Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Temeljne človekove pravice določajo mednarodni pravni akti. Po drugi svetovni vojni so 10. decembra 1948 v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) najprej definirali predvsem državljanske temeljne pravice in svoboščine v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Pravica do varnosti in zdravja pri delu je bila vključena v mednarodne pravne akte šele kasneje.

Z ratifikacijo ti mednarodni pravni akti postanejo del slovenskega pravnega reda in se lahko nanje sklicujemo pri terjanju svojih pravic.

Seznam mednarodno pravnih aktov o človekovih pravicah, na tej povezavi


Ustava Republike Slovenije:

66. člen Ustave RS
(varstvo dela)
Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
.
Tolmačenje Ustavnega sodišča RS za 66. člen Ustave RS (glej Odločba Ustavnega sodišča Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024):
.
“Člen 66 Ustave določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Pravica do varstva dela ima dva dela. Prvi določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo, kar pomeni zlasti obveznosti države, usmerjene v doseganje čim višje stopnje zaposlenosti, zagotavljanje brezplačnih služb za zaposlovanje, poklicno usmerjanje in rehabilitacijo. Drugi del 66. člena Ustave se nanaša na obveznost države, da zagotovi zakonsko varstvo zaposlovanja in dela. Bistvo te določbe je, da se to varstvo v temelju ureja z zakonom. Po naravi stvari se ta ustavna določba nanaša le na zagotavljanje oziroma varstvo tistega dela, ki se opravlja v zdravem in za delavce varnem okolju. Ker gre za varstvo dela, to pomeni zlasti predpisovanje varovalnih norm in minimalnih pravic delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev. Varstvo zaposlovanja in dela se zagotavlja zlasti s predpisi delovnega in socialnega prava.
.
Čeprav pravica do varstva dela iz 66. člena Ustave velja za programsko normo, ki zavezuje državo, da sprejema ustrezne ukrepe, pa v drugem delu, v katerem zahteva zagotavljanje zakonskega varstva zaposlovanja in dela, hkrati pomeni človekovo pravico, ki državo zavezuje k varovanju tistih človekovih pravic, ki so povezane z opravljanjem dela in zaposlovanjem. Posamezniku (običajno delavcu) zagotavlja, da bo država to zavezo izpolnila ter mu zagotovila delo v varnem in zdravem delovnem okolju. Pravica do zagotavljanja dela v varnem delovnem okolju je vključena tudi v več mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic. Točka b) 7. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPESKP) določa, da države pogodbenice priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zagotavljajo zdrave in varne delovne pogoje. Enako 3. člen Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – v nadaljevanju MESL) zavezuje države, da bodo zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice do varnih in zdravih delovnih pogojev. Pravico vsakega delavca do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, določa tudi prvi odstavek 31. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – v nadaljevanju Listina). Takšna obveznost države ne zavezuje le zakonodajalca, ki mora sprejemati zakone, s katerimi določa varovalne norme in minimalne pravice delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev, temveč tudi sodišča, ko v konkretnih primerih te norme razlagajo. Četudi je po dikciji 66. člena Ustave nosilka obveznosti za uresničevanje pravice do varstva dela država, pravica zagotavljati zdravo in varno delo že po svoji naravi predpostavlja tudi vzpostavitev obveznosti delodajalcev (in odgovornosti samih delavcev) za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v zvezi z delom.”

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:

Sprejela ga je Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92).

7. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zlasti zagotavljajo:
a) nagrado, s katero sta vsem delavcem zagotovljena vsaj:
i) pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka; zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški;
ii) človeka vredno življenje zanje in za njihove družine v skladu z določbami tega Pakta;
b) zdrave in varne delovne pogoje;
c) za vse enako možnost napredovanja pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti;
d) počitek, prosti čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.

10. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo:
1. da mora biti družina, ki je naravni in temeljni sestavni del družbe, deležna čim širšega varstva in pomoči, zlasti pri njeni ustanovitvi in dokler je odgovorna za preživljanje in vzgojo otrok, za katere skrbi. V sklenitev zakonske zveze morata bodoča zakonca svobodno privoliti;
2. da morajo biti matere primeren čas pred rojstvom in po rojstvu otroka deležne posebnega varstva. Zaposlenim materam mora biti v tem času zagotovljen plačan dopust ali dopust z ustreznimi prejemki iz socialnega zavarovanja;
3. da so za varstvo in pomoč otrokom in mladini potrebni posebni ukrepi brez kakršnekoli diskriminacije iz rodbinskih ali drugih razlogov. Otroci in mladina morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Zaposlovanje otrok pri delih, ki škodijo njihovi morali ali zdravju ali so življenjsko nevarna, ali ki bi lahko zavirala njihov normalni razvoj, naj bo obravnavano kot kaznivo dejanje. Prav tako morajo države določiti starostno mejo, pod katero je plačano delo otroške delovne sile po zakonu prepovedano in kaznivo.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 


Evropska socialna lista:

Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Je dokument Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

O Svetu Evrope na tej povezavi

Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine

22. člen – Pravica do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja
Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice delavcev do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja v podjetju, se pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele ali spodbujale ukrepe, ki bodo omogočali delavcem ali njihovim predstavnikom, da v skladu z državno zakonodajo in prakso prispevajo k:
a) določanju in izboljševanju delovnih pogojev, organizacije dela in delovnega okolja;
b) varstvu zdravja in varnosti v podjetju;
c) organiziranju socialnih in socialno-kulturnih služb in dejavnosti v podjetju;
d) nadzoru nad upoštevanjem predpisov v teh zadevah.

Evropski kodeks o socialni varnosti:

Slovenija ga je ratificirala leta 2003. Je akt Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Dne 27. februarja 2005 pa je začel za Republiko Slovenijo veljati Evropski kodeks o socialni varnosti, sestavljen 16. aprila 1964 v Strasbourgu in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 26/03 (Uradni list Republike Slovenije, št. 126/03).

Zakon o ratifikaciji Evropskega kodeksa o socialni varnosti

31. člen
Vsaka pogodbenica, za katero velja ta del kodeksa, zagotovi zavarovanim osebam dajatev za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen v skladu s členi tega dela.
32. člen
Zavarovalni primer, ki je posledica nesreče pri delu ali določenih poklicnih bolezni, zajema:
a. bolezen;
b. nezmožnost za delo, ki je posledica take bolezni in vključuje začasno izgubo zaslužka, kot je opredeljeno v notranji zakonodaji;
c. popolno ali delno izgubo pridobitne zmožnosti, ki presega predpisano stopnjo, če je verjetno, da bo ta izguba trajna, ali ustrezno izgubo fizične zmožnosti in
d. izgubo sredstev za preživljanje vdove in otrok zaradi smrti hranilca družine; če je to vdova, je pravica do dajatve po notranji zakonodaji lahko pogojena z domnevo, da je nesposobna, da se sama vzdržuje.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah:

Je akt EU. Sprejeta je bila leta 2010.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Člen 31 – Pošteni in pravični delovni pogoji
1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

Člen 32 – Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu
Delo otrok je prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.


Evropski socialni steber:

Je akt EU, sprejet leta 2017.

Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:

Poglavje II: Pošteni delovni pogoji

Načelo 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov

Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.
Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.
Delavci imajo pravico do varovanja svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.


Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela, ILO:

Je akt Mednarodne organizacije dela – ILO. Slovenija je članica ILO od 1999. V letu 2022 je ILO sprejela dopolnitev Deklaracije o temeljnih načelih in pravicah iz leta 1998, da je temeljna delavska pravica tudi pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:

    1. Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
    2. Odprava prisilnega ali obveznega dela.
    3. Odprava dela otrok.
    4. Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.
    5. Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Neuradni prevod ključnega dela deklaracije,  na tej povezavi

Deklaracija v angleščini

Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, v angleščini na tej povezavi


 

Arhiv stališč ZSSS

Arhiv stališč ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu od 2017 dalje

OPOZORILA:

  1. Priporočamo iskanje po ključnih besedah.
  2. Glej tudi pozive ZSSS ob 24. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu oziroma mednarodnem delavskem dnevu spomina od 2006 dalje na tej povezavi
  3. Glej tudi poročila s kongresov ZSSS po 1990 o opravljenem delu na tej povezavi

 

Datum sprejetega stališča Stališče e-novica ZSSS Povezane informacije Ključne besede
         
         
         
         
         
         
         
16. 9. 2024 Pobuda ZSSS za dopolnitev seznama poklicnih bolezni (nealergijska astma, kožni rak zaradi UV sevanja, postravmatska stresna motnja) na tej povezavi

 

  11/2019

 

Glej info 16.4.2023 in 15.3.2023

 

Poklicne bolezni, pobuda
10.5.2024 Pripombe ZSSS na predlog Zakona o digitalizaciji, ki je bil v javni obravnavi do 12. 5. 2024, na tej povezavi

 

    zdravje pri delu, statistika, poklicne bolezni
28. 4. 2024 Pozivi ZSSS na 28. april 2024, mednarodni delavski spominski dan in svetovni dan varnosti pri delu, na tej povezavi

 

27/2024   kampanja, 28. april, digitalizacija informacijskega sistema VZD, ocena tveganja, poklicne bolezni, klimatske spremembe, vročinski val

 

25.3.2024 Pripombe ZSSS na poročilo ISS za 2023 na letno poročilo interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni o izvajanju Pravilnika o poklicnih boleznih za leto 2023 (Poročilo za leto 2023, 14. 3. 2024)

 

    letno poročilo, poklicne bolezni, pripombe ZSSS
19.3.2024 Pobuda za mejne vrednosti za za svinec in njegove anorganske spojine ter za diizocianate, na tej povezavi

 

 

    mejne vrednosti,  svinec in njegove anorganske spojine ter diizocianati, pobuda, nevarne snovi
8.3.204 Poziv ministrici za zdravje naj Slovenija glasuje za amandmaje ILO na predlog dogovora WHO o pandemijah marca in maja 2024, na tej povezavi

 

    WHO, pandemija, biološke obremenitve, pobude
8.3.2024 Ob 8. marcu 2024, mednarodnem dnevu žensk je ZSSS znova pozvala Vlado RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k ratifikaciji Konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, na tej povezavi

In odgovor MDDSZ da je začet postopek ratifikacije na tej povezavi

 


16/2024

 

66/2021

35/2019

72/2020

 

ILO, konvencija št. 190, nasilje, nadlegovanje, pobuda

 

7.3.2024 Dopis L. Böhm v vlogi predsednice Sveta MDDSZ za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in inovacije za vzpostavitev raziskovalnega področja varnosti in zdravja pri delu, na tej povezavi

 

    Raziskovanje VZD
12.2.2024 Dopis L. Böhm v vlogi predsednice Sveta MDDSZ za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in inovacije za ukrepanje za izboljšanje vpisa na študijski program Tehniška varnost, FKKT, Univerza v Ljubljani, na tej povezavi

 

    Študijski program Tehniška varnost, FKKT Univerza v Ljubljani
23.1.2024 Predlogi za sprejem novih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti na tej povezavi

 

    mejna vrednost, kemična varnost

 

22.1.2024 Predlogi za dopolnitev predloga Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, na tej povezavi

 

    karcinogeni, mutageni, reprotoksini, predpis
26.11.2023 Predlogi ZSSS za dopolnitev predloga 3. Akcijskega načrta za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v obdobju 2024-2027, na tej povezavi

 

    strategija, predpisi, predlogi ZSSS, ZVZD-1
8. 11. 2023 Pobuda ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 191 o varnem in zdravem delovnem okolju in odgovor Vlade RS

In minister za delo sprejel pobudo za ratifikacijo, MDDSZ začelo aktivnosti za ratifikacijo

 

47/2023   ILO konvencija
5.7.2023 Ustna pobuda Lučke Böhm na 15. seji Sveta MDDSZ za varnost in zdravje pri delu (pod točko razno) za sprejem predpisa, ki naj ureja delo na prostem v času vročinskega vala. Pobuda je bila sprejeta ustno.

 

    predlog, vročina, delo na prostem, vročinski val
26.4.2023 Pobuda ministru za delo Luki Mescu za mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm3, na tej povezavi

 

16/2023   predlog, azbest, mejna vrednost
16. 4. 2023 Pobuda razširjenemu strokovnemu kolegiju za medicino dela na MZ naj na seznam poklicnih bolezni uvrsti tudi posttravmatski stresno motnjo, na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ z dne 26. 7. 2024 na tej povezavi.

 

 

  11/2019

 

glej 16.9.2024

Predlog, poklicne bolezni, posttravmatska stresna motnja, pobuda

 

15. 3. 2023 Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ na tej povezavi

 

  Glej 16.9.2024 Pravilnik o poklicnih boleznih, UV, poklicni rak, pobuda
22.11.2022 Pobuda za dopolnitev predpisov glede vloge inšpekcije za okolje v primeru Seveso nesreč, 22. 11. 2022, na tej povezavi

 

    Seveso, pobuda, nezgoda pri delu, okolje
7.10.2022 Poziv inšpekcijskim službam ob 7. 10. 2022, svetovnem dnevu dostojnega dela, naj v primeru industrijskih nesreč, kjer se vsa krivda pripisuje človeški napaki smrtno ponesrečenih delavcev, raziščejo organizacijske vzroke za kolektivne nezgode pri delu s smrtnim izidom, odredijo dopolnitev varnostnih protokolov in podajo predloge za dopolnitev predpisov, na tej povezavi.

 

49/2022 21/2022 Nezgode pri delu, dostojno delo, inšpekcija
4. 10. 2022 PROGRAMSKE USMERITVE

ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE

2022–2027 (8. poglavje), 9. kongres ZSSS, 4. 10. 2022, na tej povezavi

 

    Kongres, usmeritve, ZSSS
3. 8. 2022 Dopolnitev pobude ZSSS o najvišji in najnižji temperaturi pri delu z dne 7. 7. 2022 in obvestilo o pobudi ETUC za direktivo EU o najvišji temperaturi na tej povezavi in delni odgovor MDDSZ na tej povezavi.

 

    Vročina, mraz, pobuda, pravilnik, MDDSZ
25. 7. 2022 Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava za javnost ETUC, na tej povezavi

 

38/2022 Kampanja ETUC ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami – Varnost in zdravje pri delu (zssszaupnikvzd.si)

 

Vročina, nezgode pri delu, ETUC, kampanja, direktiva
7. 7. 2022 Pobuda za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih – zagotavljanje temperaturnega udobja, na tej povezavi

 

    Vročina, temperaturno udobje, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, UV, pobuda

 

5. 7. 2022 Anketa ETUC o nezgodah pri delu zaradi ekstremnih temperatur in odgovor IRSD 22. 7. 2022 na tej povezavi 38/2022 Kampanja ETUC ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami – Varnost in zdravje pri delu (zssszaupnikvzd.si) Vročina, nezgode pri delu, ETUC, kampanja
10. 6. 2022 Pobuda na IRSD za nadzor izvajanja nove mejne vrednosti za kremenčev prah, ki se vdihuje na tej povezavi in odgovor IRSD da bodo nadzore izvajali jeseni 2022 na tej povezavi

 

    Mejna vrednost, kremen, IRSD, pobuda
7. 6. 2022 Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi in odgovor MDDSZ z dne 10. 7. 2022, da so predpisi ustrezni na tej povezavi in odgovor IRSD z dne 27. 7. 2022 na tej povezavi ter poziv IRSD delodajalcem na tej povezavi

 

 

    Vročina na delovnem mestu, pobuda, MDDSZ
28. 4. 2022 Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2022 na tej povezavi 19/2022 18/2022 28. april, statistika, Pravilnik o poklicnih boleznih, pravilnik o ročnem premeščanju bremen, poklicno zavarovanje, inšpekcijski nadzor

 

25. 4. 2022 Poziv predsednice ZSSS vladi, da sledi manifestu ETUC  za nič smrti na delovnem mestu na tej povezavi

 

18/2022 19/2022 28. april, ETUC
25. 1. 2022  ZSSS proti obveznemu cepljenju brez zakonske podlage na tej povezavi

 

3/2022   COVID-19, obvezno cepljenje
9. 12. 2021 Mnenje strokovne službe ZSSS »Kdaj ni potrebno samotestiranje za COVID-19 ob prihodu na delo« na tej povezavi

 

70/2021   COVID-19, mnenje
25. 11. 2021 Poziv k ratifikaciji Konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela na tej povezavi; odgovor MDDSZ na tej povezavi

 

66/2021 35/2019

72/2020

16/2024

ILO, C190, nasilje in nadlegovanje, psiho-socialne obremenitve
17. 11. 2021 Pritožba ZSSS na ILO zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju na tej povezavi z obrazcem prijave na tej povezavi

 

Vabilo MDDSZ na pogovor o aktivnostih MDDDSZ in MZ, 7. 11. 2022, na tej povezavi

 

63/2021 15/2022 Poklicne bolezni, Pravilnik o poklicnih boleznih ILO
16. 11. 2021 Resolucija ZSSS »Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu« na tej povezavi

 

71/2021   platformno delo, predsedstvo
6. 10. 2021 Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi   7/2018

2/2019

32/2018

11/2022

 

Strategija, 2021-2023, 2018-2027
20. 9. 2021 Mnenje strokovne službe ZSSS »Obveznost izpolnjevanja PCT pogojev in sporočanje osebnih podatkov« na tej povezavi

 

52/2021   COVID-19, obvezno testiranje
26. 7. 2021 Mnenje strokovne službe ZSSS Delodajalec stroška COVID testiranja ne bo smel prevaliti na delavca« na tej povezavi

 

42/2021 47/2021

 

COVID-19
14. 6. 2021 Poziv za spremembe in dopolnitve Pravilnika o zagotavljanju VZD pri ročnem premeščanju bremen na tej povezavi in predlog sprememb na tej povezavi 33/2021 kampanja

33/2021

41/2021

53/2021

55/2021

57/2021

20/2022

19/2022

 

Pravilnik o ročnem premeščanju bremen
3. 6. 2021 Poziv ZSSS delodajalcem, naj zaposlenim omogočijo cepljenje proti COVID-19 na naročeni termin na tej povezavi

 

30/2021   COVID-19
28. 4. 2021 Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu na tej povezavi

 

20/2021   28. april, statistika, medicina dela, delo na daljavo, digitalizacija evidenc, Pravilnik o poklicnih boleznih
6. 4. 2021 Stališča predsedstva ZSSS do revizije seznama delovnih mest s poklicnim zavarovanjem na tej povezavi

 

    Poklicno zavarovanje
11. 2. 2021 Skupna izjava sindikalnih central »Prevaliti strošek testiranja na delavca je nezakonito«

 

9/2021   COVID-19, sindikalne centrale
2. 2. 2021 Mnenje o uvedbi obveznega testiranja na okužbo COVID-19 na ravni delodajalca na tej povezavi

 

7/2021   COVID-19
6. 1. 2021 Poziv za tolmačenje ZVZD-1 glede delodajalčevih invazivnih ukrepov VZD na tej povezavi

 

2/2021 4/2021, 7/2021 COVID-19
10. 12. 2020 Poziv poslancem ob dnevu človekovih pravic na tej povezavi

 

    COVID-19
3. 11. 2020 Stališča ZSSS in ETUC do 4. revizije direktive 2004/37/ES na tej povezavi 66/2020 53/2020

11/2022

2004/37/ES, benzen, akrilonitril, nikljeve spojine, poklicne bolezni, mejne vrednosti, evro-poslanci, reprotoksini

 

27. 10. 2020 Poziv predsednice ZSSS delodajalcem, naj  omogočijo delo od doma, kjer to omogoča narava dela na tej povezavi

 

62/2020 40/2020 COVID-19, delo od doma, delo na daljavo
13. 10. 2020 ZSSS se pridruži zahtevam ETUC za direktivo EU o obvladovanju psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu

 

56/2020   ETUC direktiva, psiho-socialne obremenitve, stres
5. 10. 2020 Pobuda za dopolnitev predpisov na tej povezavi

 

55/2020   ZVZD-1, ocena tveganja
13. 9. 2020 Poziv ZSSS za mejno vrednost za izpušne pline dizelskih motorjev na tej povezavi

 

50/2020   Mejne vrednosti, dizel
10. 6. 2020 Državni svetniki iz ZSSS so so-pripravili predlog 1. člena zakona o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v zakonodajno proceduro (pod EPA 1208-VIII) vložil Državni svet. Predlog je bil 22. 9. 2021 v Državnem zboru RS potrjen v obliki novele ZZVZZ-P, a brez 1. člena. Člen 1 naj bi določal pravno podlago za financiranje preventivnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu in s tem posledično preprečevanja delovne invalidnosti iz sredstev za izvajanje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu. Skladno s predlagano ureditvijo se bi te programe lahko financiralo iz sredstev zbranih s posebno prispevno stopnjo delodajalca 0,53 % iz zavarovanja za vse pravice za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki se plačuje na podlagi 1. točke 12. člena ZPSV. Predlog zakona na tej povezavi

Glej revizijsko poročilo Računskega sodišča o

pravilnosti poslovanja ZZZS v letu 2015 na tej povezavi

Glej tudi pobudi L. Böhm 12. 5. 2017 in  1. 9. 2017.

Glej tudi sklep skupščine ZZZS z dne 27. 9. 2022 za spremembo ZZVZZ, na tej povezavi

 

Glej tudi sklep ESS na 341. seji z dne 14. 10. 2022, na tej povezavi

    projekt, promocija zdravja, zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ZZZS; pravna podlaga za projekte promocije zdravja, ZZVZZ
9. 6. 2020 Predsedstvo ZSSS predlaga, naj medicina dela postane javna služba na tej povezavi in analiza delovanja medicine dela v prvem valu epidemije COVID-19 na tej povezavi

 

38/2020   Medicina dela, ZVZD-1, Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih, pravilnik o poklicnih boleznih, digitalizacija, evidenca, COVID-19, poklicne bolezni (dizel, posttravmatska motnja), predsedstvo ZSSS
6. 5. 2020 Poziv predstavnikom slovenske vlade v organih EU, naj glasujejo za klasifikacijo koronavirusa SARS-CoV-2 v prilogi III direktive 2000/54/ES v 4. rizično skupino na tej povezavi na tej povezavi

 

30/2020 33/2020, 41/2020 COVID-19, 2000/54/ES, EU, Milan Brglez, evro-poslanec
24. 4. 2020 Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu 28. aprila 2020 na tej povezavi 26/2020 25/2022,

14/2021

28/2021

28 april, statistika, poklicne bolezni, medicina dela, ZZVZZ, diferencirana prispevna stopnja ZZVZZ, pravilnik o poklicnih boleznih, seznam poklicnih bolezni (dizel, radon, posttravmatska stresna motnja, COVID-19, mejne vrednosti), medicina dela, pravilnik o zdravstvenih pregledih, promocija zdravja, bolečina v hrbtu, medicina dela na MZ, digitalizacija podatkov, ZVZD-1, diferencirana prispevna stopnja ZPIZ-2, elektronska prijava nezgod pri delu

 

21. 3. 2020 Poziv predsednice ZSSS ministru za zdravje, naj bo COVID-19 poklicna bolezen na tej povezavi 18/2020 22/2020, 23/2022,

54/2021

23/2022

 

COVID-19, poklicne bolezni
19. 3. 2020 Poziv predsednice ZSSS k aktivnejši vlogi medicine dela v prvem valu epidemije COVID-19 na tej povezavi

 

15/2020   COVID-19, medicina dela
17. 3. 2020 Poziv predsednice ZSS vladi in ministrstvoma, ali je delo v času epidemije varno na tej povezavi

 

    COVID-19
16. 3. 2020 Poziv predsednice ZSSS za omejitev prihajanja na delo v razmerah epidemije na tej povezavi

 

    COVID-19, delo od doma, delo na daljavo
6. 1. 2020 Pobuda za vzpostavitev on-line nacionalne digitalizirane evidence podatkov o varnosti in zdravju pri delu, na tej povezavi

 

     
22. 10. 2019 Stališča ETUC glede nove strategije EU za VZD na tej povezavi

 

58/2019   ETUC, strategija, EU
10. 9. 2019 Stališča predsedstva ZSSS »Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest« na tej povezavi

 

45/2019   Vročina, podnebne spremembe
21. 5. 2019 Programske usmeritve 14. kongresa ETUC

 

26/2019   ETUC
26. 4. 2019 Sporočila ZSSS na 28. april 2019 na tej povezavi 21/2019   28. april, statistika, poklicne bolezni, pravilnik o poklicnih boleznih, seznam poklicnih bolezni, dizel, radon, posttravmatska motnja mejne vrednosti, medicina dela, pravilnik o preventivnih pregledih, promocija zdravja, bolečine v hrbtu, delovna mesta na MZ, volitve EU

 

27. 2.. 2019 ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni na tej povezavi 11/2019 Glej prispevek na datum 16. 4. 2023

 

Glej info 16.9.2024

Seznam poklicnih bolezni, dizel, radon, posttravmatska stresna motnja, mejna vrednost, Pravilnik o poklicnih boleznih

 

16. 1. 2019 Tiskovna konferenca ZSSS: prioriteta v 2019 so poklicne bolezni

 

3/2019   Poklicne bolezni
18. 12. 2018 Resolucija ETUC o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami na tej povezavi

 

38/2022

48/2019

 

kampanja

50/2018

ETUC, vročina, podnebne spremembe
12. 10. 2018 Javni poziv ministru za zdravje Samu Fakinu, naj že v letu 2018 izda Pravilnik o poklicnih boleznih na tej povezavi

 

63/2018 11/2021 Pravilnik o poklicnih boleznih
5. 10. 2018 ZSSS pozvala stalno predstavništvo RS pri EU naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, na tej povezavi

 

48/2018 kampanja EU, mejne vrednosti, dizel, 2004/37/ES
25. 6. 2018 Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu – uvrstimo direktivo na dnevni red, na tej povezavi

 

45/2018   ETUC, direktiva, psihosocialna tveganja, stres
4. 6. 2018 Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi 32/2018 7/2018

2/2019

11/2022

Strategija, 2018-2020, 2018-2027, pravilnik o slikovnem zaslonu, pravilnik o ročnem premeščanju bremen, vročina na delovnem mestu, pravilnik o VZD na delovnih mestih, hrup, vibracije, strokovni delavec, nevarne snovi, karcinogeni, mutageni, azbest, reprotoksini, register, biološki monitoring, digitalizacija evidenc, IRSD, Zbornica VZD, pravilnik o poklicnih boleznih, verifikacija poklicnih bolezni, poklicne bolezni, kampanje, pravilnik o preventivnih pregledih, medicina dela, mišično kostna obolenja, duševne bolezni,netipične oblike dela, starost, diferencirana prispevna stopnja, raziskave, psiho-socialne obremenitve, promocija zdravja,prekerne oblike dela, statistika, delavski zaupniki VZD

 

23. 4. 2018 Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018 na tej povezavi 21/2018   28. april, statistika, medicina dela, diferencirana prispevna stopnja, pravilnik o poklicnih boleznih, seznam poklicnih bolezni

 

19. 4. 2018 Stališča na osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih na tej povezavi, predlog pravilnika v javni razpravi na tej povezavi

 

16/2018   Pravilnik o poklicnih boleznih
16. 3. 2018 Poziv ministrici za zdravje, naj kljub odstopu vlade izda Pravilnik o poklicnih boleznih na tej povezavi

 

13/2018 16/2018 Pravilnik o poklicnih boleznih
23. 1. 2018 Stališča predsedstva ZSSS k predlogu ZZVZZ-1 (stališča glede zavarovanja za poklicno zavarovanje) na tej povezavi

 

6/2018   Predsedstvo, ZZVZZ-1, diferencirana prispevna stopnja, obvezno zavarovanje za poklicna tveganja, pravna podlaga za projekte promocije zdravja
10. 1. 2018 Poziv ZSSS za posodobitev predpisov na področju zaščite delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami na tej povezavi 3/2018   2004/37/ES, nevarne snovi, karcinogeni, mutageni, vdihljivi kremen, krom, lesni prah butadien, reprotoksini, pravilnik o preventivnih pregledih, inšpekcijski nadzor

 

25. 10. 2017 Pripombe ZSSS na osnutek strategije VZD »Premik naprej – Dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju«, 2018-2017 na tej povezavi

 

7/2018 2/2019

11/2022

19/2018

Strategija, 2018-2027
24. 10. 2017 Pisne pripombe ZSSS na osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih, seja ESS 20. 10. 2017 na tej povezavi

 

    Pravilnik o poklicnih boleznih
4. 10. 2017 8. Kongres ZSSS

Programske usmeritve 2017-2022 na tej povezavi; poročilo 2012-2017 na tej povezavi

 

    kongres
1. 9. 2017 Pobuda Skupščini ZZZS za dopolnitev ZZVZZ po hitrem postopku, na tej povezavi

Sklep skupščine ZZZS 11. okt 2017 na tej povezavi in odgovor Ministrstva za zdravje z dne 15. 3. 2018 na tej povezavi.

Glej tudi pobudo 10. 6. 2020.

 

    projekt, promocija zdravja, zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ZZZS; pravna podlaga za projekte promocije zdravja, ZZVZZ
13. 6. 2017 Pobuda za dopolnitev pravilnika za zaščito delavcev pred UV žarki na tej povezavi; Odgovor MDDSZ     Vročina, temperatura, UV žarki
12.5.2017 Pobuda L. Böhm za pravno podlago v predlogu ZZVZZ-1, da se sme del sredstev, zbranih s prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni v takrat obravnavanem predlogu novega ZZVZZ-1 s finančnim načrtom ZZZS z javnim razpisom nameniti za preventivne programe ohranjanja poklicnega zdravja in promocijo zdravja na delovnem mestu;  na tej povezavi     projekt, promocija zdravja, zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ZZZS; pravna podlaga za projekte promocije zdravja, ZZVZZ

 

 

 

 

 

Standardi

Standardi – izbor

Glej tudi Standardi

 ______________________________________________________

Toplotno udobje:

SIST EN ISO 7730: 2006, – Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje

SIST EN 27243:2001 – Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT

SIST EN ISO 9920:2010 – Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari

SIST EN ISO 8996:2005 – Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote

SIST EN ISO 11612:2015 varovalna obleka – Obleka za varovanje pred toploto in plamenom – Minimalne zahtevane lastnosti (ISO 11612:2015)

SIST EN 530:2010 Material za varovalno obleko, odporen proti obrabi – Preskusne metode

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom

SIST EN 511:2006 Rokavice za zaščito pred mrazom

SIST EN ISO 811:2018 Tekstilije – Ugotavljanje neprepustnosti za vodo – Hidrostatično tlačni preskus (ISO 811:2018)

SIST EN 343:2019 Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem

______________________________________________________

Upravljanje varnosti in zdravja pri delu

SIST ISO 45001:2018 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu – Zahteve z napotki za uporabo

Glej tudi publikacijo ZSSS: Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu

 


 

 

Vzorci aktov delodajalca

Vzorci aktov delodajalca 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 24. členu (nasilje, trpinčenje, nadlegovanje, psihosocialno tveganje) določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

To delodajalec lahko stori s pripravo pravilnika (, ki je njegov enostranski akt) ali pa z dogovorom (, ki je dvostranski akt in ga delodajalec pripravi v sodelovanju z zaposlenimi ali njihovimi predstavniki). S pravilnikom oziroma dogovorom o preprečevanju psihosocialnih tveganj so opredeljeni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje psihosocialnih tveganj. Ukrepi morajo zagotavljati ustvarjanje takšnega delovnega okolja v katerem noben delavec ne bo izpostavljen nasilju, trpinčenju, spolnemu ali drugemu nadlegovanju s strani delodajalca, njegovih predpostavljenih oseb ali ostalih sodelavcev.

Vzorca ZSSS dogovora in pravilnika:

Dogovor o preprečevanjum nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu in Izjava delodajalca o ničelni toleranci do nasilja na delovnem mestu.

Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu

 

Za identifikacijo psihosocialnih tveganj na delovnih mestih, priporočamo uporabo orodja OPSA!

Kolektivne pogodbe

Baza kolektivnih pogodb ZSSS

(Omogoča primerjave kolektivnih pogodb oz. primerjave pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih posamezna kolektivna pogodba ureja.)

______________________________________________________

Evidenca kolektivnih pogodb

Na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006) se kolektivne pogodbe, sklenjene za območje države, vpisujejo v evidenco kolektivnih pogodb, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo.

 

Sporazumi Evropskih partnerjev

NEODVISNI SPORAZUMI (Nacionalne članice organizacij evropskih socialnih partnerjev so zadolžene za izvajanje teh sporazumov v skladu s postopki in prakso razmerij med delavci in delodajalci):

OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O DIGITALIZACIJI

NEODVISNI SPORAZUM O VKLJUČUJOČIH TRGIH DELA, 25/03/2010 (v angleščini)

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008

OKVIRNI SPORAZUM O DELU NA DALJAVO, 16/02/2002

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

OKVIRNI SPORAZUMI, KI SO Z ODLOČITVIJO EVROPSKEGA SVETA RAZGLAŠENI ZA DIREKTIVE (Evropski socialni partnerji pozovejo Evropski svet, da naj sprejmejo tako odločitev. V resnici pa direktivo predlaga Evropska komisija. Tako sporazum postane del evropske zakonodaje.):

DIREKTIVA SVETA 2010/18/EU Z DNE 8. 3. 2010 O IZVAJANJU REVIDIRANEGA OKVIRNEGA SPORAZUMA O STARŠEVSKEM DOPUSTU, SKLENJENEM MED BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP IN ETUC, TER O RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 96/34/ES, 18/06/2009

DIREKTIVA SVETA 1999/70/ES Z DNE 28. 6. 1999 O OKVIRNEM SPORAZUMU O DELU ZA DOLOČEN ČAS, SKLENJENEM MED ETUC, UNICE IN CEEP, 19/03/1999

DIREKTIVA SVETA 97/81/ES Z DNE 15. 12. 1997 O OKVIRNEM SPORAZUMU O DELU S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM, SKLENJENEM MED ETUC, UNICE IN CEEP, 06/06/1997

DIREKTIVA SVETA 96/34/ES Z DNE 3. JUNIJA 1996 O OKVIRNEM SPORAZUMU O STARŠEVSKEM DOPUSTU, SKLENJENEM MED UNICE, CEEP IN ETUC, 14/12/1996

SMERNICE ZA DEJAVNOSTI (Organizacije evropskih socialnih partnerjev ETUC, BUSINESSEUROPE-UEAMPE in CEEP so do sedaj podpisale dvoje smernic za dejavnosti in s tem določile skupne cilje in smernice. Nacionalne članice teh evropskih organizacij socialnih partnerjev naj bi jih promovirale in izvajale na vseh primernih ravneh. Vsako leto evropski socialni partnerji skupaj preverjajo nacionalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi različnih prioritet ter vrednotijo njihov učinek.):

OKVIR DEJAVNOSTI ZA ENAKOST MED SPOLOMA, 22/03/2005

OKVIR UKREPOV ZA VSEŽIVLJENJSKI RAZVOJ ZNANJA IN KVALIFIKACIJ, 22/02/2002

EVROPSKO PARTNERSTVO (Organizacije evropskih socialnih partnerjev ETUC, BUSINESSEUROPE-UEAMPE in CEEP skupaj z Evropsko komisijo):

EVROPSKO PARTNERSTVO ZA VKLJUČEVANJE – NUDENJE MOŽNOSTI BEGUNCEM ZA VKLJUČITEV NA EVROPSKI TRG DELA, 20/12/2017

Strategije EU

Glej tudi ETUC in ETUI

Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela

Sporočilo za javnost v slovenščini Evropske komisije 28. 6. 2021 ob predstavitvi novega strateškega okvirja na tej povezavi

Strateški okvir v slovenščini: word verzija na tej povezavi, pdf verzija na tej povezavi

Strateški okvir v angleščini na tej povezavi

Glej e-novico 37/2021 !

 


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ –  10. 1. 2017

Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu

Sporočilo v slovenščini
Praktična navodila za delodajalce: Zdravje in varnost pri delu sta stvar vseh

Sklep iz sporočila:

Na podlagi 25 let izkušenj v politiki za varnost in zdravje pri delu na ravni EU in podrobnega naknadnega vrednotenja pravnega reda EU je mogoče pridobiti spoznanja za prihodnost. Sodobna politika za varnost in zdravje pri delu mora zajeti jasne in posodobljene predpise na ravni EU in nacionalni ravni. Podjetjem je treba pomagati pri izpolnjevanju predpisov in v čim večji meri izkoristiti njihova prizadevanja za varnost in zdravje pri delu v okviru bolj zdrave, srečnejše in produktivnejše delovne sile. To velja zlasti za mikropodjetja in mala podjetja, v katerih je potencialni pozitivni vpliv izboljšanega zdravja in varnosti pri delu največji, ta podjetja pa se hkrati spopadajo z omejitvami pri razumevanju in uporabi obstoječih predpisov.
Izvrševanje zavezujočih predpisov v praksi je ključno, v praksi pa je odločilna predvsem kultura izpolnjevanja obveznosti v podjetjih vseh velikosti in pri delavcih. Tako kulturo skladnosti je treba oblikovati že na začetku izobraževanja, naj bo to v strokovni izobrazbi ali usposabljanju na področju vodenja. Temeljiti mora na stalnem prizadevanju za ozaveščanje in izmenjavo dobre prakse, spremljati pa se mora z inšpekcijskimi pregledi, ki v najboljšem primeru ne zajemajo samo preverjanja in sankcioniranja, ampak tudi pomagajo opredeliti boljše načine izpolnjevanja obveznosti. Socialni dialog je pomembno prispeval k izboljšanju zdravja in varnosti na ravni EU, nacionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij. In v današnjih razmerah ni izgubil svojega pomena. Prav nasprotno bo socialni dialog ključen pri izvajanju ukrepov iz tega sporočila.
Sodobna politika za varnost in zdravje pri delu temelji na sodelovanju mnogih akterjev na podlagi zdravega razuma in skupnega prepričanja, da visoki standardi varnosti in zdravja pri delu zadevajo vsakogar od nas.

 


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020

besedilo strateškega okvira 

6. junij 2014:

Gre za izjemno pomemben dokument, saj se bodo z njim uskladile nacionalne strategije v vseh 28 državah EU. Evropska komisija z njim zamuja, saj je prejšnja strategija za obdobje 2007-2012 prenehala veljati že pred dvema letoma. Priprava nove strategije je potekala v neugodnem ozračju, saj se je krepil vpliv tistih, ki varnost in zdravje pri delu dojemajo kot administrativno oviro podjetništvu.

Evropska sindikalna konfederacija ETUC je zato ob razglasitvi nove strategije zapisala, da  je prepozna in prešibka. Strategija sicer omenja vrsto pomembnih problemov varnosti in zdravja pri delu, vendar pa ne napoveduje, da bo v zvezi s tem sprejeta kakršnakoli zavezujoča evropska zakonodaja. Napoveduje celo deregulacijo, ki naj bi malim delodajalcem pomagala, da izvajajo varnost in zdravje pri delu. V tak pristop sindikati ne verjamemo, saj menimo, da zmanjšuje pravice delavcev pri malih delodajalcih.

Kot vedno bo torej pobuda za sprejem evropskih predpisov do leta 2020 morala priti s strani sindikatov. Kljub temu v ZSSS pozdravljamo, da nova EU strategija namenja veliko pozornosti poklicnim boleznim. Morda bo to končno omogočilo premike tudi v Sloveniji, kjer že od leta 1990 zaman čakamo na ustrezen predpis za verifikacijo poklicnih bolezni.

Konvencije ILO

Standardi ILO o varnosti in zdravju pri delu

Glej tudi ILO / MOD – Mednarodna organizacija dela


Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998 (v angleščini) in neuradni prevod ključnega dela deklaracije, da je temeljna delavska pravica tudi pravica do zdravega in varnega delovnega okolja na tej povezavi

V angleščini gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, na tej povezavi

Konvencija št. 191 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki jo je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Priporočilo št. 207 o spremembah standardov zaradi priznanja varnega in zdravega delovnega okolja za temeljno načelo, ki ga je sprejela konferenca na svojem 111. zasedanju, Ženeva, 12. junij 2023

Poročilo o sprejetih instrumentih ter resolucijah Mednarodne organizacije dela ILO tekom 111. zasedanja Mednarodne konference dela, junij 2023

 


Konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO) s področja varnosti in zdravja pri delu, ki jih je ratificirala Slovenija

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb, 1992 (slovenska verzija)

Priporočeni ILO seznam poklicnih bolezni iz leta 2010, (v angleščini)

___________________________________________________________________________________________

Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za nekatere nevarne  kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, ratificirana in velja od 24. 2. 2004

EU predpisi

Direktive EU o varnosti in zdravju pri delu

Glej tudi Evropska unija

DOKUMENTI EU POMEMBNI ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU:

Člen 31

Pošteni in pravični delovni pogoji

1.   Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.

2.   Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

 

Glej točko: 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.

Delavci imajo pravico do delovnega okolja, ki je prilagojeno njihovim poklicnim potrebam in jim omogoča, da so dlje udeleženi na trgu dela.

Delavci imajo pravico do varstva svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.

DIREKTIVE IN UREDBE EU:

spremembe:

CLP zakonodaja:

REACH zakonodaja:

POKLICNE BOLEZNI:

 


VREDNOTENJE 24 DIREKTIV EU NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Evropska komisija je naročila obsežno analizo izvajanja 24 direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so prenešene v nacionale predpise varnosti in zdravja pri delu. V Sloveniji je to seveda Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) s pripadajočimi pravilniki. Vrednotenje je bilo izvedeno v okviru programa REFIT za manj obsežno, enostavnejšo in cenejšo zakonodajo EU. Žal je bila prav v okviru tega programa postavljena teza, da so EU direktive na področju varnosti in zdravja pri delu administrativno breme evropskih podjetij, ki ga velja zmanjšati. Evropski sindikati smo opozorili na nevarnost, da se bo pri tem predvsem znižala že dosežena raven zaščite delavčevaga zdravja in življenja na delovnem mestu.

Septembra 2015 je bilo objavljeno končno poročilo o rezultatih vrednotenja izvajanja 24 direktiv v vseh 28 državah EU (torej tudi v Sloveniji). Na to poročilo je 24. 9. 2015 tristranski Svetovalni odbor Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu s sedežem v Luksemburgu soglasno sprejel mnenje. Za to soglasno mnenje so torej glasovali prisotni predstavniki delavcev, delodajalcev in vlad vseh 28 držav EU. Slovenske delavce je na podlagi imenovanja v Ekonomsko-socialnem svetu zastopala Lučka Böhm iz ZSSS.

Najpomembnejše sporočilo v mnenju je: “Kljub potrebi, da se v skladu s sedanjim tehničnim razvojem posodobi nekatere zastarele direktive oziroma nekatera določila direktiv, ni nobene potrebe po popolni prenovi sistema direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Potrebno je ohraniti sedanjo ogrodje zakonodaje z okvirno direktivo in posameznimi direktivami.”

Slovenski neuradni prevod celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH
Angleška verzija celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH
Povzetek poročila o vrednotenju (v angleščini)
Celotno poročilo o vrednotenju (v angleščini)
Dokončno poročilo za Slovenijo (v angleščini)

 

Smernice

Smernice – izbor

Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje, MDDSZ, 2024

Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov, verzija 8. 4. 2024

– Zbornica Varnosti in zdravja pri delu je 28. 5. 2024 v pomoč strokovnim delavcev za varnost pri delu ponudila najem spletnega orodja – opis orodja glej na tej povezavi, cenik glej na tej povezavi, glej naročilnico za orodje za ocenjevanje tveganj po metodi ključnih kazalnikov na tej povezavi, Splošni pogoji uporabe Orodja za ocenjevanje tveganj po Metodah ključnih kazalnikov na tej povezavi.

Smernice informacijskega pooblaščenca – Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih

Smernice promocije zdravja na delovnem mestu

Smernice zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah

Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah

Neobvezna navodila dobrega ravnanja za izvajanje Direktive 2001/45/ES (delo na višini)

Nezavezujoči priročnik o dobrih praksah za izvajanje Direktive 2013/35/EU (elektromagnetna polja)

Nezavezujoči vodič o dobrih praksah za izvajanje Direktive 92/57/EEC (premična gradbišča)

Nezavezujoči vodič o dobrih praksah za izvajanje Direktive 2002/44/EC (vibracije pri delu)

Praktične smernice za merilne metode za določanje koncentracij nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu

Praktične nezavezujoče smernice o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu

Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju

Moj kemijski vodnik – Priporočila