13. 10. 2026: Začetek kampanje za zdrava delovna mesta 2026–2028 »Skupaj za duševno zdravje na delovnem mestu«

Evropski teden mobilnosti:

2021 –

Evropski teden mobilnosti v Sloveniji poteka od samega začetka vzpostavitve kampanje na evropski ravni pod okriljem Evropske komisije, to je od leta 2002. Ključni nosilec kampanje na nacionalni ravni je Ministrstvo pristojno za prometno politiko. Občinam vsako leto ponudi prostor za glasno ozaveščanje pomena spremembe mobilnostih navad v prid aktivni mobilnosti, javnemu prevozu in drugim čistim, pametnim rešitvam premikanja, preko preizkušanja novih praks preko pilotnih ukrepov kot so nove pilotne linije JPP, začasne zapore ulic in trgov etc, promocija infrastrukture in tehnologij za trajnostno mobilnost ter pridobivanje povratnih informacij javnosti.   Zavzete lokalne skupnosti ta čas izkoristijo za vzpostavitev partnerstev z zainteresiranimi skupinami, sodelovanje in povezovanje med občinami ter za uvedbo novih dolgoročnejših politik in trajnih ukrepov v zvezi z mobilnostjo.

Z izvajanjem ozaveščevalnih aktivnosti v okviru kampanje ETM želimo prispevati k:

• zmanjšanju emisij TGP,
• zmanjšani rabi energije v prometu,
• zmanjšanju hrupa in izboljšanju kakovosti zunanjega zraka,
• izboljšanju kakovosti življenjskega okolja,
• večji ozaveščenosti splošne javnosti o pomenu trajnostnih oblik mobilnosti ter vplivu trajnostne mobilnosti na pravično rabo prostora za vse,
• zmanjšanju mobilnostne revščine,
• prepoznavanju drugačnih kvalitet prostora in oživitev prostora ter
• vplivu na dvig kakovosti osebnega življenja (vpliv aktivne mobilnosti na telesno in duševno zdravje, socializacija, vključenost v družbo … ).

Več na: Slovenska platforma za trajnostno mobilnost

E-novice ZSSS:

43/2026 e-novica ZSSS (21. 9. 2026): Evropski teden mobilnosti – mobilnost za vse generacije, 16. – 22. september 2026

44/2025 e-novica ZSSS (16. 9. 2025): Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. september 2025

43/2024 e-novica ZSSS (16. 9. 2024): Udoben javni prostor – za vse, Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. 9. 2024

43/2022 e-novica ZSSS (13. 9. 2022): Evropski teden mobilnosti 2022, 16. – 22. 9. 2022

51/2021 e-novica ZSSS (20. 9. 2021): Evropski teden mobilnosti

Skupaj za duševno zdravje pri delu

Kampanja EU OSHA “Zdravo delovno okolje 2026-2028”

Preprečevanje psiho-socialnih tveganj na delovnem mestu

Predviden začetek kampanje: 13. 10. 2026

O kampanji: Kampanja »Skupaj za duševno zdravje na delovnem mestu«, ki jo vodi EU-OSHA, ozavešča o psihosocialnih tveganjih ter spodbuja podporno, vključujoče in zdravo delovno okolje v vseh sektorjih.

Uspešnost delavcev se začne z zdravim delovnim okoljem. Kadar delodajalci cenijo in spodbujajo delavce, preprečujejo škodljive razmere ter vsem omogočajo uspeh. Dobro vodeno delovno okolje, ki
naslavlja psihosocialna tveganja, koristi posameznikom ter spodbuja inovativnost, sodelovanje in dolgoročni uspeh.

Prekomerna delovna obremenitev, pomanjkanje nadzora in slaba komunikacija so glavna psihosocialna tveganja, ki ogrožajo duševno dobro počutje. Če se z njimi ne ukvarjamo, lahko privedejo do izčrpanosti, depresije ali tesnobe, kar vpliva na delavce ter ogroža uspešnost, konkurenčnost in trajnost podjetja.

Kampanja spodbuja preprečevanje s pomočjo ustrezne ocene in obvladovanja tveganj ter spodbuja sodelovanje med delodajalci, vodstvom, delavci in njihovimi predstavniki. Poudarja celosten pristop, ki upošteva tako fizična kot psihosocialna tveganja. Izpostavlja tudi izzive, značilne za posamezne sektorje, ranljive skupine ter zagovarja vključujoče rešitve, s čimer zagotavlja, da lahko vsi delajo v okolju, ki podpira duševno dobro počutje.

Raziskava OSH Pulse 2025: 29 % slovenskih delavcev se sooča s stresom, tesnobo ali depresijo, ki jih povzroča ali poslabšuje delo.

Kampanja bo imela pet prednostnih področij:

1. prioritetno področje: ocena in obvladovanje psihosocialnih tveganj (februar – maj 2027),
2. prioritetno področje: nadlegovanje, spolno nadlegovanje in nasilje (junij – september 2027),
3. prioritetno področje: fizična tveganja in duševno zdravje (oktober 2027 – januar 2028),
4. prioritetno področje: psihosocialna tveganja v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (februar – maj 2028),
5. prioritetno področje: podpora duševnemu zdravju na delovnem mestu (junij – september 2028).

Podrobnejše informacije o kampanji so objavljene v Vodniku po kampanji 2026-2028.

Spletna stran kampanje v slovenščini bo zaživela 1. oktobra 2026.

Spletna stran kampanje (trenutno le v angleščini)

Dogodki kampanje:

13. 10. 2026: Začetek kampanje na tej povezavi

13. 10. 2026: Seminar MGDŠ »Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje«

Gradiva za kampanjo:

Letak kampanje v slovenščini

Vodnik po kampanji 2026-2028, v slovenščini

E-novice ZSSS:

45/2026 e-novica ZSSS (25. 9. 2026: Seminar »Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje«, 13. 10. 2026

Projekt MGDŠ “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb”, 2025-2029:

E-novice ZSSS:

39/2026 e-novica ZSSS (18. 8. 2026): Odobren projekt 2025-2029 “Varnost in zdravje pri delu – Naša skupna skrb”

Brez direktive o toplotni varnosti bo več stavk med poletnimi vročinskimi valovi

ETUC, 20. julija 2026

Poletje bo vse bolj žarišče stavk po vsej Evropi, če ne bo sprejetih ukrepov za varnost delavcev med visokimi temperaturami, sindikati opozarjajo politike in delodajalce.

Dostavljavci po Italiji stavkajo proti platformam, ki jih silijo izbirati med delom v nevarni vročini ali izgubo plače.

Sledi stavkam, ki so jih razpisali delavci v Franciji, vključno s prometom in proizvodnjo, da bi zahtevali varnostne ukrepe, ko so temperature med prejšnjim vročinskim valom presegle 40 °C.

Ko temperature presežejo 38 °C, so nesreče na delovnem mestu med 10 % in 15 % večje. Ocenjuje se, da je vsako leto s toplotnim stresom na delovnem mestu povezanih 277.000 poškodb in 230 smrti. A le 15 % delavcev pravi, da so bili sprejeti ukrepi za njihovo varnost.

Zato Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva k zakonodaji EU o največjih delovnih temperaturah, ki bi vsem delavcem omogočila pravico do plačanih odmorov in zagotovila dostop delodajalcem do vode, sence in zaščitnih oblačil.

Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je dejala:

“Delavci po vsej Evropi so poleti prisiljeni stavkati, ker je to edini način, da ostanejo varni med nevarno visokimi temperaturami.

“Prav tako opažamo stavke delavcev v negotovih zaposlitvah, ki jim je rečeno, da morajo izbirati med tem, da se ogrožajo ali pa ne morejo plačevati najemnine. To ne more trajati.

“Opozarjamo politike in delodajalce, da lahko sodelujejo s sindikati pri organizaciji dela med visokimi temperaturami na razumen in varen način, sicer se bo število stavk vsako poletje še naprej povečevalo.

“Gradnja konkurenčnosti ne pomeni ignorirati tega problema, pomeni ga reševati prek pogajanj s sindikati na evropski, sektorski in podjetniški ravni.”

Opombe

ETUC Peticija za Evropsko komisijo, naj uvede toplotne odmore kot pravico vsakega delavca

Vsebina Direktive o preprečevanju tveganj zaradi poklicne toplote

Foto: Evropska unija/Alain ROLLAND

Akcijski program 2019-2023 14. kongresa Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), maj 2019, Dunaj

Točka 331: Usposobili bomo delavce in sindikate za boljše vključevanje v klimatske dejavnosti:

a) ETUC bo gradila na svojem vodniku »Vključitev sindikatov v klimatske aktivnosti, da bi zagotovili pravičen prehod« z namenom, da spodbudi akcijo na nacionalni ravni in da pripravi svoje članice, da prevzamejo svojo vlogo pri podnebnem upravljanju.
b) ETUC v sodelovanju z ITUC bo spodbujala mobilizacijo za pravični prehod in podnebno akcijo ter bo sodelovala v akcijskem podnebnem dnevu Združenih narodov.
c) Da bi spodbudila dejavnost na ravni delovnih mest in podjetij, bo ETUC prenovila svoj projekt »Za zelena delovna mesta« na podlagi najnovejših podatkov ter študij konkretnih primerov.
d) ETUC bo preučila že vidne posledice klimatskih sprememb na delovne razmere ter kako jih obravnavati v kolektivnih pogajanjih ter v socialnem dialogu z delodajalskimi organizacijami. Cilj je pripraviti konkretna orodja za podporo sindikatom v Evropi, ki hočejo upoštevati učinek klimatskih sprememb na delavce.
e) Vožnja na delo in z dela, ki podpira odgovoren odnos do podnebja, je še eno področje, kjer delavci lahko prispevajo k podnebni akciji. Upoštevajoč dosedanje pobude bo ETUC obnovila svojo akcijo na tem področju.

Stališča predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), 17. seja, 10. 9. 2019:

Z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe« je predsedstvo podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Zaveze iz dokumenta »Sindikati in podnebne zahteve«:

1. Podnebna spremembe in okoljska kriza nasploh predstavljata resno grožnjo delavcem in delavkam ter sindikatom. Na mrtvem planetu delovnih mest ni.
2. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo socialno smiselne, premišljene in na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Reševanje okolja nikakor ne sme iti na račun delavcev in delavk ter njihovih pravic.
3. V skladu s sprejetimi zavezami Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) podpiramo Pariški podnebni sporazum. Ta postavlja jasne cilje za mednarodno podnebno ukrepanje, njegova implementacija pa pomeni preprečitev najbolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb za vse delovne ljudi po svetu.
4. Podpiramo socialno-okoljske zaveze naše krovne organizacije Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), sprejete na zadnjem kongresu na Dunaju.  Te se zavzemajo za pravičen prehod in socialno smiselne ukrepe za prehod v trajnostnejšo družbo ter pozivajo tako slovenske kot evropske odločevalce k odločnem ukrepanju.
5. Zavzemamo se za povečanje zelenih, dostojnih in sindikaliziranih delovnih mest ter v tem vidimo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.
6. Podpiramo krožno gospodarstvo ter uvajanje naprednih, okolju in delavcem prijaznih ukrepov v industriji. Pri pripravi in sprejemanju le-teh moramo od samega začetka sodelovati sindikati. Takšni ukrepi zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje, povečajo konkurenčnost podjetja in izboljšajo delovne pogoje v podjetju.
7. Zahtevamo pravičen prehod za vse delavke in delavce, ki bi kakorkoli občutili spremembe prehoda. Prav nihče – niti delavec, niti njegova družina, niti skupnost – ne sme biti prepuščena samemu sebi. Država mora v dialogu s sindikati in delodajalci poskrbeti za vseobsegajoč socialni, ekonomski, okoljski in investicijski plan, ki bo med drugim nudil zadostne finančne kompenzacije (v višini pretekle plače) za delavce, brezplačna izobraževanja, prekvalifikacije, preferenčne obravnave pri zaposlovanju, neposredno in posredno investiranje, spodbujanje in vzpostavljanje novih delovnih mest, zadostna sredstva za celovit razvoj obravnavanih skupnosti in druge ukrepe, ki bodo delavkam in delavcem omogočali pravičen in dostojen prehod.
8. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
9. Podpiramo »Podnebni štrajk«, ki bo potekal 27. septembra 2019 po celi Sloveniji, ter pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo.
   • V kolikor jim delodajalec ne dovoli udeležbe na shodu, pozivamo delavke in delavce, da si na ta dan vzamejo dopust in s tem pokažejo, da podneben spremembe predstavljajo grožnjo delovnim ljudem.
   • Če tudi to ni mogoče, pozivamo sindikate, da na delovnih mestih na ta isti dan organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki. Ob tej priložnosti lahko organizirajo razprave/skupščine o ukrepih, ki bi še spodbudili socialno in okoljsko usmerjenost podjetij, povabijo člane/ice gibanja Mladi za podnebno pravičnost na srečanje/pogovor ali prek fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih s ključnikom #pravicnatranzicija, izrazijo solidarnost in podporo protestu.

4. 2. 2026:

Izjava Konfederacije evropskih sindikatov (ETUC): 47 % zaposlenih se na delovnem mestu pregreva – vendar nadrejeni ne ukrepajo

Skoraj polovica delavcev pravi, da je njihovo delovno mesto poleti preveč vroče, vendar le eden od desetih pravi, da so bili sprejeti ukrepi za njihovo varnost, kar kaže na potrebo po zakonodaji EU o najvišjih delovnih temperaturah.

Poročilo o vplivih podnebnih sprememb, ki ga je danes objavila Evropska agencija za okolje, kaže, da 47 % ljudi pravi, da jim je na delovnem mestu preveč vroče. To pomeni, da je delovno mesto eno izmed najbolj tveganih okolij, vendar le okoli 15 % delavcev pravi, da so bile sprejete spremembe na delovnem mestu. Delež je bil še nižji med najrevnejšimi delavci, ki so pogosto zaposleni na delovnih mestih z najvišjo stopnjo izpostavljenosti vročini.

Raziskave kažejo, da se pri temperaturah nad 30 °C tveganje za nesreče na delovnem mestu poveča za 5–7 %, pri temperaturah nad 38 °C pa je verjetnost nesreč večja za 10–15 %. Izpostavljenost vročini ima tudi dolgoročne tveganje za zdravje, saj poveča verjetnost za srčno-žilne, dihalne in druge bolezni, kot so kronična ledvična bolezen ali neplodnost.

Ugotovitve potrjujejo obstoječe podatke EU, ki kažejo, da 89 % delodajalcev navaja, da je glavni razlog za njihovo skrb za varnost in zdravje pri delu zakonodaja. Brez nove zakonodaje bo vsako poletje prineslo novo val smrtnih nesreč pri delu. Zato Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva, naj se v prihodnji zakon o kakovostnih delovnih mestih vključijo zavezujoči ukrepi za zaščito delavcev med ekstremnimi vremenskimi pojavi.

Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je izjavila: „Delodajalcem ne smemo dovoliti, da se pretvarjajo, da podnebne spremembe ne obstajajo. Ta raziskava kaže, da ne sprejemajo ukrepov za varnost delavcev pri visokih temperaturah, kljub temu da je to zdaj problem, ki prizadene skoraj polovico vseh delavcev, zlasti tistih z najnižje plačanimi delovnimi mesti. Varnost ljudi na delovnem mestu je stvar zdravega razuma: zagotoviti, da imajo delavci dostop do sence, vode, zaščitnih oblačil ali da lahko naredijo premor, ko postane nevarno vroče. Raziskava kaže, da se to ne dogaja, zdaj pa moramo ukrepati.“

Giulio Romani, sekretar ETUC, je izjavil: „Vsako poletje prinaša vrsto smrtnih nesreč na delovnem mestu, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, in ta raziskava kaže, zakaj – podnebne spremembe predstavljajo vse večje tveganje za delavce, vendar delodajalci ne storijo dovolj, da bi se prilagodili. Delodajalci sami pravijo, da sprejemajo ukrepe za zdravje in varnost, kadar to zahteva zakon. To nalaga Komisiji odgovornost, da predloži zakonodajo, potrebno za varnost ljudi na delovnem mestu, kadar so temperature previsoke ali pa izjemno nizke. Ker se bliža še eno vroče poletje, bi izguba časa pomenila izgubo življenj. Upam, da nihče ne želi prevzeti odgovornosti za preprečevanje ali zavlačevanje sprejetja potrebnega in nujnega zakona.“

Več na: 47% too hot at work – but bosses failing to take action | ETUC

25. junija 2026 bo v Bruslju pomemben dogodek, ki se bo slej ko prej odrazil tudi na pravilih dela v času vročinskih valov v Sloveniji. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) bo namreč v sodelovanju z Evropskim sindikalnim inštitutom (ETUI) in evropskimi sindikalnimi konfederacijami EFFAT, EPSU in EFBWW organizirala konferenco z naslovom “Zaščita delavcev pred vročino na delovnem mestu: posledice in rešitve” in na njej, da bi spodbudila evropske zakonodajalce, predstavila svoj predlog direktive EU za zaščito delavcev v času vročinskih valov.  Takole so napovedali ta dogodek:

“Podnebne spremembe globoko spreminjajo naš planet. Ena od najbolj vidnih in neposrednih posledic teh sprememb je strmo naraščanje temperatur v številnih regijah. Vedno večja izpostavljenost vročini ni le velik problem za javno zdravje, temveč tudi vse večje poklicno tveganje za delavce, ki so med opravljanjem svojega dela redno izpostavljeni visokim temperaturam.

V tem kontekstu je bistveno bolje razumeti, koga to najbolj prizadene in kako izpostavljenost vročini konkretno vpliva na zdravje delavcev. Delavci na prostem, tisti v fizično zahtevnih poklicih ter delavci v slabo prezračenih notranjih prostorih so še posebej ranljivi. Toplotni stres lahko povzroči resne posledice za zdravje, od dehidracije in izčrpanosti do hujših stanj, kot je toplotni udar, hkrati pa poveča verjetnost nesreč pri delu. Te situacije postavljajo pomembna vprašanja glede ustreznosti obstoječih okvirov za zaščito. Ali je sedanji pravni okvir zadosten? Ali bi morali oblikovalci politik sprejeti bolj proaktiven pristop do tveganja, ki ni več le občasno, ampak je prisotno v številnih regijah Evropske unije?

Glavni cilj tega dogodka je predstavitev vzorca direktive o izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, ki jo je pripravil ETUI in jo podpirajo številne evropske sindikalne federacije (EFFAT, EPSU, EFBWW) ter ETUC. Trdno verjamemo, da je izpostavljenost vročini na delovnem mestu eno od vprašanj, ki zahteva posebno zavezujočo zaščito, in v ta namen si prizadevamo s takšnim instrumentom zagotoviti pravni odgovor na vprašanja, ki so bila že prej postavljena.

Na tem dogodku bomo predstavili delo, opravljeno v zadnjih mesecih na področju izpostavljenosti vročini na delovnem mestu, s ciljem osvetliti ta ključna vprašanja in raziskati možne rešitve, kot je direktiva EU o preprečevanju poklicnih tveganj zaradi izpostavljenosti vročini. Posebno pozornost bomo namenili mnenjem samih delavcev, katerih izkušnje bodo iz prve roke ponudile vpogled v realnost dela v visokotemperaturnih pogojih. Pridružite se nam in sodelujte v živahni razpravi o tem, kako bolje zaščititi delavce, ki se bodo v teh poletnih mesecih soočali z vse večjo izpostavljenostjo vročini.”

Diskriminacija

Tematska številka DE, 2019

ZSSS o diskriminaciji

ZSSS se zavzema za enako obravnavo in odpravo vseh oblik diskriminacije v svetu dela, v delovnih razmerjih in širše v družbi.

Diskriminacija pomeni kršitev načela enakega obravnavanja zaradi katere koli osebne okoliščine osebe, kot so: spol, narodnost, rasa ali etično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, premoženjsko stanje, družinski status, članstvo v sindikatu itd. Diskriminacija lahko prizadene posameznico ali posameznika, lahko tudi skupino ljudi, je protizakonita, ne glede na to ali do nje pride namerno ali nenamerno, in predstavlja krivico ter nezakonitost, če pomeni neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin.

Zagovornik načela enakosti:

O DISKRIMINACIJI – Zagovornik načela enakosti

Publikacije in članki:

Socialna distanca, politična toleranca in diskriminacija, UMAR, junij 2026

Diskriminacija na trgu dela, tematska številka Delavske enotnosti, junij 2029

Diskriminacija v praksi, neenaka obravnava posameznika brez upravičenega vzroka, doc. dr. Katarina Babnik in izr. prof. dr. Eva Boštjančič, HRM, april/maj 2019

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI, ZSSS, 2009