sam presodi, ali je dejanje zanj žaljivo ter ali ga šteje za spolno in drugo nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu. Bistveno je, da posameznik določenega ravnanja ne želi ter da je zanj tako ravnanje nesprejemljivo.

________________________________________________________________________

Prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu:

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v:

7. členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

8. členu določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

47. členu, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju, je dokazno breme na strani delodajalca.

111. členu določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

217. členu določa globo od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.

217.a členu določa globo od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 eurov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

________________________________________________________________________

Vzorca ZSSS aktov delodajalca

Delodajalec je dolžan sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o tem delavce pisno obvestiti na običajen način.

Pravna služba ZSSS je na podlagi ZDR-1 pripravila vzorca akta delodajalca, ki uresničujeta to obvezo delodajalca. Njuna odlika je vloga sindikata pri nastanku tega akta delodajalca. Predvideno je namreč, da akt delodajalca nastane na podlagi predhodnega dogovora s sindikatom.

NASVET: Delavski zaupniki naj priporočijo svojemu delodajalcu, da svoj interni akt po posvetovanju z njimi oblikujejo na podlagi teh vzorcev, saj je v njih ustrezno določena aktivna vloga delavskih predstavnikov.

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu in dogovor o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

_______________________________________________________

Raziskave:

POROČILO O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI,  EUROFOUND, 2012

_______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

_______________________________________________________

Publikacije:

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Komunikacija

Komunikacija

 

   Therapycable

Glej tudi Stres in psihosocialna tveganja

Glej tudi Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

 

Komunikacija pomeni sporazumevanje. Ko komuniciramo, posredujemo drug drugemu informacije, sporočila. Nejasna ali dvoumna sporočila povzročajo zmedo, nesporazume in posledično konflikte. Pri komuniciranju ni pomembno, kaj smo ciljni publiki želeli sporočiti. Pomembno je, katero  sporočilo je ciljna publika v resnici dojela. Vsakdo namreč sporočila razumeva v kontekstu lastnih predhodnih izkušenj. Isti stavek lahko različnim ljudem sporoča različna sporočila. Ko torej komuniciramo, moramo premisliti, kako bomo komunicirali, da preprečimo nesporazume.

Vsaka kategorija ljudi uporablja lastni “jezik” oziroma izraze. Menedžerja bo lažje prepričalo sporočilo v njemu lastnem “jeziku” z argumentacijo, ki jo razume in uporablja pri svojem delu. Strokovnjaka bodo prepričali argumenti, preverjeni v njegovi stroki. Sindikalist bo najbolje slišal sporočila, skladna z njegovim vrednostnim sistemom. Zaradi napačne komunikacije lahko spodleti želeni posel ali projekt ali ne pride do dogovora o prihodnjem sodelovanju. Če nismo pravilno razumljeni, smo krivi sami in ne ciljna publika naših sporočil.

____________________________________________________________

Komunikacija kot veščina menedžmenta:

Vloga menedžmenta je vodenje ljudi za dosego poslovnih ciljev podjetja oziroma delovne organizacije. Kdor ne zna voditi ljudi, jih skuša prisiliti k doseganju ciljev z ustrahovanjem. Ljudi pa je treba voditi z jasno komunikacijo: jasno je treba znati definirati poslovne cilje delodajalca, vlogo vsakega posameznika pri doseganju teh ciljev in nato vse to ljudem jasno skomunicirati. Jasna komunikacija je pomembna veščina menedžmenta. Nejasna komunikacija vodi v organizacijo dela, kjer zaposlenim ni jasno, katere rezultate dela se od njih pričakuje in kakšna so njihova delovna pooblastila.  To pa je recept za stiske in stres zaposlenih, ki se pogosto končajo v konfliktih in s skrajnih primerih v medsebojnem obračunavanju in celo trpinčenju izbranih “krivcev/žrtev” med zaposlenimi za vse posledice nejasne organizacije dela.

Komuniciranje in vodenje sta pomembna dejavnika uspešnega dela v organizaciji. Dober vodja lahko z različnimi prijemi stimulira zaposlene, da bolj motivirano opravljajo svoje naloge. Čim bolj učinkovito poteka komunikacija med nadrejenimi in zaposlenimi, tem manjša je verjetnost za nastanek konfliktov in stresa. Učinkovitost komunikacije je pogosto odvisna od različnih oblik vedenja menedžerja, na primer spodbujanja uspešnosti zaposlenih, pohvale za dobro opravljeno delo, določanja smeri njihovega delovanja in zagotavljanja podpore pri delu in posledično vpliva na nižjo raven stresa, manj konfliktno ozračje in večje zadovoljstvo zaposlenih. V mnogih organizacijah zato izvajajo programe za urjenje menedžerjev v veščinah komuniciranja.

_____________________________________________________________

Usposabljanja:

Glej ponudbo usposabljanj Sindikalne akademije ZSSS na tej povezavi  (usposabljanja v živo in s pomočjo mentorja in e-učilnice).

Zahtevaj ponudbo usposabljanj za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu za učinkovito zastopanje interesov sodelavcev do varnega in zdravega dela pri posvetovanjih z delodajalcem in njegovimi strokovnimi službami.

_____________________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI

 

Razsvetljava

Razsvetljava

Vir: Preklopinasonce

Razsvetljava na delovnem mestu mora biti načrtovana tako, da zagotovi zadostno in enakomerno osvetljenost, pravilno usmerjenost in barvo svetlobe, omogočati mora zadostne kontraste in sence. V prostor je treba spustiti  dovolj naravne svetlobe in hkrati po potrebi zagotoviti primerno zasenčenost. Preprečiti je treba škodljivo bleščanje in utripanje. 

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da mora razsvetljava z naravno, umetno in mešano svetlobo ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu.

Osvetljenost je ključen parameter razsvetljave, ki pove, koliko svetlobnega toka pade na neko ploskev. Osvetljenost prostorov se meri v vodoravni ravnini 0,85 m nad tlemi, pri osvetljenosti delovnih mest pa v ravnini delovne ploskve. Enota za osvetljenost je lx (luks). Enoto luks izpeljemo z uporabo kandele (enota za merjenje svetilnosti) – 1 lx = 1 lumen na kvadratni meter (1 lm/m2), kar lahko povemo tudi na ta način: luks je osvetljenost 1 m2 površine, na katero pada svetlobni tok 1 lm.

Tip aktivnosti Območja osvetlitve (lx)
Javni prostori, temno okolje 30
Javni prostori, občasni prehodi 50
Skladišča, stanovanja, kinematografi, arhivi, kotlarne, glavni in frekventni hodniki, stopnišča, toaletni prostori, umivalnice, garderobe 80-150
Delovna območja velikih obsegov (delovne hale) 300-500
Delovna območja malih obsegov (delo za računalnikom, učenje, knjižnice, laboratorijska dela, odčitavanje instrumentov, prodajalne živil, sejne sobe, predenja, fino likanje, tkanje svetlega blaga, čipkanje, pletenje, preciznejša dela na vseh vrstah strojev za obdelavo kovin, fina montaža, poliranje, spajkanje) 500
Supermarketi, mehanične delavnice, delovne površine v pisarnah 750
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (enostavna risarska dela, finomehanične delavnice, gledališče, tkanje temnega blaga, lovljenje zank, preizkušanje barv, barvno lakiranje, rezbarjenje, umetniški okras, urarstvo) 1000
Delovna območja malih obsegov in veliki kontrasti (natančna risarska dela, natančna vizualna opravila, npr. zobotehnični laboratorij, graviranje, zlatarska dela, cizeliranje) 1500-2000
Delovna območja posebnih, visoko kontrastnih opravil 3000-10.000
Operacijske dvorane (mesto operacije) nad 10.000

Prirejeno po: Ergonomska osvetlitev (Wikipedija) in Delovno okolje: Razsvetljava 

Upoštevati je treba še osvetljenost neposredne okolice, kontrast, barvo svetlobe, smer vpada svetlobe, senčnost, bleščanje, utripanje svetlobe. Ostrina vida je odvisna od osvetljenosti. Nad 1000 Lx pride do bleščanja.

Akomodacija je sposobnost očesa, da vidi ostro, če gleda na blizu ali na daleč. Pri starejšem delavcu je akomodacijska širina zožena, pri petdesetletniku le na 2 dioptrji. Vidi ostro od 0,5 m do neskončnosti. Neokrnjeno vidno polje je pomembno pri določenih poklicih, kjer je znotraj vidnega polja potrebno spremljati dogajanja (npr. postavitev komand, spremljanje delovanja avtomatizirane linije na računalnikih ipd.). Oženje vidnega polja je simptom očesnih in živčnih patoloških stanj, ki sama po sebi vplivajo na delazmožnost. Kontrast je razlika med svetlostjo objekta in njegove okolice. Od kontrasta je odvisna vidljivost objekta. Dober kontrast je pomemben predvsem za slike, ki se upodabljajo na periferiji očesa. Obremenjenost delavca zaradi neustreznega ali motečega kontrasta je pogosto prezrta (npr. voznik viličarja, ki ponoči iz zelo osvetljene dvorane zavozi na neosvetljeno dvorišče, ali avtomobilist, ki iz opoldanskega sonca zavozi v mračen tunel).

________________________________________________________

Ocena tveganja glede razsvetljave:

  • ali je osvetljenost prilagojena zahtevam dela (npr. ko delovno mesto zahteva ločevanje kontrastov, naj bi bilo pri opisu del in nalog navedeno, da gre za visoko precizno delo v okolju osvetljenosti 3000 – 10000 lx) ;
  • ali je razsvetljava prilagojena delavcu (npr. delavcu, ki je kratkoviden, daljnoviden, ima astigmatizem, je barvno slep);
  • morebitna velika odstopanja v razsvetljavi delovne površine in okolice;
  • zaznavanje prevelikega oziroma premajhnega kontrasta med površinami;
  • opaznost senc in odsevov;
  • urejenost razsvetljave na prometnih območjih, hodnikih, stopnicah, v skladiščih;
  • morebitne prisotnosti stroboskopskega efekta;
  • pritožbe delavcev;
  • kot ranljivo skupino obravnavamo slabovidne delavce, ki se soočajo s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo, astigmatizmom, barvno slepoto in jim je treba nameniti posebno pozornost pri načrtovanju posamezniku prilagojene razsvetljave.

________________________________________________________

Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

SIST EN 12464-1:2021 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest – 1. del: Notranji delovni prostori

SIST EN 12464-2:2014 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem

________________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Delovno okolje: Razsvetljava.  Zahteve za razsvetljavo, FKKT

Elektrika

Elektrika

Tveganje za električni udar

Ločimo visokonapetostna, srednjenapetostna in nizkonapetostna omrežja oz. instalacije.

Nizkonapetostna omrežja so tista, ki prenašajo električno energijo od transformatorjev do uporabnikov. Na to napetost se direktno priključujejo porabniki v gospodinjstvu (230 V/400 V) in industriji (400 V, 500 V, 750 V, 1000 V ). Gre za dela na podzemeljskih kablovodih, v razdelilnih omaricah ipd. Za nizko napetost je značilna nevarnost električnega udara.

_____________________________________________________

Zdravstvene posledice električnega udara:

O električnem udaru govorimo, kadar delavec prime ali se dotakne vodnika (ali drugega dela) pod napetostjo in s tem premosti določeno potencialno razliko, (ki je večja kot jo delavec lahko prenese brez posledic).

Vir: Grega Bizjak, FKKT

Glavni simptomi pri električnem udaru so: kratkotrajna izguba zavesti, omotičnost, zmedenost, ožganine na koži, hitro in plitvo dihanje. Najbolj pogoste so opekline na koži, a možne so tudi opekline notranjega tkiva.

Različne vrste toka imajo različne posledice. Termične pri visokih tokih zaradi visokih napetosti ali udara strele. Kemične učinke pri enosmernem toku, ki traja dalj časa. Biološke učinke pri izmeničnem toku in tokovnih impulzih. Med biološke učinke in njihove posledice, ki so največkrat vzrok za smrtni izid štejemo mišične krče, motnje zavesti, prenehanje dihanja, fibrilacija srčnih prekatov in zastoj srca. Za nastanek fibrilacije srčnih prekatov je dovolj že zelo kratek električni impulz v pravem trenutku. Posledice električnega udara so odvisne od velikosti toka, časa trajanja, vrste toka (izmenični, enosmerni) in poti toka skozi človeško telo. Izmenični tok nižjih in visokih frekvenc je manj nevaren kot izmenični tok industrijskih frekvenc.

Dotik se najpogosteje zgodi zaradi okvarjene električne naprave. Osnovni pravili zaščite pred električnim udarom:
nevarni deli pod napetostjo morajo biti tako zaščiteni, da se jih ne da dotakniti in na prevodnih delih, ki se jih lahko dotaknemo, se ne sme pojaviti nevarna napetost dotika.

_____________________________________________________

Pravilniki določajo:

Delodajalec mora zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij tako, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

Zasnova in konstrukcija ter izbira materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.

Delodajalec mora delovna mest ustrezno vzdrževati in zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če ugotovljena pomanjkljivost ogroža varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih, pomanjkljivosti pa ni mogoče takoj odstraniti, mora delodajalec delo na takšnih delovnih mestih ustaviti.

Delodajalec mora zagotoviti, da električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda pooblaščena oseba s pridobljeno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih instalacij. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

 

Delodajalec mora v svojem internem aktu določiti varnostne ukrepe pred nevarnostjo električnega toka, ki se nanašajo na:

  • uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
  • usposabljanje delavcev za varno delo;
  • delo v posebnih delovnih razmerah (nevarna območja in pogoji vstopa v ta območja);
  • preizkušanje orodij za delo s povečano nevarnostjo;
  • dokumenti za varno delo;
  • preiskovanje delovnega okolja;
  • evakuacijo in reševanje;
  • nudenje prve pomoči;
  • prepoved kajenja, uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
  • dolžnosti do nadzornih organov;
  • obveznosti in pooblastila delavcev, razporejenih na dela in naloge s posebnimi pooblastili ter notranji nadzor.

Osebna varovalna oprema: rokavice za elektrikarje, pri delu na nizkonapetostnih električnih instalacijah tudi elektroizolacijske čelade s ščitnikom za oči in obraz, obleke in obutev.

Ocena tveganja na področju elektrike:

  • ali so instalacije, vtiči, priključki, stikala pravilno dimenzionirani in delujejo brezhibno;
  • ali obstaja elektrostatični naboj;
  • ali je zagotovljena brezhibna vzdrževanost instalacij, naprav in priprav (so poškodbe na izolaciji vodnikov, na ohišjih električnih naprav, vtikačih, vtikalnih dozah);
  • ali obstajajo dokumenti o brezhibnosti na temelju rednih periodičnih pregledov instalacij, naprav in priprav;
  • ali obstajajo evidence o rednem vzdrževanju, nadzoru, pregledih, meritvah, popravilih, adaptacijah.
  • ali obstaja možnost posredne ali neposredne nevarnosti dotika pod nevarno napetostjo;
  • ali se uporablja vlažna električna oprema oz. se z njo dela z mokrimi rokami oz. v vlažnih oblačilih;
  • ali so nevarna področja označena po predpisih;
  • ali obstaja kakšno ohišje električne naprave brez znaka IEC-60417-5036 (črna strela na rumenem ozadju, obrobljeno s črnim trikotnikom);
  • ali imajo instalacije varovala, ki ustrezajo njihovi moči ter napetosti, in ali so ta varovala preizkušena;
  • ali imajo naprave in priprave predpisana in nameščena varnostna stikala;
  • ali so instalacije primerno zavarovane z vidika dostopa, poseganja, vzdrževanja in so dovoljena le za to pooblaščenim in usposobljenim osebam;
  • ali obstaja možnost, da se električna oprema uporablja na neustrezen način;
  • ali so varnostni postopki pri posegih jasno opredeljeni in ali so v zvezi z njimi delavci dovolj usposobljeni v zvezi s tem in vestno uporabljajo osebno varovalno opremo;
  • ali delavec na svojem delovnem mestu pozna vse nevarnosti v zvezi z elektriko;
  • ali obstaja zavedanje pri delavcu, ki je nepooblaščen oz. neusposobljen, da ne posega po opravilih, ki niso v njegovi pristojnosti (ne menja žarnic sam, ne popravlja vtičev, stikal ipd.);
  • ali je obveščanje o napakah jasno opredeljeno in teče brezhibno.

___________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

 

 

Starejši

Starejši

Prenos izkušenj med generacijami

Starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Ker ljudje delajo dlje, je upravljanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo postalo prednostna naloga. Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike. Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne. Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih.

Mnoge lastnosti, kot so razumnoststrateško razmišljanjecelovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje. Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja, delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.

Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja. Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti: težke fizične obremenitve, nevarnosti, povezane z delom v izmenah ter vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.

Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:

  • zdravje in funkcionalne zmožnosti;
  • izobrazba in usposobljenost;
  • vrednote, odnosi in motiviranost;
  • delovno okolje in skupnost;
  • vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.

Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI).

Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili.

_____________________________________________________

Dobra praksa za prilagajanje dela delazmožnosti šestdesetletnikov (80-90-100):

S staranjem objektivno prihaja do sprememb v delazmožnosti. Kognitivne zmožnosti se baje ne zmanjšajo do 70. leta, toda fizične sposobnosti 60-letnika znašajo zgolj še 85 % zmožnosti 30-letnika. A vse delovne norme so nastavljene na zmožnosti 30-letnikov, kar pomeni, da 60-letniki le stežka dosegajo norme. S starostjo se namreč slabša vid, sluh, počasnejše so reakcije, človek se hitreje utrudi in potrebuje dlje za počitek. Delo šestdesetletnikov olajša zmanjšanje obremenitev pri delu.

Evropski socialni partnerji so leta 2017 podpisali Evropski sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu.  Nizozemci so leta 2021 v poročilu o izvajanju tega evropskega sporazuma poročali, da so že podpisali več kot 200 panožnih kolektivnih pogodb za generacijski pakt 80-90-100. To pomeni, da 60-letniki tam lahko delajo zgolj 80 % delovnih ur, dobivajo za to 90 % plače in 100 % prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Primer nizozemske kolektivne pogodbe 80-90-100 (v angleščini) na tej povezavi

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

_____________________________________________________

Več na:

EU OSHA na tej povezavi

________________________________________________

Tujci in etnične razlike

Tujci in etnične razlike

 

 

Po podatkih Statističnega urada RS se je vsak sedmi prebivalec Slovenije priselil v Slovenijo ter da se je v zgolj treh letih od 2018 do 2020 »v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini« in da torej »vsak peti priseljenec prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.« Vendar to ni vse, če vemo, da so s strožjim nadzorom prijav prebivališča, marsikateri tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje in delo v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča. Zato to sliko izpopolni število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji v obdobju omenjenih treh let in le ta je skoraj 86.000, od česar pa je za namen prve zaposlitve v Sloveniji bilo izdanih 56.500 dovoljenj za prebivanje in delo. Gre za zelo zgovoren podatek, če vemo, da je za velik delež teh tujcev Slovenija oz. njihovi zaposlovalci zgolj vstopna točka na njihovi poti do »uporabnikov« v SZ Evropi. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v letu 2022 tujcem izdanih 9.492 delovnih dovoljenj in 49.155 veljavnih delovnih dovoljenj.

Tujci so torej še kako prisotni na slovenskem trgu dela. Pa tudi slovenski državljani odhajajo na delo v druge države sami ali kot delavci, napoteni na delo v tujino s strani svojega delodajalca.

ZDR-1 prepoveduje vsako diskriminacijo na delovnem mestu. Z zornega kota varnosti in zdravja pri delu so pomembne jezikovne ovire, zaradi katerih je treba preveriti, ali so delavci s slabim znanjem slovenščine res doumeli navodila in usposabljanje o varnem delu.

Tujci so ranljivi ne le zaradi slabšega znanja jezika ampak pogosto tudi zaradi strahu, da bodo izgubili delo. Prestrašeni so pripravljeni delati čeprav pod slabšimi pogoji kot domačini ali celo na črno. Takšne diskriminacije ne smemo tolerirati in jo moramo nemudoma prijaviti inšpekciji dela!

 

 

_____________________________________________

Predpisi:

Zakon o tujcih  (ZTuj-2)

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1)

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)

_____________________________________________

Projektno delo ZSSS:

Glej projekt ZSSS: Poštena napotitev (Fair posting), na tej povezavi in na tej povezavi

________________________________________________

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

   Platformni delavci

Med negotove oblike pogodb o plačanem delu prištevamo delovno razmerje za določen čas, platformno delo, delo preko agencij za zaposlovanje, pogodbeno delo, navidezne samozaposlene, ki delajo zgolj za enega naročnika, pogodbeno delo itd.

Mednarodne raziskave kažejo, da sta varnost in zdravje pri delu odvisna tudi od oblike pogodbe o zaposlitvi. Najboljši je položaj delavcev z delovnim razmerjem za nedoločen čas, saj delodajalec najbolje poskrbi za njihovo usposabljanje za varno delo in osebno varovalno opremo. Njihov položaj je tudi boljši zato, ker so sindikalno organizirani in si izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. To še kako izboljša njihov položaj.

Delavci, ki delajo na podlagi negotovih pogodb o delu, so deležni manj varnosti in zdravja pri delu tudi zato, ker delodajalec nanje ne računa dolgoročno. V zadnjih letih se veča delež “navideznih” samozaposlenih delavcev, ki delajo za enega samega delodajalca in je na ta način delodajalec nanje preložil velik del odgovornosti skrbeti za lastno varnost in zdravje.

POMEMBNO: Sindikati zahtevamo enak standard varnosti in zdravja pri delu za vse kategorije delavcev! Večanje obsega dela po negotovih oblikah pogodb o delu namreč dolgoročno znižuje standarde varnosti in zdravja pri delu vseh na trgu dela.

 

Glej tudi Platformno delo

________________________________________________

Ženske

Ženske

Varstvo nosečnic pri delu

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk ima terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je nekaj več kot četrtina. Poklicna tveganja žensk in moških se pomembno razlikujejo. Kar 45 % žensk dela v dvajsetih t. i. feminiziranih poklicih. To so npr. medicinske sestre, učiteljice, gospodinje, čistilke, negovalke, administratorke. Večina teh poklicev je povezana z visokimi čustvenimi obremenitvami. Ženske, ki delajo npr. v zdravstvu, imajo tudi več z delom povezanih bolezni in poškodb pri delu, kot npr. bolečine v križu, astmo, pogosteje so izpostavljene okužbam in nevarnim kemijskim snovem.

Razlike povzročajo različna tveganja, ki lahko vodijo do specifičnih bolezni ali simptomov. Čeprav prizadenejo z delom povezane bolezni oba spola, so ženske dvakrat pogosteje prizadete zaradi bolezni, ki jih povzroča nezdravo delovno okolje. Ženske so posebej prizadete zaradi mišično-skeletnih obolenj, pogosto še v povezavi s stresom na delovnem mestu. Ženske so izpostavljene številnim nevarnim snovem, posebej v zdravstvu, čistilnih servisih kot tudi v kmetijstvu in transportu. Razlike v poškodbah pri delu (predvsem zdrsi, padci, poškodbe, povezane z nasiljem in prevozom na delo) zahtevajo drugačno spremljanje poškodb pri delu za ženske in predvsem drugačne ukrepe. Ženske so pogosteje trpinčene in spolno nadlegovane kot moški. Nasilje in trpinčenje na delu posebej izstopata v nekaterih sektorjih. Prijavljanje in podpora pri takih dejanjih sta še vedno nezadostna, kar je verjetno odvisno od ozaveščenosti delavcev in delodajalcev.

Okrog 50. leta starosti pri ženskah nastopi menopavza in z njo pogosto začasno porušenje hormonskega ravnotežja v telesu. Ženski z menopavznimi težavami lahko delo pomeni hudo oviro, če nima možnosti, da bi izbrala zdrav ali prilagojen način dela  (za vročinske napade in znojenje ventilacija in klimatske naprave, ustrezne obleke in uniforme, občasni odmori). Neprijetni menopavzni simptom sta suha koža in oči. Ta simptom se lahko poslabša z delom v vročini in onesnaženem zraku, kar lahko vodi do pogostega draženja in vnetja.

Posebej je potrebno z ukrepi varnosti in zdravja pri delu varovati nosečo in doječo mater. Nosečnost je fiziološko stanje. V času nosečnosti je treba varovati tako zdravje matere kot tudi otroka. Prvi meseci nosečnosti so še posebej pomembni, ker lahko delo, ki ga mati dela v določenem okolju, bistveno vpliva na to, ali se bo otrok rodil živ in zdrav: številni dejavniki delovnega okolja namreč lahko vplivajo na otrokov razvoj in povzročijo nepopravljive posledice na njegovem zdravju. Zato je bistveno poznati dejavnike tveganja tako za starševstvo, za plod in otroka ter varovati nosečnico, nerojenega otroka in doječo mater.

Noseča delavka ne sme biti izpostavljena snovem, ki lahko povzročijo dedne genetske okvare (glej stavke o nevarnosti H340 in H341), snovem s karcinogenim učinkom in snovem, ki lahko povzročijo hude okvare zdravja pri dolgotrajni izpostavljenosti (H350, H351, H372), hrupu nad 80 dB (A), ioniziranemu in neioniziranemu sevanju, ki lahko povzročita škodo na plodu, splošnim vibracijam nizkih frekvenc, vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh, udarcem, ekstremnemu mrazu ali vročini, živemu srebru in živosrebrovim spojinam, drugim težkim kovinam, premeščanju bremen, težjih od 5 kg, delom, ki se opravljajo v izrazito nefiziološkem položaju telesa, delom z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu, nočnemu delu, nadurnemu delu …

Seveda pa noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila, ali doječa delavka prav tako ne sme biti izpostavljena tudi drugim dejavnikom, ki morajo biti v oceni tveganja izrecno navedeni in bi lahko vplivali na njeno zdravje in zdravje otroka!

________________________________________________

Čtivo:

The gender workplace health gap in Europe, Laurent Vogel, ETUI, 2003, angleščina

Gender, working conditions and health, ETUI, 2020, angleščina

________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

Invalidi

Invalidi

    Prilagoditev dela invalidu

Zdravje ni le odsotnost bolezni ali nezmožnosti za delo, ampak stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.

Invalidi so največja manjšina na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se njihovo število povečuje zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni. V Sloveniji je med aktivno populacijo 40-letnikov okrog 2 % invalidov, med 58-letniki pa kar 11 %. V povprečju imajo invalidi nižjo izobrazbo in plačo kot drugi.

Čeprav zakonodaja navaja različne skupine invalidov, so za zaposlene in iskalce zaposlitve pomembni predvsem delovni invalidi in osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če kljub zdravljenju ter medicinski rehabilitaciji pride do trajne spremembe zdravstvenega stanja, ki zmanjša  zmožnost za delo, ki ga delavec opravlja, ima pravico do ocene na invalidski komisiji (IK), ki je izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

V oceni tveganja je tudi rubrika, ali je delo primerno za invalide. Praviloma je označena z NE. Ker pa so invalidi heterogena skupina, je prav določiti, s katerimi okvarami oseba ne bi mogla delati na tem delu. Največkrat so delavci, ki čakajo na oceno pred invalidsko komisijo ZPIZ, več mesecev odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe, kar pomembno slabša njihove možnosti za ponovno aktivno vključitev v delovni proces. Po več kot enoletni odsotnosti je zanemarljiva verjetnost, da bo še kdaj opravljal pridobitno delo. Zato naj se že v času medicinske rehabilitacije izvaja tudi zaposlitvena: delavca se znova privaja na delo z morda spremenjenim načinom opravljanja nalog in z enostavnejšimi tehničnimi in organizacijskimi prilagoditvami ter z začasnim delom v skrajšanem delovnem času. Tedaj se lahko izoblikuje predlog za morebitne trajne prilagoditve, ki se ga posreduje invalidski komisiji.

Poklicna rehabilitacija naj bi bila osrednja pravica obveznega invalidskega zavarovanja. ZPIZ-2 definira poklicno rehabilitacijo kot celostni proces, v katerem se zavarovanec strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko v celoti ali deloma prevzame stroške prilagoditve prostorov in sredstev za delo, če je to potrebno za poklicno rehabilitacijo oz. ohranitev zaposlitve zavarovanca – delovnega invalida. Na te možnosti se pri predstavitvah delavcev invalidski komisiji ZPIZ premalokrat pomisli, zato so preredko izkoriščene.

NASVET: Delavski zaupnik naj predvsem seznanja sodelavce s pravicami iz invalidskega zavarovanja in svetuje delodajalcu, da naj ohrani delovno mesto delovnega invalida s pomočjo zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter vložitve zahtevka za sofinanciranje ZPIZ pri prilagoditvi delovnega mesta preostali delovni zmožnosti delovnega invalida. Zavzema naj se za čim krajšo odsotnost delovnega invalida z dela, saj dolga odsotnost praviloma povzroča trajni umik delavca iz zaposlitve.

________________________________________________

Predpisi:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)