Brez direktive o toplotni varnosti bo več stavk med poletnimi vročinskimi valovi

ETUC, 20. julija 2026

Poletje bo vse bolj žarišče stavk po vsej Evropi, če ne bo sprejetih ukrepov za varnost delavcev med visokimi temperaturami, sindikati opozarjajo politike in delodajalce.

Dostavljavci po Italiji stavkajo proti platformam, ki jih silijo izbirati med delom v nevarni vročini ali izgubo plače.

Sledi stavkam, ki so jih razpisali delavci v Franciji, vključno s prometom in proizvodnjo, da bi zahtevali varnostne ukrepe, ko so temperature med prejšnjim vročinskim valom presegle 40 °C.

Ko temperature presežejo 38 °C, so nesreče na delovnem mestu med 10 % in 15 % večje. Ocenjuje se, da je vsako leto s toplotnim stresom na delovnem mestu povezanih 277.000 poškodb in 230 smrti. A le 15 % delavcev pravi, da so bili sprejeti ukrepi za njihovo varnost.

Zato Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva k zakonodaji EU o največjih delovnih temperaturah, ki bi vsem delavcem omogočila pravico do plačanih odmorov in zagotovila dostop delodajalcem do vode, sence in zaščitnih oblačil.

Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je dejala:

“Delavci po vsej Evropi so poleti prisiljeni stavkati, ker je to edini način, da ostanejo varni med nevarno visokimi temperaturami.

“Prav tako opažamo stavke delavcev v negotovih zaposlitvah, ki jim je rečeno, da morajo izbirati med tem, da se ogrožajo ali pa ne morejo plačevati najemnine. To ne more trajati.

“Opozarjamo politike in delodajalce, da lahko sodelujejo s sindikati pri organizaciji dela med visokimi temperaturami na razumen in varen način, sicer se bo število stavk vsako poletje še naprej povečevalo.

“Gradnja konkurenčnosti ne pomeni ignorirati tega problema, pomeni ga reševati prek pogajanj s sindikati na evropski, sektorski in podjetniški ravni.”

Opombe

ETUC Peticija za Evropsko komisijo, naj uvede toplotne odmore kot pravico vsakega delavca

Vsebina Direktive o preprečevanju tveganj zaradi poklicne toplote

Foto: Evropska unija/Alain ROLLAND

Akcijski program 2019-2023 14. kongresa Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), maj 2019, Dunaj

Točka 331: Usposobili bomo delavce in sindikate za boljše vključevanje v klimatske dejavnosti:

a) ETUC bo gradila na svojem vodniku »Vključitev sindikatov v klimatske aktivnosti, da bi zagotovili pravičen prehod« z namenom, da spodbudi akcijo na nacionalni ravni in da pripravi svoje članice, da prevzamejo svojo vlogo pri podnebnem upravljanju.
b) ETUC v sodelovanju z ITUC bo spodbujala mobilizacijo za pravični prehod in podnebno akcijo ter bo sodelovala v akcijskem podnebnem dnevu Združenih narodov.
c) Da bi spodbudila dejavnost na ravni delovnih mest in podjetij, bo ETUC prenovila svoj projekt »Za zelena delovna mesta« na podlagi najnovejših podatkov ter študij konkretnih primerov.
d) ETUC bo preučila že vidne posledice klimatskih sprememb na delovne razmere ter kako jih obravnavati v kolektivnih pogajanjih ter v socialnem dialogu z delodajalskimi organizacijami. Cilj je pripraviti konkretna orodja za podporo sindikatom v Evropi, ki hočejo upoštevati učinek klimatskih sprememb na delavce.
e) Vožnja na delo in z dela, ki podpira odgovoren odnos do podnebja, je še eno področje, kjer delavci lahko prispevajo k podnebni akciji. Upoštevajoč dosedanje pobude bo ETUC obnovila svojo akcijo na tem področju.

Stališča predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), 17. seja, 10. 9. 2019:

Z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe« je predsedstvo podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Zaveze iz dokumenta »Sindikati in podnebne zahteve«:

1. Podnebna spremembe in okoljska kriza nasploh predstavljata resno grožnjo delavcem in delavkam ter sindikatom. Na mrtvem planetu delovnih mest ni.
2. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo socialno smiselne, premišljene in na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Reševanje okolja nikakor ne sme iti na račun delavcev in delavk ter njihovih pravic.
3. V skladu s sprejetimi zavezami Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) podpiramo Pariški podnebni sporazum. Ta postavlja jasne cilje za mednarodno podnebno ukrepanje, njegova implementacija pa pomeni preprečitev najbolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb za vse delovne ljudi po svetu.
4. Podpiramo socialno-okoljske zaveze naše krovne organizacije Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), sprejete na zadnjem kongresu na Dunaju.  Te se zavzemajo za pravičen prehod in socialno smiselne ukrepe za prehod v trajnostnejšo družbo ter pozivajo tako slovenske kot evropske odločevalce k odločnem ukrepanju.
5. Zavzemamo se za povečanje zelenih, dostojnih in sindikaliziranih delovnih mest ter v tem vidimo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.
6. Podpiramo krožno gospodarstvo ter uvajanje naprednih, okolju in delavcem prijaznih ukrepov v industriji. Pri pripravi in sprejemanju le-teh moramo od samega začetka sodelovati sindikati. Takšni ukrepi zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje, povečajo konkurenčnost podjetja in izboljšajo delovne pogoje v podjetju.
7. Zahtevamo pravičen prehod za vse delavke in delavce, ki bi kakorkoli občutili spremembe prehoda. Prav nihče – niti delavec, niti njegova družina, niti skupnost – ne sme biti prepuščena samemu sebi. Država mora v dialogu s sindikati in delodajalci poskrbeti za vseobsegajoč socialni, ekonomski, okoljski in investicijski plan, ki bo med drugim nudil zadostne finančne kompenzacije (v višini pretekle plače) za delavce, brezplačna izobraževanja, prekvalifikacije, preferenčne obravnave pri zaposlovanju, neposredno in posredno investiranje, spodbujanje in vzpostavljanje novih delovnih mest, zadostna sredstva za celovit razvoj obravnavanih skupnosti in druge ukrepe, ki bodo delavkam in delavcem omogočali pravičen in dostojen prehod.
8. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
9. Podpiramo »Podnebni štrajk«, ki bo potekal 27. septembra 2019 po celi Sloveniji, ter pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo.
   • V kolikor jim delodajalec ne dovoli udeležbe na shodu, pozivamo delavke in delavce, da si na ta dan vzamejo dopust in s tem pokažejo, da podneben spremembe predstavljajo grožnjo delovnim ljudem.
   • Če tudi to ni mogoče, pozivamo sindikate, da na delovnih mestih na ta isti dan organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki. Ob tej priložnosti lahko organizirajo razprave/skupščine o ukrepih, ki bi še spodbudili socialno in okoljsko usmerjenost podjetij, povabijo člane/ice gibanja Mladi za podnebno pravičnost na srečanje/pogovor ali prek fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih s ključnikom #pravicnatranzicija, izrazijo solidarnost in podporo protestu.

4. 2. 2026:

Izjava Konfederacije evropskih sindikatov (ETUC): 47 % zaposlenih se na delovnem mestu pregreva – vendar nadrejeni ne ukrepajo

Skoraj polovica delavcev pravi, da je njihovo delovno mesto poleti preveč vroče, vendar le eden od desetih pravi, da so bili sprejeti ukrepi za njihovo varnost, kar kaže na potrebo po zakonodaji EU o najvišjih delovnih temperaturah.

Poročilo o vplivih podnebnih sprememb, ki ga je danes objavila Evropska agencija za okolje, kaže, da 47 % ljudi pravi, da jim je na delovnem mestu preveč vroče. To pomeni, da je delovno mesto eno izmed najbolj tveganih okolij, vendar le okoli 15 % delavcev pravi, da so bile sprejete spremembe na delovnem mestu. Delež je bil še nižji med najrevnejšimi delavci, ki so pogosto zaposleni na delovnih mestih z najvišjo stopnjo izpostavljenosti vročini.

Raziskave kažejo, da se pri temperaturah nad 30 °C tveganje za nesreče na delovnem mestu poveča za 5–7 %, pri temperaturah nad 38 °C pa je verjetnost nesreč večja za 10–15 %. Izpostavljenost vročini ima tudi dolgoročne tveganje za zdravje, saj poveča verjetnost za srčno-žilne, dihalne in druge bolezni, kot so kronična ledvična bolezen ali neplodnost.

Ugotovitve potrjujejo obstoječe podatke EU, ki kažejo, da 89 % delodajalcev navaja, da je glavni razlog za njihovo skrb za varnost in zdravje pri delu zakonodaja. Brez nove zakonodaje bo vsako poletje prineslo novo val smrtnih nesreč pri delu. Zato Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva, naj se v prihodnji zakon o kakovostnih delovnih mestih vključijo zavezujoči ukrepi za zaščito delavcev med ekstremnimi vremenskimi pojavi.

Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je izjavila: „Delodajalcem ne smemo dovoliti, da se pretvarjajo, da podnebne spremembe ne obstajajo. Ta raziskava kaže, da ne sprejemajo ukrepov za varnost delavcev pri visokih temperaturah, kljub temu da je to zdaj problem, ki prizadene skoraj polovico vseh delavcev, zlasti tistih z najnižje plačanimi delovnimi mesti. Varnost ljudi na delovnem mestu je stvar zdravega razuma: zagotoviti, da imajo delavci dostop do sence, vode, zaščitnih oblačil ali da lahko naredijo premor, ko postane nevarno vroče. Raziskava kaže, da se to ne dogaja, zdaj pa moramo ukrepati.“

Giulio Romani, sekretar ETUC, je izjavil: „Vsako poletje prinaša vrsto smrtnih nesreč na delovnem mestu, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, in ta raziskava kaže, zakaj – podnebne spremembe predstavljajo vse večje tveganje za delavce, vendar delodajalci ne storijo dovolj, da bi se prilagodili. Delodajalci sami pravijo, da sprejemajo ukrepe za zdravje in varnost, kadar to zahteva zakon. To nalaga Komisiji odgovornost, da predloži zakonodajo, potrebno za varnost ljudi na delovnem mestu, kadar so temperature previsoke ali pa izjemno nizke. Ker se bliža še eno vroče poletje, bi izguba časa pomenila izgubo življenj. Upam, da nihče ne želi prevzeti odgovornosti za preprečevanje ali zavlačevanje sprejetja potrebnega in nujnega zakona.“

Več na: 47% too hot at work – but bosses failing to take action | ETUC

25. junija 2026 bo v Bruslju pomemben dogodek, ki se bo slej ko prej odrazil tudi na pravilih dela v času vročinskih valov v Sloveniji. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) bo namreč v sodelovanju z Evropskim sindikalnim inštitutom (ETUI) in evropskimi sindikalnimi konfederacijami EFFAT, EPSU in EFBWW organizirala konferenco z naslovom “Zaščita delavcev pred vročino na delovnem mestu: posledice in rešitve” in na njej, da bi spodbudila evropske zakonodajalce, predstavila svoj predlog direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov.  Takole so napovedali ta dogodek:

“Podnebne spremembe globoko spreminjajo naš planet. Ena od najbolj vidnih in neposrednih posledic teh sprememb je strmo naraščanje temperatur v številnih regijah. Vedno večja izpostavljenost vročini ni le velik problem za javno zdravje, temveč tudi vse večje poklicno tveganje za delavce, ki so med opravljanjem svojega dela redno izpostavljeni visokim temperaturam.

V tem kontekstu je bistveno bolje razumeti, koga to najbolj prizadene in kako izpostavljenost vročini konkretno vpliva na zdravje delavcev. Delavci na prostem, tisti v fizično zahtevnih poklicih ter delavci v slabo prezračenih notranjih prostorih so še posebej ranljivi. Toplotni stres lahko povzroči resne posledice za zdravje, od dehidracije in izčrpanosti do hujših stanj, kot je toplotni udar, hkrati pa poveča verjetnost nesreč pri delu. Te situacije postavljajo pomembna vprašanja glede ustreznosti obstoječih okvirov za zaščito. Ali je sedanji pravni okvir zadosten? Ali bi morali oblikovalci politik sprejeti bolj proaktiven pristop do tveganja, ki ni več le občasno, ampak je prisotno v številnih regijah Evropske unije?

Glavni cilj tega dogodka je predstavitev vzorca direktive o izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, ki jo je pripravil ETUI in jo podpirajo številne evropske sindikalne federacije (EFFAT, EPSU, EFBWW) ter ETUC. Trdno verjamemo, da je izpostavljenost vročini na delovnem mestu eno od vprašanj, ki zahteva posebno zavezujočo zaščito, in v ta namen si prizadevamo s takšnim instrumentom zagotoviti pravni odgovor na vprašanja, ki so bila že prej postavljena.

Na tem dogodku bomo predstavili delo, opravljeno v zadnjih mesecih na področju izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, s ciljem osvetliti ta ključna vprašanja in raziskati možne rešitve, kot je direktiva EU o preprečevanju poklicnih tveganj zaradi izpostavljenosti vročini. Posebno pozornost bomo namenili mnenjem samih delavcev, katerih izkušnje bodo iz prve roke ponudile vpogled v realnost dela v visokotemperaturnih pogojih. Pridružite se nam in sodelujte v živahni razpravi o tem, kako bolje zaščititi delavce, ki se bodo v teh poletnih mesecih soočali z vse večjo izpostavljenostjo vročini.”

Diskriminacija

Tematska številka DE, 2019

ZSSS o diskriminaciji

ZSSS se zavzema za enako obravnavo in odpravo vseh oblik diskriminacije v svetu dela, v delovnih razmerjih in širše v družbi.

Diskriminacija pomeni kršitev načela enakega obravnavanja zaradi katere koli osebne okoliščine osebe, kot so: spol, narodnost, rasa ali etično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, premoženjsko stanje, družinski status, članstvo v sindikatu itd. Diskriminacija lahko prizadene posameznico ali posameznika, lahko tudi skupino ljudi, je protizakonita, ne glede na to ali do nje pride namerno ali nenamerno, in predstavlja krivico ter nezakonitost, če pomeni neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin.

Zagovornik načela enakosti:

O DISKRIMINACIJI – Zagovornik načela enakosti

Publikacije in članki:

Socialna distanca, politična toleranca in diskriminacija, UMAR, junij 2026

Diskriminacija na trgu dela, tematska številka Delavske enotnosti, junij 2029

Diskriminacija v praksi, neenaka obravnava posameznika brez upravičenega vzroka, doc. dr. Katarina Babnik in izr. prof. dr. Eva Boštjančič, HRM, april/maj 2019

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI, ZSSS, 2009

Svetovalna mreža Faire Mobilität

Nemška zveza sindikatov (DGB – Deutscher Gewerkschaftsbund) in njena svetovalna mreža Faire Mobilität prek informativnih kampanj opozarjata napotene delavce v gradbeništvu, da imajo med delom v Nemčiji enake ključne pravice kot nemški delavci. Če vas slovensko ali tujo podjetje napoti na delo v Nemčijo, zakonodaja zahteva spoštovanje minimalnih standardov države gostiteljice. [1, 2, 3]

Vaše ključne pravice v Nemčiji

• Minimalna plača: Upravičeni ste do zakonsko določene minimalne urne postavke ali minimalne plače za gradbeni sektor (določene s splošno zavezujočo kolektivno pogodbo).
• Dodatek za prehrano in prenočišče: Stroški nastanitve in prehrane med napotitvijo ne smejo biti odšteti od vaše minimalne plače. Delodajalec vam mora kriti potne stroške ter stroške bivanja.
• Delovni čas in odmori: Najvišji dopustni delovni čas je 8 ur na dan (izjemoma 10 ur, če se povprečje izravna). Pripada vam minimalno 45 minut odmora pri delu nad 9 ur.
• Plačani dopust (SOKA-BAU): V nemškem gradbeništvu obstaja poseben sklad za dopuste (SOKA-BAU). Vaš delodajalec mora tja vplačevati prispevke, vi pa imate pravico do plačanega letnega dopusta oziroma nadomestila.
• Varnost pri delu: Delodajalec vam mora zagotoviti ustrezno osebno varovalno opremo (delovni čevlji, čelada, zaščitna oblačila) brez kakršnih koli stroškov za vas. [1]

Najpogostejše kršitve na katere morate paziti

• Neevidentirane nadure: Delodajalci pogosto ne beležijo dejanskih ur. Sami vodite natančen dnevnik opravljenih ur (kdaj ste začeli, končali, kje ste delali in kdo je bil prisoten). [1]
• Nepravilni odbitki: Delodajalec vam od plače ne sme samovoljno trgati zneskov za prevoz, orodje ali bivanje v nehumanih nastanitvah.
• Pritisk za podpis neznanih dokumentov: Nikoli ne podpisujte dokumentov (pogodb, sporazumnih odpovedi ali potrdil o prejemu denarja), ki jih ne razumete ali so v nemškem jeziku brez prevoda.

Kje lahko poiščete pomoč?

Če so vaše pravice kršene (npr. neizplačilo plač, neplačane nadure), se lahko obrnete na brezplačna svetovalna mesta: [1, 2]

1. Faire Mobilität: Nemška mreža, ki nudi brezplačno svetovanje v slovenščini ter drugih jezikih nekdanje Jugoslavije. Pomagajo vam preveriti plačilne liste in ukrepati proti delodajalcu.
2. Delavska svetovalnica v Sloveniji: Nudi neposredno podporo delavcem, ki se soočajo s kršitvami pravic doma ali v tujini.
3. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): V sodelovanju z DGB informira napotene delavce o njihovih pravicah na tujem trgu dela. [1, 2, 3, 4, 5]

Ali se trenutno nahajate v situaciji, kjer vam delodajalec dolguje plačo, ali pa vas zanimajo točni zneski minimalne urne postavke za vaš profil v Nemčiji?

STATISTIKA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU V LETU 2026:

Statistika nezgod pri delu Inšpektorata RS za delo v 2025

Statistika poklicnih bolezni Inšpektorat RS za delo v 2025

Poročilo o poklicnih boleznih v letu 2025, ISS KIMPDŠ

Statistika Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom pri MDDSZ o odškodninah za azbestne poklicne bolezni v 2025

Statistika ZPIZ v 2025

Statistika ZZZS v 2025

DODATNA INFORMACIJA ZZZS: Mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Direkcija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): “Imenovani zdravniki in zdravniki ZK v 2026 v 4 primerih zavarovanca s posebnim dopisom opozorili, da bi po njihovi oceni lahko šlo za poklicno bolezen in kakšen je postopek.”

Sporočilo MDDSZ o stanju psihosocialnih obremenitev na DM na gov.si, 28. april 2026

Odgovor Ministrstva za zdravje, 6. 5. 2026

Projekt NIJZ “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu – CP VZD”, 2025-2029

Povezava na spletno stran projekta CP VZD

Trajanje projekta: 1. 11. 2024 do 30. 9. 2029; uradni uvodni dogodek: 31. 3. 2026, Hotel Union, Ljubljana

Za projekt je zagotovljeno 7.000.000 evrov. Sofinancirata ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (15 %) ter Evropski socialni sklad (85 %) v okviru specifičnega cilja programa evropske kohezijske politike “Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+)“.  Projekt izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Socialni partnerji so se s projektom prvič seznanili 16. 1. 2026 na 369. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter ga ocenili kot pomemben korak k bolj sistemskemu in usklajenemu pristopu k varnosti in zdravju pri delu. Izrazili so interes za sodelovanje pri njegovem izvajanju.

Cilji projekta

Glavni cilj projekta je vzpostavitev celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu in dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju in tudi širše.

Specifični cilji projekta so:

• pridobitev anketnih podatkov o stanju VZD v Sloveniji s pomočjo nacionalne raziskave;
• analiza stanja in izzivov na področju VZD ter vzpostavitev pogojev za razvoj kulture VZD;
• dvig usposobljenosti in ozaveščenosti delavcev o pomenu varnega in zdravega delovnega okolja;
• dvig usposobljenosti strokovnjakov za ocenjevanje tveganj;
• dvig usposobljenosti in ozaveščenosti socialnih partnerjev glede VZD;
• analiza obstoječih zbirk podatkov in oblikovanje predloga nove zbirke podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganj na delu in delazmožnosti.

Faze projekta                                                                    

Projekt se bo izvajal v okviru 10 delovnih paketov, ki predstavljajo zaokrožen sklop medsebojno povezanih aktivnosti za dosego strateških ciljev projekta (DP 1 – 10).

DP 1: Upravljanje in koordinacija projekta

DP 2: Evalvacija

DP 3: Komuniciranje in diseminacija

DP 4: Nacionalna raziskava o VZD v Sloveniji

DP 5: Analiza stanja in izzivov na področju VZD ter vzpostavitev pogojev za razvoj kulture VZD

DP 6: Izbor 300 organizacij za izvedbo aktivnosti, predvidenih za dosego programskega kazalnika operacije

DP 7: Usposabljanje in ozaveščanje delavcev o VZD

DP 8: Usposabljanje strokovnjakov za ocenjevanje tveganj

DP 9: Usposabljanje in ozaveščanje socialnih partnerjev o VZD

DP 10: Analiza obstoječih zbirk podatkov in oblikovanje predloga nove zbirke podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganja na delu in delazmožnosti.

Dodana vrednost

• Celostni pristop k varnosti in zdravju pri delu: Projekt CP VZD vzpostavlja temelje za celostno obravnavo VZD, ki presega zgolj izpolnjevanje zakonskih zahtev in vključuje povezovanje zdravstvenih, delovnih, organizacijskih in družbenih vidikov.

• Razvoj orodij za oceno tveganj in delazmožnosti: S sistematičnim pristopom bo projekt omogočil oblikovanje boljših orodij za identifikacijo tveganj in oceno delazmožnosti, kar bo pripomoglo k bolj ciljno usmerjeni preventivi in ukrepom na ravni delovnih organizacij.

• Krepitev usposobljenosti in opolnomočenje deležnikov: Projekt bo s pripravo strokovnih gradiv in izvedbo usposabljanj povečal zmožnost delodajalcev, strokovnjakov in socialnih partnerjev za aktivno in učinkovito upravljanje VZD.

• Ozaveščanje in vključevanje delavcev: Z razvojem komunikacijskih pristopov in vsebin, prilagojenih različnim ciljnim skupinam, bo projekt prispeval k višji ravni zavedanja o pomenu zdravega delovnega okolja ter spodbudil aktivno vlogo delavcev pri skrbi za lastno zdravje.

• Podlaga za dolgoročne sistemske spremembe: Z analizo podatkov, razvojem predlogov politik ter vzpostavitvijo podatkovnih virov bo projekt prispeval k trajnostnemu razvoju področja VZD in služil kot strokovna osnova za nadaljnje strateške odločitve.

Pričakovani rezultati in gradiva

Projekt bo prispeval k razvoju strokovnih podlag za izvajanje preventivnih ukrepov ter k dolgoročnemu izboljšanju upravljanja VZD v Sloveniji. Med ključnimi rezultati projekta bodo analize in raziskave, programi usposabljanja ter gradiva, prilagojena različnim ciljnim skupinam. Oblikovani  bodo tudi konkretni predlogi za izboljšave obstoječih politik, priporočila za delodajalce ter izhodišča za sistemski razvoj podatkovnih zbirk o tveganjih pri delu in delazmožnosti. S tem bo projekt bo zagotovil temelje za strateško, celostno in vključujoči obravnavi VZD.

Dogodki projekta:

16. 1. 2026: na 369. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se s projektom seznanili socialni partnerji; aktualno o delu ESS

26. 1. 2026: prvi razpis Javni poziv zunanjim strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu k sodelovanju na projektu, glej tudi povezavo, UKC Ljubljana

10. 2. 2026: razpis Podpora pri vodenju projektne dokumentacije in odnosih z regulatornimi organi in organom upravljanja projekta Celosten pristop k zdravju in varstvu pri delu, UKC Ljubljana

23. 2. 2026: drugi razpis Pomoč pri motiviranju in vključevanju 300 organizacij v projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu; povezava, UKC Ljubljana

31. 3. 2026: Uradni uvodni dogodek projekta CP VZD, Hotel Union, Ljubljana; program

25. 5. 2026: UKC LJ – KIMDPŠ je v okviru projekta CP VZD 26.5.2026 ponovno objavil javno naročilo za pomoč pri motiviranju in vključevanju 300 organizacij v projekt CP VZD. Odprto je do 22.6. 2026, do 9.00.

E-novice ZSSS:

28/2026 e-novica ZSSS (2. 6. 2026): Išče se 300 delovnih organizacij za projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu

13/2026 e-novica ZSSS (25. 3. 2026): Projekt NIJZ “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

2/2026 e-novica ZSSS (14. 1. 2026): Do 20. 1. 2026 se išče 300 organizacij za sodelovanje v projektu “Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu”

Naravne in druge nesreče:

Foto: spletna stran Vlade RS

Glej tudi:

• • Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):

• 2. člen:
  • (2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo v delih vojaških dejavnosti Slovenske vojske, policijskega dela oziroma zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo izvajajo Civilna zaščita in druge reševalne službe ter v rudarstvu, v katerih so posamezna vprašanja varnosti in zdravja pri delu urejena s posebnimi predpisi.
• 75. člen:
  • Nadzor nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom, reševanja in evakuacije opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):

• 137. člen:
  • (6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

• 145. člen:
  • Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

Pomoč gospodarstvu po naravnih nesrečah, spletna stran Vlade RS: Z ukrepi za pomoč gospodarstvu vlada želi pomagati podjetjem, prizadetim v naravnih nesrečah, da čim prej sanirajo nastalo škodo, ohranijo zaposlene, ter ponovno zaženejo poslovanje in s tem tudi ohranijo dosedanje kupce.

V klicnem centru 114 je državljankam in državljanom omogočen dostop do zanesljivih, preverjenih in usklajenih informacij o aktualnih temah, ki jih določa Vlada Republike Slovenije.

• Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) 
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) 
• Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode