Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu
Sprejeta na seji izvršnega odbora Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) 15. in 16. oktobra 2024
Delavci v Evropi se soočajo s stresom na delovnem mestu. Epidemija stresa in izgorelosti se v Evropi stopnjuje zaradi kombinacije slabe organizacije dela, vse večjega pomanjkanja kadra, preobremenjenosti, zaradi kulture samoumevnosti, da je človek vedno na voljo, zaradi nizke varnosti zaposlitve in novih delodajalskih načinov nadziranja, zaradi nasilja in nadlegovanja – zlasti nasilja in spolnega nadlegovanja, ter zaradi načina dela pod visokim pritiskom, ki povzroča tako imenovani etični stres.
OPOMBA PREVAJALKE: Etični stres je poklicni stres, kot posledica neskladja med posameznikovimi etičnimi vrednotami in ravnanjem, ki se od njega pričakuje, kar lahko privede do hudih posledic za posameznika in celo do izgorelosti.
Zagotavljanje kakovostnih delovnih mest pomeni, da je treba na zakonodajni ravni urgentno ukrepati za obvladovanje stresa na delovnem mestu in psihosocialnih tveganj. ETUC poziva k sprejetju direktive o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu.
Psihosocialna tveganja so v Evropski uniji pomemben razlog slabega zdravja. Nedavna študija Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) ocenjuje, da je od celotnega bremena depresije, ki povzroča prezgodnjo umrljivost, mogoče 8 % pripisati izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu. Evropska komisija bi morala nameniti več sredstev za statistične podatke na ravni EU o odstotku samomorov, povezanih z delom.
Dokazano je, da lahko psihosocialna tveganja med drugim povzročijo in/ali poslabšajo kostno-mišične in srčno-žilne bolezni ter tako dodatno poslabšajo zdravje in varnost delavcev. Lahko pri delavcih vodijo v zlorabo opojnih snovi. Ogrožajo tudi obstoj delovnih organizacij, saj odsotnost prevencije povzroča stroške delodajalcem tako v zasebnem kot v javnem sektorju ter v sistemu socialnih zavarovanj. Psihosocialna tveganja povečujejo odsotnost z dela, vključno z dolgotrajno odsotnostjo z dela, fluktuacijo zaposlenih ter zmanjšujejo produktivnost in uspešnost. So tesno prepleteni z nasiljem, spolnim in ostalim nadlegovanjem na delovnem mestu, vključno s spolnim nadlegovanjem in nasiljem na spletu in zunaj njega, nasiljem tretjih oseb ter nasiljem v družini. Zaradi preobremenjenosti javnih in zasebnih storitev je vse več primerov etičnega stresa, ko delavci ne morejo zagotavljati storitev takšne kakovosti, za katero vedo, da so potrebne. Ključno je, da delodajalci v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju vsem delavcem zagotovijo pravico in pogoje za zagotavljanje kakovostnih storitev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti delavcem, ki neposredno delajo s strankami. Iz teh razlogov trdna zakonodaja za preprečevanje teh izzivov ne bi koristila le delavcem, temveč tudi delodajalcem.
Kljub temu da okvirna direktiva št. 1989/391/EGS o ukrepih za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu pokriva vse vidike varnosti in zdravja pri delu, v več kot treh desetletjih njenega obstoja ni prišlo do boljšega obvladovanja psihosocialnih tveganj. Čeprav strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 priznava razširjenost stresa med evropskimi delavci, pa ne določa zavezujočih ukrepov za njihovo preprečevanje. Neobvezujoče smernice o psihosocialnih tveganjih ne zadoščajo za zaščito delavcev. Zato ETUC že več let poziva Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo, ki bo obravnavala to vprašanje z vidika varnosti in zdravja pri delu, kolektivnih ukrepov in organizacije dela, preventivnih ukrepov in odgovornosti delodajalcev.
Leto 2023 je v EU beležilo močan porast pozornosti politikov za duševno zdravje. Zlasti je treba pohvaliti prizadevanja belgijskega predsedstva (2024), ki se je zavzemalo za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj. Konferenca na visoki ravni, organizirana januarja, se je zaključila z izjavami Evropske komisije, belgijske vlade in evropskih socialnih partnerjev [BUSINESSEUROPE in SGI Europe] v prid takšni zakonodaji.
Izvršni odbor ETUC je že leta 2018 sprejel prvo resolucijo “o ukrepih za boj proti stresu in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu”. Z njo je ETUC dobila mandat, da intenzivno poziva k sprejemu evropske direktive o psihosocialnih tveganjih za zdravje in varnost pri delu ter da ozavešča in pripravi smernice za pogajanja. Oba cilja tiste resolucije je ETUC dosegla, deloma prek platforme EndStress.EU. V tej resoluciji ni le podrobno navedeno, kaj bi morala biti vsebina takšne direktive, ampak je tudi upoštevana zaveza kongresa ETUC za direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem na delovnem mestu.
Evropska direktiva o psihosocialnih tveganjih pri delu bi morala upoštevati vidik spola in večje ogroženosti žensk ter drugih ranljivih skupin, kot so mladi in ljudje, ogroženi zaradi svoje rase ali spolne usmerjenosti ter vključevati:
- jasno opredelitev, kaj so psihosocialna tveganja pri delu in poudarek, da so predvidljiva in preprečljiva ter povezana z delom (v skladu z opisom ILO in konvencijo ILO št. 190);
- opredelitev, da psihosocialna tveganja pri delu povzročajo pogoji, v katerih se delo opravlja, organizacija dela z nerazumno visokimi pričakovanji, nezdrava delovna preobremenitev, da se delo opravlja s premajhnim številom zaposlenih, delovne zahteve, ki vodijo v čustveno izčrpanost in etični stres ter množenje dejavnikov, ki določajo tempo dela v kombinaciji s pomanjkljivo podporo;
- za psihosocialna tveganja pri delu so odgovorni delodajalci, ki odločajo o organizaciji dela – ne pa vodstveni delavci. Patologije, ki so posledica izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem, je treba uradno priznati kot poklicne bolezni, zato je treba ustrezno dopolniti Priporočilo (EU) 2022/2337 o evropskem seznamu poklicnih bolezni z vključitvijo psihosocialnih motenj;
- izpostaviti je treba obveznost delodajalcev, da na samem viru sistematično ocenijo tveganja za varnost in zdravje pri delu in preprečijo dejavnike psihosocialnih tveganj pri delu, vključno z vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja, da s preventivnimi ukrepi omejijo izpostavljenost tem tveganjem vseh delavcev, vključno z organizacijo dela in z obveznostjo zagotavljanja dobrih delovnih pogojev in brez nerazumno visokih pričakovanih delovnih rezultatov, da ne prihaja do preobremenjevanja delavcev ampak se ob upoštevanju števila zaposlenih zagotavlja kakovostno delo;
- kadar delavci poročajo o svoji izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu, mora biti breme dokazovanja na delodajalcu;
- prepovedati je treba med drugimi škodljivimi organizacijskimi praksami nadziranje in opazovanje ravnanja in uspešnosti s pomočjo digitalne tehnologije, kakršni so uporaba orodij za merjenje individualne produktivnosti, ki spodbujajo tekmovalnost med delavci. Predvsem pa je treba v podjetjih prepovedati objavljanje lestvic uspešnosti delavcev. Slednja praksa se pogosto uporablja, zlasti v podjetjih, ki so usmerjena v prodajo, vendar ne samo v njih;
- pri zasnovi in monitoringu izvajanja ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj (vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem ter vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja) je treba zagotoviti resnično vključenost in sodelovanje sindikalnih in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu;
- obveznost delodajalcev, da v pogajanjih s sindikati in predstavniki delavcev določijo cilje in kazalnike za zmanjšanje stresa, povezanega z delom;
- preprečevanje dojemanja psiholoških stisk kot „sramoto“, da jih ne bi prikrivali ali na njihovi podlagi diskriminirali tistih, ki jih doživljajo. Zagotoviti je treba, da ni posledic za zaposlene, ki izrazijo zaskrbljenost glede psihosocialnih tveganj na delovnem mestu;
- dostop do usposabljanja za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu mora biti omogočen vsem delavcem, vodstveno osebje pa mora biti deležno obveznega specializiranega usposabljanja;
- izvršilne postopke in ukrepe za zagotavljanje skladnosti, vključno sredstva, kot so viri in usposabljanje, za boljše delovanje inšpektorata za delo. Domet te direktive bi moral biti širši kot pri okvirni direktivi, delavci v gospodinjstvu pa ne smejo biti izključeni iz njene uporabe.
Besedilo originalne resolucije v angleščini
Tudi v Grčiji so se zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi okrepili in podaljšali, zato so se poleti njihovi nekoč zahtevni pogoji za delo na prostem spremenili v nevarne. Kljub pozivom sindikatov pa se grška vlada obotavlja v ekstremni vročini omejiti delo na prostem. Lani je grška vlada npr. zgolj od 17. do 19. julija 2023 prepovedala delo na prostem, ko bi zunanje temperature presegle 40 °Celzija. Grški sindikati pa opozarjajo da lahko na delu na prostem v kmetijstvu, gradbeništvu ali dostavnih storitvah vročinski udar povzročijo že temperature nad 35 °Celzija.
Obveščamo vas, da bo Mednarodna organizacija dela (ILO) 25. aprila 2024 med 13.30 in 15.00 po srednjeevropskem času izvedla globalni dogodek z naslovom “Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu”, na katerem bo predstavljeno poročilo “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju”, ki razkriva nove zaskrbljujoče podatke o vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje delavcev. Poročilu bo sledila razprava strokovnjakov in predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev o tem, kako zaščititi delavce in se odzvati na ta globalni izziv.
Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 
