DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Standardi

Kaj je standard?

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju. Standardi naj bi temeljili na priznanih rezultatih znanosti, tehnike in izkušenj z namenom doseganja optimalnih koristi za skupnost (SIST EN 45020:2007, 3.2)

Citirano po: http://www.sist.si/kaj-je-standard.html


Standardi so pomembni tudi za delavce!

Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je v pomoč delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu marca 2019 izdala v spletni obliki novo publikacijo z naslovom »Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu.

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je namreč v slovenščini in angleščini 1. 2. 2019 izdal novi slovenski standard SIST ISO 45001:2018, Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu – Zahteve z napotki za uporabo, ki ga bodo v prihodnjosti pridobila številna slovenska podjetja. Pričakuje se nenazadnje, da bo ta standard najbrž pomemben pri pridobivanju posla na mednarodnem tržišču.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 45. členu med drugim določa tudi, da mora delodajalec delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Mednje sodi prav gotovo tudi vzpostavljanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z novim standardom ISO 45001:2018. V novi publikaciji je zato vrsta nasvetov za delavske zaupnike, kako smiselno in učinkovito sodelovati v procesu pridobivanja certifikata po tem standardu.

Ker pa je standardizacija za marsikoga povsem novo področje, smo za vas v slovenščino prevedli tudi informacijski letak Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) z naslovom»Standardi so pomembni tudi za delavce«.

Vabimo vas, da si oba kratka v slovenščino prevedena dokumenta o standardih VZD preberete! Gotovo vama bosta v pomoč.

Do obeh dokumentov s klikom na naslednji povezavi:

 

Povezani prispevki:

Novi mednarodni standard upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu – ISO 45001

 

Vzorci aktov delodajalca

VZORCI S PODROČJA PSIHOSOCIALNIH OBREMENITEV NA DELOVNEM MESTU

Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu
Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

Podlage za KP

EVIDENCA KOLEKTIVNIH POGODB

Na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006), ki je začel veljati 6. 5. 2006, se kolektivne pogodbe, sklenjene za območje države, vpisujejo v evidenco kolektivnih pogodb, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo:

Evidenca kolektivnih pogodb

 

Sporazumi Evropskih partnerjev

NEODVISNI SPORAZUMI (Nacionalne članice organizacij evropskih socialnih partnerjev so zadolžene za izvajanje teh sporazumov v skladu s postopki in prakso razmerij med delavci in delodajalci):

NEODVISNI SPORAZUM O VKLJUČUJOČIH TRGIH DELA, 25/03/2010 (v angleščini)

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008

OKVIRNI SPORAZUM O DELU NA DALJAVO, 16/02/2002

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

OKVIRNI SPORAZUMI, KI SO Z ODLOČITVIJO EVROPSKEGA SVETA RAZGLAŠENI ZA DIREKTIVE (Evropski socialni partnerji pozovejo Evropski svet, da naj sprejmejo tako odločitev. V resnici pa direktivo predlaga Evropska komisija. Tako sporazum postane del evropske zakonodaje.):

DIREKTIVA SVETA 2010/18/EU Z DNE 8. 3. 2010 O IZVAJANJU REVIDIRANEGA OKVIRNEGA SPORAZUMA O STARŠEVSKEM DOPUSTU, SKLENJENEM MED BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP IN ETUC, TER O RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 96/34/ES, 18/06/2009

DIREKTIVA SVETA 1999/70/ES Z DNE 28. 6. 1999 O OKVIRNEM SPORAZUMU O DELU ZA DOLOČEN ČAS, SKLENJENEM MED ETUC, UNICE IN CEEP, 19/03/1999

DIREKTIVA SVETA 97/81/ES Z DNE 15. 12. 1997 O OKVIRNEM SPORAZUMU O DELU S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM, SKLENJENEM MED ETUC, UNICE IN CEEP, 06/06/1997

DIREKTIVA SVETA 96/34/ES Z DNE 3. JUNIJA 1996 O OKVIRNEM SPORAZUMU O STARŠEVSKEM DOPUSTU, SKLENJENEM MED UNICE, CEEP IN ETUC, 14/12/1996

SMERNICE ZA DEJAVNOSTI (Organizacije evropskih socialnih partnerjev ETUC, BUSINESSEUROPE-UEAMPE in CEEP so do sedaj podpisale dvoje smernic za dejavnosti in s tem določile skupne cilje in smernice. Nacionalne članice teh evropskih organizacij socialnih partnerjev naj bi jih promovirale in izvajale na vseh primernih ravneh. Vsako leto evropski socialni partnerji skupaj preverjajo nacionalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi različnih prioritet ter vrednotijo njihov učinek.):

OKVIR DEJAVNOSTI ZA ENAKOST MED SPOLOMA, 22/03/2005

OKVIR UKREPOV ZA VSEŽIVLJENJSKI RAZVOJ ZNANJA IN KVALIFIKACIJ, 22/02/2002

EVROPSKO PARTNERSTVO (Organizacije evropskih socialnih partnerjev ETUC, BUSINESSEUROPE-UEAMPE in CEEP skupaj z Evropsko komisijo):

EVROPSKO PARTNERSTVO ZA VKLJUČEVANJE – NUDENJE MOŽNOSTI BEGUNCEM ZA VKLJUČITEV NA EVROPSKI TRG DELA, 20/12/2017

Strategije EU

RESOLUCIJA ETUC O AKTIVNOSTIH ZA OBVLADOVANJE STRESA IN ODPRAVO PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ NA DELOVNEM MESTU

“Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red” (ETUC, Sofija, 25. – 26. junija 2018)

 

Čeprav je v evropski zakonodaji kar precej direktiv, ki ščitijo delavčevo zdravje pred kemijskimi, fizikalnimi in biološkimi tveganji na delovnem mestu, pa namreč med njimi ni direktive o zaščiti delavcev pred psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu. In to kljub temu, da so tudi pri nas enako kot v EU posledice stresa in drugih psihosocialnih tveganj eden najpogostejših razlogov tako za bolniško odsotnost z dela kakor tudi za invalidsko upokojitev. V Evropi 25 % delavcev po podatkih EUROFOUND navaja, da stres, povezan z delom, doživljajo ves svoj delovni čas ali večino svojega delovnega časa, podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje.

Da bi ta pobuda ETUC iz naslova zgoraj uspela, bo potrebno vanjo investirati veliko energije in časa, saj se je v preteklih 15 letih povsem ustavilo sprejemanje novih evropskih direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Evropski delodajalci namreč trdijo, da je zanje v primerjavi z njihovo konkurenco na svetovnem trgu že preveč »administrativnih bremen« zaradi evropske zaščite delavčevega zdravja. V prihodnosti bomo zato tako v ETUC kot v ZSSS veliko napora namenili kampanji, s katero bomo ozaveščali in spodbujali evropske poslance in Evropsko komisijo, da je nova direktiva najbolj učinkovit način za obvladanje slabega poklicnega zdravja zaradi psihosocialnih tveganj.

Čeprav 24. člen našega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec »sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev«, bi bila takšna evropska direktiva še kako dobrodošla tudi za nas. Kajti resolucija ETUC iz leta 2018 našteva, kaj vse naj bi bilo v novi direktivi za ohranitev delavčevega poklicnega zdravja: »… poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, naj bodo upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje). ETUC se je v preteklosti že opredelila, da bi ta direktiva morala vključevati »na primer pravico do odklopa za delavce, da se jim ne bo smelo posegati v njihov čas za počitek in dopust. Poleg tega se je treba soočiti z učinkom organizacije dela in naraščanja dela, ki se opravlja izven delovnega razmerja.«

Več na naslednjih povezavah:

Slovenski neuradni prevod »Resolucije ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red«, ki jo je izvršni odbor ETUC sprejel na svoji seji v Sofiji, 25. – 26. junija 2018
Resolucija na spletni strani ETUC (v angleščini)
Povzetek skupnega poročila o razširjenosti psihosocialnih tveganj pri delu, ki sta ga pripravili Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) – na seznamu jezikov klikni na slovenščino (SL)

 


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ –  10. 1. 2017

Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu

Sporočilo v slovenščini
Praktična navodila za delodajalce: Zdravje in varnost pri delu sta stvar vseh

Sklep iz sporočila:

Na podlagi 25 let izkušenj v politiki za varnost in zdravje pri delu na ravni EU in podrobnega naknadnega vrednotenja pravnega reda EU je mogoče pridobiti spoznanja za prihodnost. Sodobna politika za varnost in zdravje pri delu mora zajeti jasne in posodobljene predpise na ravni EU in nacionalni ravni. Podjetjem je treba pomagati pri izpolnjevanju predpisov in v čim večji meri izkoristiti njihova prizadevanja za varnost in zdravje pri delu v okviru bolj zdrave, srečnejše in produktivnejše delovne sile. To velja zlasti za mikropodjetja in mala podjetja, v katerih je potencialni pozitivni vpliv izboljšanega zdravja in varnosti pri delu največji, ta podjetja pa se hkrati spopadajo z omejitvami pri razumevanju in uporabi obstoječih predpisov.
Izvrševanje zavezujočih predpisov v praksi je ključno, v praksi pa je odločilna predvsem kultura izpolnjevanja obveznosti v podjetjih vseh velikosti in pri delavcih. Tako kulturo skladnosti je treba oblikovati že na začetku izobraževanja, naj bo to v strokovni izobrazbi ali usposabljanju na področju vodenja. Temeljiti mora na stalnem prizadevanju za ozaveščanje in izmenjavo dobre prakse, spremljati pa se mora z inšpekcijskimi pregledi, ki v najboljšem primeru ne zajemajo samo preverjanja in sankcioniranja, ampak tudi pomagajo opredeliti boljše načine izpolnjevanja obveznosti. Socialni dialog je pomembno prispeval k izboljšanju zdravja in varnosti na ravni EU, nacionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij. In v današnjih razmerah ni izgubil svojega pomena. Prav nasprotno bo socialni dialog ključen pri izvajanju ukrepov iz tega sporočila.
Sodobna politika za varnost in zdravje pri delu temelji na sodelovanju mnogih akterjev na podlagi zdravega razuma in skupnega prepričanja, da visoki standardi varnosti in zdravja pri delu zadevajo vsakogar od nas.


RESOLUCIJA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU – 2. 10. 2015

Sprejeta na 13. kongresu Evropske konfederacije sindikatov, 2. 10. 2015 v Parizu

Od 29. septembra do 2. oktobra 2015 je v Parizu potekal 13. kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC-EKS), ki je med drugim na zadnji dan sprejel tudi sedem resolucij. Med njimi je bila tudi resolucija za varnost in zdravje pri delu, ki zavrača krčenje direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu, njihovo označevanje za administrativno breme podjetništvu ter terja od Evropske komisije ambiciozno strategijo EU in dejavnosti za izboljšanje vedno slabših delovnih razmer v Evropi. Najprej pa terja evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za petdeset najbolj rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu.

Prevod resolucije 13. kongresa ETUC za varnost in zdravje pri delu
Angleška verzija resolucije 13. kongresa ETUC

 


EU MORA UKREPATI DANES ZA IZBOLJŠANJE POKLICNE VARNOSTI IN ZDRAVJA

Prevod v slovenščino: resolucija izvršnega odbora Evropske konfederacije sindikatov, 3. 12. 2014
Resolucija IO ETUC/EKS v angleščini

 


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020

besedilo strateškega okvira 

6. junij 2014:

Gre za izjemno pomemben dokument, saj se bodo z njim uskladile nacionalne strategije v vseh 28 državah EU. Evropska komisija z njim zamuja, saj je prejšnja strategija za obdobje 2007-2012 prenehala veljati že pred dvema letoma. Priprava nove strategije je potekala v neugodnem ozračju, saj se je krepil vpliv tistih, ki varnost in zdravje pri delu dojemajo kot administrativno oviro podjetništvu.

Evropska sindikalna konfederacija ETUC je zato ob razglasitvi nove strategije zapisala, da  je prepozna in prešibka. Strategija sicer omenja vrsto pomembnih problemov varnosti in zdravja pri delu, vendar pa ne napoveduje, da bo v zvezi s tem sprejeta kakršnakoli zavezujoča evropska zakonodaja. Napoveduje celo deregulacijo, ki naj bi malim delodajalcem pomagala, da izvajajo varnost in zdravje pri delu. V tak pristop sindikati ne verjamemo, saj menimo, da zmanjšuje pravice delavcev pri malih delodajalcih.

Kot vedno bo torej pobuda za sprejem evropskih predpisov do leta 2020 morala priti s strani sindikatov. Kljub temu v ZSSS pozdravljamo, da nova EU strategija namenja veliko pozornosti poklicnim boleznim. Morda bo to končno omogočilo premike tudi v Sloveniji, kjer že od leta 1990 zaman čakamo na ustrezen predpis za verifikacijo poklicnih bolezni.

Konvencije ILO

Konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO) s področja varnosti in zdravja pri delu, ki jih je ratificirala Slovenija

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb, 1992 (slovenska verzija)

EU predpisi

DRUGI DOKUMENTI EU POMEMBNI ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU:

Člen 31

Pošteni in pravični delovni pogoji

1.   Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.

2.   Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

DIREKTIVE IN UREDBE EU:


CLP zakonodaja:

REACH zakonodaja:


VREDNOTENJE 24 DIREKTIV EU NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Evropska komisija je naročila obsežno analizo izvajanja 24 direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so prenešene v nacionale predpise varnosti in zdravja pri delu. V Sloveniji je to seveda Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) s pripadajočimi pravilniki. Vrednotenje je bilo izvedeno v okviru programa REFIT za manj obsežno, enostavnejšo in cenejšo zakonodajo EU. Žal je bila prav v okviru tega programa postavljena teza, da so EU direktive na področju varnosti in zdravja pri delu administrativno breme evropskih podjetij, ki ga velja zmanjšati. Evropski sindikati smo opozorili na nevarnost, da se bo pri tem predvsem znižala že dosežena raven zaščite delavčevaga zdravja in življenja na delovnem mestu.

Septembra 2015 je bilo objavljeno končno poročilo o rezultatih vrednotenja izvajanja 24 direktiv v vseh 28 državah EU (torej tudi v Sloveniji). Na to poročilo je 24. 9. 2015 tristranski Svetovalni odbor Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu s sedežem v Luksemburgu soglasno sprejel mnenje. Za to soglasno mnenje so torej glasovali prisotni predstavniki delavcev, delodajalcev in vlad vseh 28 držav EU. Slovenske delavce je na podlagi imenovanja v Ekonomsko-socialnem svetu zastopala Lučka Böhm iz ZSSS.

Najpomembnejše sporočilo v mnenju je: “Kljub potrebi, da se v skladu s sedanjim tehničnim razvojem posodobi nekatere zastarele direktive oziroma nekatera določila direktiv, ni nobene potrebe po popolni prenovi sistema direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Potrebno je ohraniti sedanjo ogrodje zakonodaje z okvirno direktivo in posameznimi direktivami.”

Slovenski neuradni prevod celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH
Angleška verzija celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH
Povzetek poročila o vrednotenju (v angleščini)
Celotno poročilo o vrednotenju (v angleščini)
Dokončno poročilo za Slovenijo (v angleščini)

 

Smernice

Nacionalne strategije

Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD-1) Uradni list RS, št. 23/18

angleška verzija: Resolution on the National Programme of Health and Safety at Work2018-2027

Izvedbeni dokumenti Resolucije so triletni akcijski načrti:

Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so/bodo določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki ter način spremljanja izvedbe ukrepov. Prvi triletni akcijski načrt je  Vlada Republike Slovenije sprejela na podlagi posvetovanja z Ekonomsko-socialnim svetom v decembru 2018. Po izteku vsakokratnega triletnega obdobja, za katerega bo sprejet akcijski načrt, bo pripravljena analiza izvedbe akcijskega načrta. Na podlagi analize bo pripravljen nov triletni akcijski načrt ali podan predlog za dopolnitev tega nacionalnega programa oziroma če se bodo razmere na področju trga dela in posledično na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji tako spremenile, podan predlog za sprejem novega nacionalnega programa.

Akcijski načrti:

1. Akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v prvem triletnem obdobju (2018-2021)

 


Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD) Ur.l. RS, št. 126/2003 – ni več veljavna od leta 2018!


TOLMAČENJE PREDPISOV S PODROČJA VZD

TOLMAČENJE ZVZD-1:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 43/11) v 18. členu določa, da mora delodajalec izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela. Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Glede na zgoraj navedeno na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menimo, da mora delodajalec izjavo o varnosti z oceno tveganja posredovati vsakemu delavcu za njegovo delovno mesto, še posebej pa vsakokrat, ko se izjava o varnosti z oceno tveganja spremeni in dopolni v tistem delu, ki se nanaša na posameznega delavca. Poleg tega mora delodajalec delavcu omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ko delavec to zahteva.

Delodajalec mora sprejeto novo, dopolnjeno ali popravljeno izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način, kar pomeni, da jo pošlje vsem delavcem po elektronski pošti, jo obesi na oglasno desko ali na temu podoben način poskrbi, da so delavci seznanjeni z njo. Se pravi, da mora delodajalec poskrbeti, da so delavci seznanjeni s sprejeto Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Na voljo pa ima različne običajne možnosti, kako to naredi.


TOLMAČENJE PRAVILNIKOV S PODOČJA VZD:

Loading...